Ničnost velja za najstrožjo pravno posledico pomanjkljivosti pri sklenitvi pravnega posla. V splošnem delu obligacijskega prava je vzrok ničnosti določen z generalno klavzulo 86. člena OZ. Pogodba je nična, če nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom. Poleg generalne klavzule pa številne določbe posebej določajo pravno posledico ničnosti. S tem želi zakon odpraviti dvom o pravni naravi posledice kršitve. Kljub temu pa v slovenskem pravu velja, da je ničnost skrajna sankcija in da se včasih poskuša pogodba ohraniti v veljavi kljub pomanjkljivostim. To omogočata predvsem institut realizacije in delne ničnosti. V veljavni zakonodaji pa se pojavlja vse več posebnih predpisov, ki kategorično določajo ničnost pogodb. Kategorična določitev ničnosti kot pravne posledice pomanjkljivosti onemogoča ohranjanje pogodbe v veljavi. Avtor je do takšne zakonodajne prakse kritičen, saj bi bilo mogoče interes, ki mu sledi, doseči tudi z milejšimi pravnimi posledicami, predvsem izpodbojnostjo pogodb.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-2ZFXF001

COBISSID

12160337

Objavljeno

28.11.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Juhart, Miha (2011). Ničnost pravnega posla zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom. Pravni letopis, številka 1, str. 9-17, 374-375. URN:NBN:SI:DOC-2ZFXF001 from http://www.dlib.si

MLA:

Juhart, Miha. "Ničnost pravnega posla zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom." Pravni letopis številka 1 (2011) str. 9-17, 374-375.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZFXF001>

Pravni letopis ...
2008-
(Zbirni zapis)