Rogoza

angleški
slovenski

2022

1 spletni vir (1 datoteka PDF (599 str.))

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Arheološko najdišče Rogoza je bilo raziskano ob gradnji avtoceste Slivnica–Miklavž. Odkritih je bilo več poselitvenih faz. Poselitev v času zgodnje bronaste dobe dokazuje lončenina, ki jo povezujemo s kulturnim krogom skupine Kisapostag. V čas pozne bronaste dobe sodi 33 objektov, grajenih z navpičnimi stebri oz. sohami. Za trdnost konstrukcije so bile pogosto uporabljene kamnite zagozde. Po kosih prežganega stenskega ometa in odtisih zabitih kolov v vrstah jam za sohe lahko sklepamo, da je jedro sten oblikoval preplet iz vejevja z navpičnim ali vodoravnim vpetjem, ki je bil nato zamazan z glino. Drobne najdbe ustanovitev rogoške naselbine postavljajo v čas prehoda Bd D/Ha A, njeno opustitev pa v mlajšežarnogrobiščno stopnjo Ha B1. Takšen relativno-kronološki razpon glede na trenutne absolutne datacije v srednji Evropi pomeni trajanje poselitve od približno 1200 pr. n. št. do pribl. 950 pr. n. št. V čas starejše železne dobe avtor uvršča štiri gomile z žganimi pokopi. Skromno srednjelatensko in poznolatensko gradivo izhaja verjetno iz naselbine v neposredni bližini. Tudi rimskodobno gradivo, ki sodi v čas od druge polovice 1. do konca 3. stoletja n. št., je bilo verjetno prineseno iz bližnje okolice, bodisi z geološkimi procesi bodisi s kmetijsko obdelavo.

17.11.2022