Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:COL-SWS2EJOS
Zapri
<script>(function (d, script) { script = d.createElement('script'); script.type = 'text/javascript'; script.async = true; script.onload = function () { iFrameResize({ log: true, checkOrigin: false }) }; script.src = 'https://cdnjs.cloudflare.com/ajax/libs/iframe-resizer/3.5.11/iframeResizer.min.js'; d.getElementsByTagName('head')[0].appendChild(script); }(document));</script><iframe frameborder="0" width="100%" height="482px;" src="http://www.dlib.si/card/URN:NBN:SI:COL-SWS2EJOS"></iframe>
Zapri
Glasbena matica
oddaljen dostop
Izvoz v EndNote (RIS format)
Vir
Glasbena matica
Leto
1873/1945
Založnik
Glasbena matica
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica
Opombe
Z izdajanjem »dobrih slovenskih kompozicij za cerkev, šolo in dom« je leta 1872 ustanovljeno glasbeno društvo uresničevalo svoj namen razširjanja petja ter vzgajanja in izobraževanja množice ljubiteljskih pevcev. Glasbena matica je pričela z izdajanjem slovenskih skladb in z zbiranjem ljudskih pesmi, leta 1882 je ustanovila glasbeno šolo, leta 1891 pevski zbor in pričela s koncertno dejavnostjo. Želje članov o ustanovitvi koncertnega orkestra so se uresničile s prvo Slovensko filharmonijo, ki je delovala med letoma 1908 in 1913, ter z Orkestralnim društvom, ki so ga ustanovili leta 1919. Istega leta je Glasbena matica z ustanovitvijo konservatorija izpolnila svoj najpomembnejši cilj – omogočiti glasbeno izobraževanje poklicnih glasbenikov.
Pri Glasbeni matici v Ljubljani je do konca druge svetovne vojne izšlo skoraj 300 muzikalij s slovenskimi skladbami, namenjenimi pretežno ljubiteljskemu prepevanju in muziciranju: zbirke zborovskih skladb, priredbe ljudskih pesmi za moške in mešane zbore. V letih med obema vojnama so natisnili več samospevov in mladinskih klavirskih skladb, pa tudi učbenike za klavir, violino in petje.
Opombe
Pri Glasbeni matici v Ljubljani je do konca druge svetovne vojne izšlo skoraj 300 muzikalij s slovenskimi skladbami, namenjenimi pretežno ljubiteljskemu prepevanju in muziciranju.
Z izdajanjem »dobrih slovenskih kompozicij za cerkev, šolo in dom« je leta 1872 ustanovljeno glasbeno društvo uresničevalo svoj namen razširjanja petja ter vzgajanja in izobraževanja množice ljubiteljskih pevcev. Med izdajami so zato prevladovale zbirke zborovskih skladb, številčne pa so bile tudi priredbe ljudskih pesmi za moške in mešane zbore. V letih med obema vojnama so natisnili več samospevov in mladinskih klavirskih skladb, pa tudi učbenike za klavir, violino in petje. Med izdajami je tudi klavirski izvleček Foersterjeve opere
Gorenjski slavček
ter pet študij oziroma učbenikov.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:COL-SWS2EJOS
Objavljeno
19.12.2011
Metapodatki
Citiranje
APA:
Glasbena matica (1873/1945).
URN:NBN:SI:COL-SWS2EJOS
from http://www.dlib.si
MLA:
Glasbena matica
.
Glasbena matica
, 1873/1945.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:COL-SWS2EJOS>