Opis
Izhodišča: Šolska prehrana oz. obrok v času pouka je pomemben del celodnevne prehrane dijakov. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je izdala prehranskapriporočila za otroke in mladostnike, stare od 7 do 18 let. Na podlagi teh priporočil smo postavili raziskovalno hipotezo: Kakovost jedilnikov v srednjih šolah ne ustreza priporočilom SZO oz. WHO. Metode: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) je junija 2003 na vse slovenske srednje šole poslalo anketo o organiziranosti prehrane v srednjih šolah. V obdelavo smo dobili tedenske jedilnike. Prejeti jedilniki (N=36) so bili pregledani in za vsako šolo je bil pripravljen dopis in preglednica, v katero je bilo potrebno dopisati živila, ki sestavljajo posamezne jedi na jedilniku, proizvajalca posameznih živil in količino živila v jedi oziroma obroku. Šole smo zaprosili, da preglednice izpolnijo in vrnejo. Na koncu smo analizirali 58 jedilnikov (230 malic) 8 (5,6 %) srednjih šol v Sloveniji. Jedilnike smo analizirali z računalniškim programom Priprava hrane za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Rezultati: Vsaki malici smo določili energijsko in hranilno vrednost (vsebnost ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin). Dobljene povprečne vrednosti tedenskih jedilnikov smo primerjali s priporočili SZO. Ugotovili smo, da imajo šole energijsko in hranilno zelo različne malice. Energijskim priporočilom SZO za fante ustreza samo 10,3 % povprečnih tedenskih jedilnikov, za dekleta pa 13,8 % jedilnikov. Delež malic,ki ustrezajo priporočilom potreb po ogljikovih hidratih, je pri fantih 6,9 % in dekletih 17,3 %. Najbolj presenetljiv in zaskrbljujoč podatek je, da med analiziranimi malicami niti ena ne ustreza priporočilom SZO za beljakovine. Pri priporočenih vrednostih za maščobe priporočilom ustreza 1,7 %malic za fante in 3,5 % malic za dekleta. Zaključki: Raziskovalno hipotezo,da kakovost jedilnikov v srednjih šolah ne ustreza priporočilom SZO oz. WHO, lahko popolnoma potrdimo. V primeru, ko analizirano malico, to upoštevamo kot šolski obrok, ki po priporočilih pokrije 30 % dnevnega energijskega vnosa. V tem primeru jedilniki na slovenskih srednjih šolah niti po energijskih vrednostih niti količini hranil ne ustrezajo priporočilom SZO. Cilji za izboljšanje šolske prehrane in njeno vzdrževanje med mladostniki so uravnovesiti energijski vnos in telesno dejavnost, povečati vnos ogljikovih hidratov, zmanjšati vnos beljakovin in ne nazadnje zaposliti strokovno usposobljene vodje prehrane.