Opombe
Tovarne, ki so delovale konec 19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem, so največ vzorov oblikovanja prejemale od sočasnih slogovnih tokov v uporabni umetnosti, ki so jih narekovale predvsem angleške, tržaške, dunajske in graške tovarne. V drugi polovici 19. stoletja je bil najbolj razširjen umetnosti slog historizem, konec 19. in na začetku 20. stoletja pa se je v Evropi pojavila nova slogovna usmeritev, ki je poudarjala preprostost oblike in okrasa, tudi po neposrednem zgledu prazgodovinske umetnosti. Narekovala so jo gibanja kot je Arts and Crafts v Angliji. Vplivi teh reform slovenskega prostora niso zares dosegli. V 30. letih 20. stoletja se je tudi na področju keramike uveljavil nov slog art deco. Oblikovalci slovenske maloserijske in serijske keramike pa motivov niso povzemali le po tujih vzorih, temveč so bili tudi plod njihovih lastnih zamisli in povzemanja folklornega okrasa. Morebiten vir individualnosti je bila lahko tudi bogato okrašena prazgodovinska keramika. Zato je eden od ciljev dela ugotoviti, ali lahko v proizvodnji slovenske keramične industrije s konca 19. in začetka 20. stoletja zaznamo navezavo na preprostost lokalne prazgodovinske motivike. Za primerjavo sem na eni strani analizirala okras na prazgodovinski keramiki s 17 slovenskih najdišč, ki je bila na ogled na razstavah slovenskih muzejev konec 19. in na začetku 20. stoletja, in na drugi strani motiviko, ki se je pojavljala na sočasni slovenski serijski keramiki. Nabor motivov na sodobni keramiki sem oblikovala na podlagi analize produkcije osmih tovarn keramike na Slovenskem. Po pregledu obeh skupin motivov se je izkazalo, da lahko primerjamo le osem osnovnih motivov, ki se pojavljajo tako na prazgodovinski kot sodobni serijski keramiki. Vsi sodijo v preprosto geometrijsko motiviko in so univerzalni, saj se pojavljajo znotraj skoraj vseh kultur. Nekoliko pogosteje geometrijsko motiviko zasledimo le na keramiki v slogu art deco iz 30. let 20. stoletja, predvsem na izdelkih iz prvih desetletij 20. stoletja tovarne Dekor v Ljubljani in J. Klemenčič v Novem mestu. Poenostavljena motivika na serijski in maloserijski keramiki slovenskih tovarn se torej neposredno ne navezuje na prazgodovinsko motiviko, ki je bila sočasno na ogled v slovenskih muzejih, temveč je vračanje k preprostosti v keramičnem oblikovanju na Slovenskem posledica sledenja aktualnim srednjeevropskim slogovnim tokovom. Individualnost v industrijskem keramičnem oblikovanju na Slovenskem se kaže predvsem v uporabi in reproduciranju slovenske narodne motivike ter v motivih, ki so plod tesnega sodelovanja s priznanimi slovenskimi umetniki. Keramika je material, ki spremlja človeka na skoraj vsakem koraku od prazgodovine do današnjih dni in je predmet preučevanja številnih ved. Keramiko od prazgodovine do vključno novega veka tradicionalno preučuje arheologija, sodobno serijsko in maloserijsko ter umetniško keramiko umetnostna zgodovina, izdelki ljudske obrti pa so praviloma predmet etnoloških raziskav. Ker polja preučevanja niso vedno strogo ločena, se pojavlja potreba po celovitem pristopu k obravnavi keramike. Za celovito obravnavo keramične produkcije vseh obdobij je treba torej oblikovati učinkovit analitični aparat, ki vsebuje ključne elemente vseh ved, ki se ukvarjajo s keramiko. Prvi pogoj za uspešen interdisciplinarni pristop pa je usklajena terminologija, ki pripomore k jasnosti in doslednosti v znanstvenem diskurzu. Pojmovnik, ki sem ga sestavila, uvaja poenoteno terminologijo, ki jo lahko uporabimo na širšem področju obravnave keramike. Usklajena in ustrezno oblikovana ter splošno sprejeta terminologija prispeva k napredku znanosti, hkrati pa tudi k razvoju strokovnega besedišča v slovenskem jeziku. Enotna terminologija omogoča enotno urejanje in objavljanje gradiva, posledično pa tudi njegovo obdelavo, ne glede na stroko, ki preučevani pojav primarno obravnava.