Nezavisimye da-formy v voprositel'nyh predloženijah v bolgarskom jazyke : (v sopostavlenii s russkim)

ruski

2018

letnik 66, številka 4

bolgarščina   da-zgradba   nedovršni vid   skladnja   vprašalni stavki

Slavistično društvo Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava posebnosti rabe nedovršnega vida, ki dejanje zgolj poimenuje (rus. obščefaktičeskoe značenie 'splošnodejanski pomen') v bolgarskih odločevalnih vprašanjih s členkom da in brez členka li (Da kupuvam biletite? 'Naj kupim karte?'). Raba nedovršnikov je lahko v teh primerih konkurenčna z rabo dovršnikov (Da kupja biletete? 'Naj kupim karte?'). Analiza kaže, da se nedovršniki dejanj s splošnim pomenom v tovrstnih vprašanjih uporabljajo v sedanjiku in pretekliku. Sedanjiška oblika povedka v da-vprašanjih lahko označuje enkratno konkretno dejanje, obravnavano kot dejstvo (Da piše Elena doklada? 'Ali naj Elena (sploh) piše referat?'). Vendar je tudi v tem primeru možna raba dovršnikov (Da napiše Elena doklada? 'Ali naj Elena (sploh) napiše referat?'). V ruščini tem vprašanjem ustrezajo vprašanja z nedoločnikom v dovršniku ali nedovršniku (Elene doklad pisam'/napisam' >Ali naj Elena (sploh) piše/napiše referat?<) Če se vprašanje nanaša na preteklost, lahko pretekliške oblike nedovršnikov v bolgarskih in ruskih odločevalnih vprašanjih izražajo tako enkratno konkretno dejanje, ki izpostavlja zlasti obstoj dejanja (bolg. Da su pravila banica (včera)? = rus. Ty pekla včera pirog? = Ali si (včeraj) pekla pito?), kot tudi vprašanje o obstoju dejanja sploh (bolg. Da su pravila njakoga banica? rus. Ty kogda-nibud' pirog pekla? = Ali si sploh kdaj pekla pito?). Pri prvem primeru s konkretnim dejanjem je v bolgarščini možna vidska konkurenca (Da su pravila banica (včera)?/ Da su napravila banica (včera)?), pri drugem, ki obravnava obstoj dejanja sploh, pa ne.

20.01.2020