Ateljejski fotografi na Slovenskem (1859-1919)
Studio photography in Slovenia (1859-1919)

Portretna fotografija ima na Slovenskem dolgo zgodovino. Njeni začetki segajo v leto 1859, ko je ljubljanski fotograf Ernest Pogorelc kot prvi dobil obrtno dovoljenje za postavitev fotografskega ateljeja. V drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja se je nato ateljejska fotografija močno razmahnila. Ob koncu njenega prvega obdobja (leta 1919) je namreč samo na območju današnje osrednje Slovenije delovalo kar 67 fotografskih ateljejev. A čeprav je bil fotografiji že leta 1864 priznan status svobodne obrti, so fotografi šele leta 1910 ustanovili Deželno zadrugo fotografov v Ljubljani – stanovsko društvo, ki je med drugim vzpostavilo pravila v zvezi z zahtevano izobrazbo in pridobitvijo dovoljenja za opravljanje fotografskega poklica. Razlog za dokaj pozen sprejem cehovskih pravil je bil deloma povezan z zahtevnostjo fotografskih postopkov. Ti so po letu 1900 postali znatno enostavnejši, zaradi česar je fotografija postala dostopna širši in s tem amaterski javnosti.

V zbirki, ki je pred vami, predstavljamo izbor fotografij iz 60 fotografskih ateljejev, ki so delovali v različnih slovenskih mestih in krajih.

Portretna fotografija ima na Slovenskem dolgo zgodovino. Njeni začetki segajo v leto 1859, ko je ljubljanski fotograf Ernest Pogorelc kot prvi dobil obrtno dovoljenje za postavitev fotografskega ateljeja. V drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja se je nato ateljejska fotografija močno razmahnila. Ob koncu njenega prvega obdobja (leta 1919) je namreč samo na območju današnje osrednje Slovenije delovalo kar 67 fotografskih ateljejev. A čeprav je bil fotografiji že leta 1864 priznan status svobodne obrti, so fotografi šele leta 1910 ustanovili Deželno zadrugo fotografov v Ljubljani – stanovsko društvo, ki je med drugim vzpostavilo pravila v zvezi z zahtevano izobrazbo in pridobitvijo dovoljenja za opravljanje fotografskega poklica. Razlog za dokaj pozen sprejem cehovskih pravil je bil deloma povezan z zahtevnostjo fotografskih postopkov. Ti so po letu 1900 postali znatno enostavnejši, zaradi česar je fotografija postala dostopna širši in s tem amaterski javnosti.

V zbirki, ki je pred vami, predstavljamo izbor fotografij iz 60 fotografskih ateljejev, ki so delovali v različnih slovenskih mestih in krajih.

APA:

MLA: