Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:COL-WLFMN0FP
Zapri
Zapri
Zbirka ekslibrisov Beti in Dagmar Nováček
The collection of bookplates of Beti and Dagmar Nováček
oddaljen dostop
Gradivo je dostopno v prostorih NUK na namenskih računalnikih
Izvoz v EndNote (RIS format)
Leto
????
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica
Opombe
Ekslibrisi, lastniški znaki v knjigi, navadno izdelani v grafični tehniki in opremljeni z lastnikovim imenom in umetniškim motivom, imajo na Slovenskem dolgo zgodovino. Eden najstarejših ohranjenih ekslibrisov na slovenskih tleh je ekslibris kranjske plemiške družine Apfaltrern iz leta 1540, ki ga hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani. Izdelovanje ekslibrisov je dobilo posebej močan zagon v začetku 20. stoletja. Vidnejši slovenski ekslibristi iz tega obdobja so S. Šantel, I. Vavpotič, M. Gaspari, G. Birolla, H. Smrekar, B. Jakac in M. Maleš. V naslednjih desetletjih se je ekslibrisu posvečalo vse več pomembnih umetnikov. Njihovo navdušenje nad to umetniško zvrstjo je v letu 1967 privedlo do ustanovitve društva Exlibris Sloveniae.
Za področje ekslibrisa pa ni bila značilna le bogata ustvarjalna dejavnost, temveč tudi zbirateljstvo. Dagmar Nováček, prva in kasneje častna predsednica društva Exlibris Sloveniae, in njena sestra Beti veljata za največji zbirateljici ekslibrisov na območju nekdanje Jugoslavije. V digitalni zbirki, ki je pred vami, predstavljamo del zbirke, ki sta jo sestri Nováček podarili Narodni in univerzitetni knjižnici.
Opombe
Ekslibrisi, lastniški znaki v knjigi, navadno izdelani v grafični tehniki in opremljeni z lastnikovim imenom in umetniškim motivom, imajo na Slovenskem dolgo zgodovino. Eden najstarejših ohranjenih ekslibrisov na slovenskih tleh je ekslibris kranjske plemiške družine Apfaltrern iz leta 1540, ki ga hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani. Izdelovanje ekslibrisov je dobilo posebej močan zagon v začetku 20. stoletja. Vidnejši slovenski ekslibristi iz tega obdobja so S. Šantel, I. Vavpotič, M. Gaspari, G. Birolla, H. Smrekar, B. Jakac in M. Maleš. V naslednjih desetletjih se je ekslibrisu posvečalo vse več pomembnih umetnikov. Njihovo navdušenje nad to umetniško zvrstjo je v letu 1967 privedlo do ustanovitve društva Exlibris Sloveniae.
Za področje ekslibrisa pa ni bila značilna le bogata ustvarjalna dejavnost, temveč tudi zbirateljstvo. Dagmar Nováček, prva in kasneje častna predsednica društva Exlibris Sloveniae, in njena sestra Beti veljata za največji zbirateljici ekslibrisov na območju nekdanje Jugoslavije. V digitalni zbirki, ki je pred vami, predstavljamo del zbirke, ki sta jo sestri Nováček podarili Narodni in univerzitetni knjižnici.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:COL-WLFMN0FP
Objavljeno
23.12.2021
Metapodatki
Citiranje
APA:
Zbirka ekslibrisov Beti in Dagmar Nováček (????).
URN:NBN:SI:COL-WLFMN0FP
from http://www.dlib.si
MLA:
Zbirka ekslibrisov Beti in Dagmar Nováček
. ????.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:COL-WLFMN0FP>