Opis
V članku je naslovljeno vprašanje prostovoljnega značaja delovnih akcij v Jugoslaviji, katerega so, večinoma obstransko in neredko pomanjkljivo, odprli že drugi avtorji in avtorice. Raziskava pojava kolektivističnih delovnih akcij, ki je tekom obdobja Jugoslavije močno spremenil svoj osnovni smisel in organizacijski pristop, posledično zahteva obravnavo po ločenih fazah oziroma obdobjih, kar hkrati omogoča umestitev znotraj sprememb režima in širše družbene transformacije. Na podlagi raziskave literature in arhivskih virov mladinske organizacije v koprskem okraju, so v študiji primera o mladinskih delovnih akcijah, ki so potekale v »prelomnem« času poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih let 20. stoletja, ko so se ideje socialističnega samoupravljanja postopoma prenašale tudi v strukture mladinske organizacije, družbene in politične spremembe analizirane tudi skozi regionalno prizmo. V kolikor primeri prisile oziroma različnih načinov »spodbujanja« širših množic k udeleževanju na delovnih akcijah usmerjenih v nujno obnovo domov, ponovni zagon gospodarstva ter modernizacijo države tik po vojni, niso bili zgolj redkost, so se razmere in organizacijski pristop od petdesetih let 20. stoletja dalje precej spremenili. Nekaj nepravilnosti predvsem v smislu zavajanja ob novačenju brigadirjev so se vseeno dogajale, vendar so bile to izjeme in bolj stvar prvih let ponovne vzpostavitve velikih gradbenih projektov na ravni zveznih mladinskih delovnih akcij. Vrh države je te skupinske akcije kot enega od temeljev ideologije »bratstva in enotnosti« in povečan angažma mladine ter polaganje zaupanja vanjo dojemal kot (dodatno) možno sredstvo ohranjanja sloge med republikami in med različnimi narodi, ki pa je, podobno kot drugi načrti, sčasoma dobilo vse bolj lokalistični značaj. K spremembam sta izrazito prispevala tudi razvoj tehnologije in splošna mehanizacija v gradbeništvu, kar je omogočilo cenejše delo kot na takšen način organizirano mladinsko prostovoljno delo in s tem temeljito zamajalo smiselnost masovnih delovnih akcij. Tega niti prilagojeni organizacijski pogoji z večjo skrbjo za dobro počutje brigadirjev niso zmogli preprečiti, sploh z določenimi spremembami odnosa do družbenih vrednot, ki takšnim velikim projektom zlasti od 1980. let dalje niso bili več naklonjeni.