Opis
Naravna skladnja je deduktivna teorija v razvoju in veja teorije naravnosti. Sodbe o naravnosti so ubesedene v lestvicah naravnosti, ki sledijo iz osnovnih meril (ali "aksiomov"), naštetih v začetku sestavka. Napovedi teorije se izračunavajo v t. i. izpeljavah, katerih glavni sestavini sta par lestvic naravnanosti in pravila o ujemanju med soodnosnimi vrednostmi naravnanosti. Ločimo vzporedno in križno ujemanje, ki sta v dopolnjevalni razvrstitvi. Križno ujemanje je obvezno v izpeljavah, omejenih na skrajno nenaravno okolje. - Lestvice naravnosti vsebujejo zvečine po dve vrednosti, npr.>nat(+,-)/človeško; nekatere vsebujejo po tri vrednosti, npr. (za slovenščino)>nat (ednina, množina, dvojina), ali so še bolj zapletene. Ta sestavek obranava lestvice s po tremi vrednostmi in prispeva tole: omejevanje okolja neke izpeljave na najbolj desno ali na najbolj desno ali na najbolj desni vrednosti take lestvice naravnanosti, ki vsebuje tri vrednosti, zahteva križno ujemanje. To je ponazorjeno s slovenskim, ruskim in angleškim jezikovnim gradivom. - Druge objave o naravni skladnji: Kavčič 2005a-b, Orešnik 1999, 2000a-b, 2001a-f, 2002, 2003a-c, 2002/03, 2004. V tem seznamu so samo dela, napisana v angleščini.