Digitalizacija arhivske kulturne dediščine sodi med eno od temeljnih nalog in procesov, ki so na podlagi arhivske zakonodaje zaupani slovenskim arhivom. Njena vloga se je skozi zadnja desetletja spreminjala. Od procesa, s katerim zagotavljamo dolgoročno materialno varstvo arhivskega gradiva, saj s pretvorbo gradiva iz analogne v digitalno obliko zavarujemo originalno arhivsko gradivo pred materialnimi poškodbami, se je digitalizacija razvila v proces, ki omogoča širšo diseminacijo arhivskega gradiva, saj z njo gradivo postane dostopnejše tako v obstoječih čitalnicah slovenskih arhivov kot tudi v virtualni arhivski čitalnici, ki jo slovenska javna arhivska mreža razvija v okviru projekta e-ARH.si. Avtorji se v prispevku posvečajo spremembam vloge digitalizacije, njene vrednosti v sodobni informacijsko-komunikacijski družbi kakor tudi konkretnim strokovnim vprašanjem, ki posegajo na področje priprave arhivskega gradiva za digitalizacijo, določitve metapodatkov ter formatov za dolgoročno hrambo, obsegajo pa tudi njihovo skladnost z mednarodnimi standardi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-22P5T6GC

COBISSID

1545861

DOI

10.54356/MA/2018/VEJB5192

Objavljeno

11.12.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jenuš, Gregor, Hajtnik, Tatjana, Paulič, Anja, Rupnik, Vanja (2018). Analiza ustreznosti formatov za dolgoročno hrambo in metapodatkov pri digitalizaciji arhivske kulturne dediščine. Moderna arhivistika, letnik 1, številka 1, str. 135-156. URN:NBN:SI:DOC-22P5T6GC from http://www.dlib.si

MLA:

Jenuš, Gregor, Hajtnik, Tatjana, Paulič, Anja, Rupnik, Vanja. "Analiza ustreznosti formatov za dolgoročno hrambo in metapodatkov pri digitalizaciji arhivske kulturne dediščine." Moderna arhivistika letnik 1. številka 1 (2018) str. 135-156.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-22P5T6GC>