Opis
Članek raziskuje povezavo med izobraževalnimi izbirami učencev in učenk in njihovimi orientacijami za prihodnost v okviru sodobnih družbenih pogojev, ki jih bistveno označuje ideologija izbire in samo-realizacije na eni strani ter vse globlja politično-ekonomska kriza, pomanjkanje priložnosti ter vse večja negotovost na drugi strani. Analiza temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni v anketi, esejih in intervjujih z učenci 9. razredov osnovne šole v Sloveniji med letoma 2010 in 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da v razmerah naraščajoče individualizacije družbenih tveganj, čedalje večje nepredvidljivosti in vse manjše standardizacije življenjskih potekov, učenci večinoma razumejo izobrazbo kot izjemno relevantno za svoja življenja in pogosto kot najbolj obetavno in varno pot do svoje prihodnosti. Vendar pa za učence izobrazba ni pomembna le skozi instrumentalne razloge, npr. dostopa do trga dela, ampak so zelo pomembni tudi bolj subjektivni razlogi, kot je npr. opravljati zanimiv poklic, ki daje občutek samo-realizacije. V smislu prihodnjih življenjskih potekov takšne vrste osebnih aspiracij in pričakovanj precej povečujejo občutenje individualne odgovornosti za prihodnost, ki ga pogosto spremlja skromen vpogled v širše družbene in ekonomske določujoče faktorje. Članek identificira in razpravlja o petih ključnih dejavnikih, ki uokvirjajo in vplivajo na izobraževalne izbire učencev ob koncu osnovnega izobraževanja: poklicne želje, relevantnost izobrazbe, zaposlitveni obeti, ovire in omejitve, viri in podpora. Ti dejavniki so umeščeni in prepleteni s t.i. obeti za prihodnost, to je subjektivnim pogledom vsakega učenca in učenke na svojo prihodnost. Rezultati raziskave kažejo, da večina učencev načrtuje in razmišlja le o najbolj neposredni prihodnosti (čas srednješolskega izobraževanja), medtem ko je bolj oddaljena prihodnost le grobo skicirana skozi bolj ali manj nerazločne upe, sanje ali celo strahove in skrbi. Na splošno učenci, vključeni v raziskavo, izkazujejo relativno visok optimizem do svoje prihodnosti. Vendar pa se zdi, da je ta optimizem bolj povezan z nejasnimi upi in željami ter časovno distanco do polne odraslosti in s tem do svoje prihodnosti, kot pa z dejanskimi natančnimi načrti ali realistično oceno priložnosti.