Opis
Italijanščina se zdi v besedni tvorbi bolj odprta rabi tujih jezikovnih prvin kot hrvaščina. V nasprotju z italijanščino v hrvaščini prevladujejo domače jezikovne prvine. V prispevku so navedene sestavljenke, ki jih najdemo na pravrazličnih področjih znanosti in tehnologije. Spoznavamo términe iz medicine, kemije, fizike, jezikoslovja, pa tudi informatike, eko-nomske propagande, trgovine ter seveda tudi prava in političnega jezika. V prispevku se ugotavlja, da je značilnost sodobnega hrvaškega jezika ravno ta, da se - kolikor je le mogoče - izogiba tujkam in se v obeh delih sestavljene besede zateče k domačim, torej ustreznim hrvaškim leksikalnim prvinam. Kot primeri zazamenjavo tujega, mednarodnega izraza s hrvaškim so navedeni: agri- je poljo- v poljoprivreda, poljodeljstvo, poljodeljac; antropo- je čovjeko- v čovjekolik, čovjekoljublje, čovjekoljubac; auto- je samo- v samouk, samokontrola, samokritika, samoobrana, samoodgoj; bi-/bis- je dvo- v dvojezičan, dvopek, dvosjed, dvosedmični, dvotjedni; -metro je -mjer v brzinomjer, daljinomjer, dubinomjer, hr=idromjer, higromjer, taktomjer, toplomjer, vlagomjer; neo- je novo- v novokatolik, novokatolički, novogrčki; pan- je sve- v sveamerički, svearapski, svslavenski, sveslavenstvo; paleo- je staro- u starokršćanski, staroslavenski; pluri- in mulri- sta mnogo- oziroma više- v višjejezičan, mnogojezičan, višenacionalan, višestaničan, višestsran, mnogostran; silo- je drvo- v drvorez, drvorezac, drvorezbarstvo, drvositak; tri- je tro- v trobojan, trobojka, trobojnica, trožični; uni- je jedno- v jednodomni, jednolinijski, in vetero- je staro- v starozavjetni.