Cilj prispevka je osvetliti fenomen teorij zarot prevladujočih v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Države v Srednji in Vzhodni Evropi delijo številne skupne značilnosti in hkrati nosijo drobce sebi lastnih zgodovinskih izkušenj. Prispevek se v svojem jedru osredotoča na različne globalne, regionalne in lokalne različice teorij zarot, ki krožijo na obravnavanem območju ter ponuja vpogled v razširjenost takšnih prepričanj med prebivalstvom. Posebno pozornost namenja vplivu nedavne pandemije virusa COVID-19, ki je dala zagon številnim teorijam zarot, zlasti v času vsesplošne razširjenosti socialnih omrežij, obdobju ni prizanesel niti vzpon populizma. Ker lahko teorije zarot razumemo kot dinamičen nabor argumentov, predstav in razlag, ki se nenehno uporabljajo in prilagajajo v luči spremenjenih okoliščin (npr. Byford 2014), skušamo identificirati ključne elemente teorij zarot, ki so v državah Srednje in Vzhodne Evrope krožile v preteklosti in se ob enem pojavljajo v teorijah zarot, ki so vzniknile skupaj z nedavno pandemijo COVID-19.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1AX1NX24

COBISSID

178146819

Objavljeno

20.12.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šteger, Tine (2024). The analysis of prevailing conspiracy theories in Central and Eastern Europe. Journal of comparative politics, letnik 17, številka 1, str. 69-85. URN:NBN:SI:DOC-1AX1NX24 from http://www.dlib.si

MLA:

Šteger, Tine. "The analysis of prevailing conspiracy theories in Central and Eastern Europe." Journal of comparative politics letnik 17. številka 1 (2024) str. 69-85.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1AX1NX24>