Pri ureditvi vročanja je treba najti ustrezno ravnovesje med interesom tožnika, da se vročitev opravi hitro in da ne bo otežila ali celo onemogočila izvedbe postopka na eni strani, ter pravico toženca do kontradiktornega postopka na drugi strani. Pri čezmejnem vročanju je ta napetost med dvema dobrinama še bolj poudarjena. Še vedno pa je relevanten tudi vidik varstva državne suverenosti, čeprav pri ureditvi čezmejnega vročanja v EU očitno stopa v ozadje. Razvoj čezmejnega vročanja gre v smeri poenostavljanja in pospešitve. Že Haaška konvencija iz leta 1965 je velik korak naprej, še bolj pa zakonodaja Evropske unije. Ta prinaša nekatere bistvene konceptualne novosti, na primer glede jezika in prevodov, glede poštnega vročanja in glede jamstev za naslovnika. Po drugi strani pa ostaja vrsta še nerešenih in spornih vprašanj, tudi takšnih, ki so povezana z omenjenimi novostmi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0VCXECCA

COBISSID

11269713

Objavljeno

28.11.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Galič, Aleš (2010). Vročanje sodnih pisanj v tujino v civilnih in gospodarskih zadevah. Pravni letopis, številka 1, str. 51-72. URN:NBN:SI:DOC-0VCXECCA from http://www.dlib.si

MLA:

Galič, Aleš. "Vročanje sodnih pisanj v tujino v civilnih in gospodarskih zadevah." Pravni letopis številka 1 (2010) str. 51-72.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0VCXECCA>

Pravni letopis ...
2008-
(Zbirni zapis)