Avtor v prispevku osvetljuje pogoje, pod katerimi je mogoče uporabiti doktrino nujne zmogljivosti v konkurenčnem pravu Evropske unije. Čeprav je bila doktrina nujne zmogljivosti v preteklosti široko obravnavana v sodni praksi Sodišča Evropske unije, se niso razvili enotni kriteriji za njeno uporabo, ki se razlikujejo glede na naravo posamezne nujne zmogljivosti. Pogoji, pod katerimi je doktrino nujne zmogljivosti mogoče uporabiti, če domnevno nujno zmogljivost predstavlja materializirana zmogljivost ali storitev, so sorazmerno jasni. Drugače pa je v primerih, v katerih jo predstavlja pravica intelektualne lastnine. Za presojo narave pravic intelektualne lastnine kot nujne zmogljivosti sta se namreč razvili dve skupini pogojev, ki se med sabo v bistvenem razlikujeta, kar podjetja postavlja v položaj pravne negotovosti. Prispevek utemelji, kateri pogoji so v takšnih položajih verjetno splošno uporabni, ter poudari potrebo po sodni razjasnitvi zadevnega vprašanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0LE64TCB

COBISSID

159373059

Objavljeno

09.05.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Dacar, Rok (2023). Doktrina nujne zmogljivosti in pravice intelektualne lastnine kot nujna zmogljivost. Podjetje in delo, letnik 49, številka 3/4, str. 509-531. URN:NBN:SI:DOC-0LE64TCB from http://www.dlib.si

MLA:

Dacar, Rok. "Doktrina nujne zmogljivosti in pravice intelektualne lastnine kot nujna zmogljivost." Podjetje in delo letnik 49. številka 3/4 (2023) str. 509-531.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0LE64TCB>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)