Opis
Izhodišča: Mehanizmi imunske tolerance so pomemben del homeostaze imunskega sistema, ki zagotavlja celovitost našega organizma. Ko govorimo o imunskem odzivu, največkrat pomislimo na učinkovito aktiviranje številnih dejavnikov, ki omogočajo, da se s pomočjo celične in protitelesne oziroma humoralne imunosti uspešno obranimo pred škodljivim delovanjem najrazličnejših telesu tujih snovi in dejavnikov. Pri tem pa večinoma ne razmišljamo o tem, da mora biti vsak aktivacijski obrambni mehanizem uravnan z nasprotno delujočim, zaviralnim procesom. S tem je namreč zagotovljen ustrezen obseg imunske reaktivnosti brez nepotrebnega in škodljivega izčrpavanja organizma ter razmeroma hitro vračanje na raven normalnega, uravnoteženega fiziološkega stanja, kar je osnovni cilj delovanja homeostaznih mehanizmov. Tako naravno, dinamično ravnovesje jin/jang , ki je ključno za zdravje vsakega posameznika,lahko zagotavlja le dobro nadzorovano in uravnoteženo delovanje efektorskih imunskih celic, in sicer tako aktiviranih limfocitov CD4+, vrste Th1, Th2 in Th17, citotoksičnih limfocitov CD8+, naravnih celic ubijalk (NK), limfocitov B in ostalih aktivacijskih dejavnikov na eni strani ter nasprotno delujočih imunosupresivnih celic, med katere uvrščamo različne vrste regulatornih CD4+ in CD8+ limfocitov T in tolerogenih antigene-predstavljajočih celic (APC) ter ostale zaviralne dejavnike, na drugistrani. V kolikor se to ravnovesje poruši in nagne na eno ali drugo stran, se lahko pojavijo bodisi avtoimunske bolezni, ki so posledica nepreprečene reaktivnost zoper lastne antigene, ali pa nebrzdan razrast rakavih celic zaradi prekomernega negativnega imunskega uravnavanja, ki lahko popolnoma izniči protitumorske efektorske mehanizme imunskega sistema. Zaključki: V našem prispevku predstavljamo najnovejša dognanja na področju preučevanja in razumevanja mehanizmov imunske tolerance, ki je pomembni del homeostaze pri človeku, ter potencialne možnosti za njihovo terapevtsko uporabo v obliki naprednega celičnega zdravljenja predvsem avtoimunskih bolezni ter pri preprečevanju zavrnitvenih odzivov po alogenskih presaditvah tkiv in organov.