Glede na podano omrežje G lahko pomembnost skupin modeliramo s pomočjo mer skupinske centralnosti. Freemanova centralizacija predstavlja način normalizacije za poljubno obstoječo mero centralnosti, kot tudi za poljubno obstoječo mero skupinske centralnosti. Omenjena normalizacija omogoča primerjavo posameznikov oz. skupin različnih omrežij. Članek se osredotoča se na mero centralnosti in centralizacije skupine, ki temelji na stopnji, kot je predstavljeno v Krnc in Škrekovski (2020). Opišemo njegovo učinkovito izvajanje in preučimo obnašanje različnih omrežij v resničnem svetu, glede na to mero. Ugotavljamo, da zelo majhne skupine, kot tudi tudi zelo velike, nimajo velike centralnosti — ko skupina raste, njena vrednost narašča, a na neki točki začne upadati. Takšno unimodularno vedenje potrjuje naša analiza centralizacije skupinske stopnje šestih omrežij iz realnega sveta. Na koncu podamo nekaj izzivov za prihodnje delo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0Z1XBQN1

COBISSID

104834051

Objavljeno

14.06.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Karlovčec, Mario, Krnc, Matjaž, Škrekovski, Riste (2022). Evaluating group degree centrality and centralization in networks. Informatica (Ljubljana), letnik 46, številka 5, str. 85-94. URN:NBN:SI:DOC-0Z1XBQN1 from http://www.dlib.si

MLA:

Karlovčec, Mario, Krnc, Matjaž, Škrekovski, Riste. "Evaluating group degree centrality and centralization in networks." Informatica (Ljubljana) letnik 46. številka 5 (2022) str. 85-94.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Z1XBQN1>

Informatica
1977-
(Zbirni zapis)