Opis
Prispevek osvetljuje začetke germanistike na Slovenskem, ki sovpadajo z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani, in se pri tem osredinja zlasti na strukturo študentov in študentk s slovenskega, italijanskega in hrvaškega primorja. Germanistika na ljubljanski Filozofski fakulteti, katere dolgoletni predstojnik je bil prof. dr. Jakob Kelemina (1882–1957), se je kot ena od ustanovnih ved hitro uveljavila in pridobivala na ugledu: do konca druge svetovne vojne je predavanja na germanski filologiji obiskovalo skupno 916 študentov in študentk. S kvantitativno in kvalitativno analizo arhivskih virov, seznamov predavanj in osebnih izkazov ter na podlagi Bourdieujeve klasifikacije izobraževalnih možnosti glede na ekonomski in kulturni kapital prispevek ugotavlja, kolikšen delež zavzemajo študentje z mediteranskega območja, kakšno je razmerje med spoloma, kakšna je korelacija med družbeno-socialnim okoljem, iz katerega izvirajo, ter izbiro študija, kako se nacionalno (samo)opredeljujejo in kako je izbira študijskih vsebin vplivala na njihovo karierno pot: med njimi najdemo tako univerzitetne profesorje kot uveljavljene pisatelje, prevajalce, kulturne delavce, umetnike, pravnike, publiciste in številne druge, ki so pomembno sooblikovali slovensko družbo. Izsledki kažejo, da predstavljajo študentje s Primorske 17-odstotni delež vseh študentov, od tega je 54 odstotkov žensk, kar je primerljivo s povprečjem za celotno populacijo. Ob tem se je tudi izkazalo, da družbeno-socialno okolje pomembno vpliva na odločitev za študij, saj večina študentov izhaja iz srednjega in višjega sloja prebivalstva, ki je izobraževanju bolj naklonjeno.