Everyday and family contexts of youth computer cultures : the case of Slovenia

angleški

2014

letnik 24, številka 1

Družina   Informacijska tehnologija   Mladina   Prosti čas   Slovenija   vsakdanje življenje

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pričujoči članek obravnava načine, skozi katere konteksti vsakdanjega življenja kot tudi dejavniki iz družinskega okolja določajo kompleksno strukturo računalniške kulture med mladimi. V ospredju analize so vzorci, ki jih mladi uporabniki oblikujejo v odnosu do računalniških aktivnosti in vloge, ki jih imajo nove tehnologije v mladostnem življenju, s posebnim poudarkom na analizi povezanosti med rabo računalnika v prostorih domov in odnosi med starši in mladimi družinskimi člani. Poleg tega je v analizi prisotno tudi vprašanje, kako na računalniško kulturo mladih vplivajo njihovi načini preživljanja prostega časa. Empirična študija na reprezentativnem vzorcu mladih v Sloveniji, starih od 15 do 24 let, ki se še šolajo in živijo pri starših, je pokazala, da lahko govorimo o treh specifičnih tipih računalniških kultur: a) o pasivni, televiziji podobni računalniški kulturi, b) aktivni, informativni računalniški kulturi in c) interaktivni, družabni računalniški kulturi. Vsaka je specifično povezana s prostočasnimi vzorci med mladimi: najmočnejši dejavnik, ki pojasnjuje pasivno, k zabavi usmerjeno računalniško kulturo, je v zabavo in druženje usmerjen prosti čas; na drugi strani pasivno rabo računalnika spodbuja tudi v zasebno sfero usmerjen prosti čas, medtem ko je v kulturno aktivnost in pomoč usmerjen prosti čas v opoziciji z računalniško pasivnostjo. Aktivna in kreativna računalniška kultura je najbolj pozitivno pogojena s kulturnimi prostočasnimi aktivnostmi, vendar je obenem v negativni povezavi z v zabavo usmerjenim prostim časom. Interaktivna in v druženje orientirana računalniška kultura pa je pogojena le s slednjim. Analiza je ob tem pokazala, da razumevanje odnosa s starši nima neposrednega vpliva na vrsto računalniške kulture, ima pa represivni model vzgoje delno svoje učinke: mlade bolj stimulira v interaktivno, družabno računalniško kulturo in onemogoča pasivni tip. Širši nabor socio-demografskih spremenljivk je nadalje potrdil, da ima starost med mladimi najpomembnejšo funkcijo: starejši kot so, manj pasivni postajajo v odnosu do računalnikov. Dekleta se zdijo aktivnejše in tudi bolj družabno usmerjene kot fantje, delno se nakazuje večja pasivnost med mladimi z vzhodnih slovenskih regij, medtem ko so mladi z ruralnih prostorov bolj usmerjeni v družbene računalniške aktivnosti.

21.09.2015