Opis
Pričujoči članek obravnava načine, skozi katere konteksti vsakdanjega življenja kot tudi dejavniki iz družinskega okolja določajo kompleksno strukturo računalniške kulture med mladimi. V ospredju analize so vzorci, ki jih mladi uporabniki oblikujejo v odnosu do računalniških aktivnosti in vloge, ki jih imajo nove tehnologije v mladostnem življenju, s posebnim poudarkom na analizi povezanosti med rabo računalnika v prostorih domov in odnosi med starši in mladimi družinskimi člani. Poleg tega je v analizi prisotno tudi vprašanje, kako na računalniško kulturo mladih vplivajo njihovi načini preživljanja prostega časa. Empirična študija na reprezentativnem vzorcu mladih v Sloveniji, starih od 15 do 24 let, ki se še šolajo in živijo pri starših, je pokazala, da lahko govorimo o treh specifičnih tipih računalniških kultur: a) o pasivni, televiziji podobni računalniški kulturi, b) aktivni, informativni računalniški kulturi in c) interaktivni, družabni računalniški kulturi. Vsaka je specifično povezana s prostočasnimi vzorci med mladimi: najmočnejši dejavnik, ki pojasnjuje pasivno, k zabavi usmerjeno računalniško kulturo, je v zabavo in druženje usmerjen prosti čas; na drugi strani pasivno rabo računalnika spodbuja tudi v zasebno sfero usmerjen prosti čas, medtem ko je v kulturno aktivnost in pomoč usmerjen prosti čas v opoziciji z računalniško pasivnostjo. Aktivna in kreativna računalniška kultura je najbolj pozitivno pogojena s kulturnimi prostočasnimi aktivnostmi, vendar je obenem v negativni povezavi z v zabavo usmerjenim prostim časom. Interaktivna in v druženje orientirana računalniška kultura pa je pogojena le s slednjim. Analiza je ob tem pokazala, da razumevanje odnosa s starši nima neposrednega vpliva na vrsto računalniške kulture, ima pa represivni model vzgoje delno svoje učinke: mlade bolj stimulira v interaktivno, družabno računalniško kulturo in onemogoča pasivni tip. Širši nabor socio-demografskih spremenljivk je nadalje potrdil, da ima starost med mladimi najpomembnejšo funkcijo: starejši kot so, manj pasivni postajajo v odnosu do računalnikov. Dekleta se zdijo aktivnejše in tudi bolj družabno usmerjene kot fantje, delno se nakazuje večja pasivnost med mladimi z vzhodnih slovenskih regij, medtem ko so mladi z ruralnih prostorov bolj usmerjeni v družbene računalniške aktivnosti.