Raziskovalna koncesija Bašibos se nahaja v jugovzhodni Republiki Severni Makedoniji. Prikamnino rudišča predstavlja zelo heterogeno zaporedje z izmenjujočimi plastmi metamorfoziranih in duktilno deformiranih siliciklastičnih, vulkanskih in karbonatnih kamnin. Sprva je sedimentacija potekala v kratkotrajno obstoječem sedimentnem bazenu spodnjepermskega Variskičnega predgorja. Sedimentni bazen je nastal po zaključeni glavni fazi Variskične orogeneze po koliziji med Pelagonijskim in Srbskomakedonskim masivom. Zaradi spremenjenih tektonskih razmer v času srednjega in zgornjega perma, ki so nastale kot posledica vleka subducirajočega oceana Paleotetida, je prišlo do ekstenzijskih napetosti v zaločnem okolju in nastanka zaločnega bazena. V bazenu odloženi sedimenti so izvirali iz Srbskomakedonskega in Pelagonijskega masiva, sedimentacija pa je potekala v distalnem, nizkoenergijskem okolju. Vzdolž normalnih prelomov, ki so omejevali zaradi tektonike spuščene bloke kamnin, so na morsko dno pritekale hidrotermalne raztopine, iz katerih so se izločili rudni minerali. Kovinsko kloridni kompleksi iz hidrotermalnih slanic so reagirali z reduciranim žveplom, ki je nastalo z bakterijsko redukcijo sulfata iz permske morske vode, kar je vodilo do nastanka singenetske sedimentno-ekshalativne mineralizacije. V obdobju spodnje krede je bila Bašiboška formacija podvržena fazi dinamične metamorfoze do pogojev faciesa zelenega skrilavca, ki je bila povezana s kolizijo in obdukcijo srednjejurskega intraoceanskega loka na Evropsko ploščo. Metamorfoza je povzročila asimetrično gubanje, nastanek regionalne foliacije, duktilnih strižnih con ter izrazite hidrotermalne spremembe prikamnine. Metasomatski fluidi so mobilizirali razpršene ter zelo drobnozrnate sedimentno-ekshalativne sulfide, ki so se nato izločili v conah strukturnih šibkosti, kot naprimer vzdolž foliacijskih ploskev, v kremenovokarbonatnih žilah ter v strižnih conah.

Pravice