Sprechkompetenz im DaF-Unterricht an slowenischen Gymnasien : von der Theorie zur Praxis

nemški

2016

letnik 8, številka 1

nemščina kot drugi jezik   didaktika    srednješolsko izobraževanje   Slovenija    govorna zmožnost   učne dejavnosti   izobraževalni programi   SEJO

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku predstavljamo, kako se razvija govorna zmožnosti pri pouku nemščine v slovenskih gimnazijah. Vključili smo tri vidike: opredelitev govorne zmožnosti v Skupnem evropskem referenčnem okviru (kratko SEJO), Učni načrt za nemščino za gimnazije in učne dejavnosti za poučevanje in razvijanje govorne zmožnosti pri pouku. Analiza obeh dokumentov kaže, da se govorni zmožnosti pripisuje velik pomen. V obeh dokumentih najdemo smernice, kaj se od učenca na posamezni ravni pričakuje in kakšno jezikovno znanje in kompetence mora učenec pokazati, da se ga lahko umesti na določeno raven. Učni načrt smernice v SEJO še dodatno prilagodi učnemu kontekstu in cilji skupini. Od slovenskega gimnazijca se ob koncu šolanja tako pričakuje raven samostojnega govorca. Oba dokumenta teoretsko opredelita govorno zmožnost, vendar ne dajeta vpogleda, kako se govorna zmožnost razvija v posameznih razredih. Analiza ankete med učitelji je pokazala, da se govorna zmožnost razvija le v omejenih okvirih. Kot najpogostejši vzrok za to učitelji navajajo premalo časa, težavno popravljanje napak, premajhno kontrolo nad razredom, slabo znanje učencev, nemotiviranost in preveliko število učencev v razredu. Prav tako je iz ankete razvidno, da učitelji za razvijanje govorne zmožnosti izbirajo le majhen repertoar učnih dejavnosti. Da bi slovenski gimnazijci resnično lahko razvili visoko govorno zmožnost, bi morali učitelji temeljito spremeniti pogled na svojo in učenčevo vlogo v razredu, v pouk vpeljevati tudi učne dejavnosti, ki razvijajo prosti govor, predvsem pa spodbujati učenčevo samostojnost in odgovornost za lastno učenje.

03.10.2017