3M/

V  h

ihliothek La!

1908. Ljubljana, v aprilu 1908. Štev. 1.

List za promet s tujci in pospeševanje obrta, posebno gostilničarstva.

Uradno g-lasilo deželne zveze za t Tajski promet na IKLrr&rajskein. v I_ijTabljarii_

List izhaja vsak mesec enkrat. Naročnina znaša: Za celo lelo 5 K, za pol leta 3 K, pozamesne številke po 50 h. Uredništvo in upravništvo v pisarni

deželne zveže za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, hotel Lloyd, Miklošičeva cesta.

Z a k a j ?

Skoro se moramo opravičiti, da izdamo nov list, ko že itak izhaja mnogo slovenskih listov, toda živa potreba, delovati
s peresom na poljih, za katera še nimamo strokovnih listov, nas je dovedla do tega.

Res je, v mnogih ozirih se je naš narod čudovito probudil, toda

v narodnogospodarskem oziru

ga je treba še v marsičem vzgajati in probujati.

Vsi imamo danes občutek, da se nam bližajo boljši in mirnejši časi, časi, v katerih lahko narodnogospodarsko napredujemo.

Za to je pa tudi že zadnji čas.

Promet

se je v zadnjih letih razvil v celi Evropi in tudi v našem cesarstvu tako orjaško, da bi bili slepi, ako bi tega ne zapazili. Nove želez¬
nice, prepregajoče kakor mreža našo domovino, bodo prinesle v deželo narodnogospodarsko tekmovanje in žalostno bi bilo, ako
bi se prepozno probudil podjetni duh v našem ljudstvu, nastala bi nepregledna škoda.

Pred dvema letoma je bilo, ko so rodoljubni možje uvideli, da moramo sami skrbeti za razvoj tujskega prometa. To vpra¬
šanje je postalo vsled Bohinjske železnice naravnost pereče in vsled tega se je ustanovila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem.

Zrno tujskega prometa je padlo na rodovitna tla in ljudstvo, posebno na Gorenjskem, je hitro razumelo in se zavzelo za to .
narodnogospodarsko stroko in danes lahko rečemo z zadoščenjem in ponosom, da so te korenine že široko in globoko prodrle v ljudstvo.

Pri nas pa se marsikatera stvar popolnoma drugače zasuče, kakor drugod in to se je zgodilo tudi tukaj.

Orali smo polje tujskega prometa, od katerega bode gotovo dobivalo prebivalstvo bogate vire dohodkov in blagostanja, pri
tem smo pa skoro prišli čez meje našega delokroga na ono polje, ki je v tesni zvezi s tujskim prometom, prišli smo v dotiko z

obrtom.

Obrt, ki je najmočnejši in najbolj razširjen po naši domovini, je gostilničarstvo. Povzdigniti ta stan,
vneti v njem duh napredka in samozavesti, to je postala kmalu ena naših najglavnejŠih nalog.

„Za uk si prebrisane glave",
pravi Vodnik našemu ljudstvu in nadaljuje:

„Išče te sreča, um ti je dan,
našel jo bodeš, ak’ nisi zaspan".

Ni dvoma, da so naši rojaki tudi za go¬
stilničarstvo jako pripravni, treba jim je le
pouka in šol in gotovo bodo postali sčasoma
naši domači gostilničarji ugledni hotelirji ne
samo pri nas, marveč jih bodo iskali tudi
na jugu in drugod.

To pa velja tudi za druge obrte, ki so
v zvezi s prometom.

Nismo delovali dolgo in že smo izprevideli,
da naš mali obrt, posebno na deželi, nikakor
ne zadošča zahtevam tujskega prometa. Novo
polje se nam je odprlo: Prebujevanje na¬
šega ljudstva k napredku tudi v drugih
obrtnih strokah. Tako smo prišli v zvezo
s trgovinsko in obrtno zbornico kranjsko ter
obrtnopospeševalnim zavodom na Dunaju.

In ta zveza, o kateri iskreno želimo, da bi
bila trajna, bo rodila po našem mnenju naj¬
boljše vspehe.

Dokler ne dobimo v deželi lastnega obrtno-
pospeševalnega zavoda in lastnih strokovnih
listov, mislimo, da si bosta promet in pospeše¬
vanje obrta v našem listu dobra zaveznika, ter
se vzpodbujala drug drugega.

Kdor ima torej srce in razum za narodno¬
gospodarski napredek domovine, tega
prosimo, naj nas podpira, naroči in pripo¬
roča naš list, pripomore naj v to, da na¬
poči za naš narod tudi v narodnogospo¬
darskem oziru prebujenja in vstajenja dan.

Konzorcij „Promet in gostilna".

Kip „Kranjica“, modeliral kipar Berneker na Dunaju,
razstavila d. zv. za tujski promet na avstrijski
razstavi v Londonu 1. 1906.

Kip .Kranjec”, modeliral kipar Berneker na Dunaju,
razstavila d. zv. za tujski promet na avstrijski
razstavi v Londonu 1. 1906.

1

Poročilo o delovanju deželne zveze za tujski promet na Kranjskem

Tujski promet na Kranjskem pred ustano¬
vitvijo deželne zveze za tujski promet sicer ni bil
neznaten, vendar je zaslužila naša kronovina
spričo neštevilnih naravnih krasot in planinskega
podnebja na vsak način večjega obiska.

Zgradba bohinjske železnice, ki je odprla
svetu celo vrsto doslej tujskemu prometu zaklju¬
čenih krajev, je dala neposredno povod, da se
je ustanovilo posebno društvo za pospeševanje
tujskega prometa na Kranjskem, to je deželna
zveza za tujski promet,  katere ustanovni
občni zbor je bil dne 24. junija 1905. Ustanovitelji
zveze so bili župan in državni poslanec Ivan
Hribar,  primarij dr. Vinko Gregorič,  od¬
vetnik dr. Valentin Krisper  in lekarnar in ob¬
činski svetnik Ubald pl. Trnkoczy.

Društvo je izprva našlo kaj malo opore
med ljudstvom, toda ni se strašilo dela, ampak
po gotovem in dobro razmišjenem načrtu je po
dveh letih, v katerem času je tiho delalo, usta¬
navljalo podružnice, prirejalo predavanja in se¬
stanke, doseglo prav lepe uspehe. Na solidni, s
trudom pridobljeni podlagi zdaj lahko stopa med
svet in seznani širše občinstvo z dosedanjim de¬
lovanjem in s programom, ki ga misli v bodoče
izvrševati.

Iz delovanja prvega poslovnega leta 1906
omenjamo le nekaj najvažnejših stvari. Kdor se
želi natančneje informirati, mu na željo pošljemo
tiskano letno poročilo.

Zveza je ustanovila brezplačno po¬
sredovalnico za letoviška  sta¬
novanja,  ki je bila jako potrebna in je imela
vedno veliko vpraševanj in naročil. Sestavil se je
kataster stanovanj za tujce in letoviščanje in na
podlagi tega smo lahko dajali pojasnila.

Založili in izdali smo v 4000 izvodih poučno
brošuro: »Kako je povzdigniti tujski
promet v kakem  k r a j u“ ter jo brez¬
plačno razdelili po deželi.

Zveza se je v jako velikem obsegu 1. 1906
udeležila avstrijske razstave v Londonu
in mednarodne razstave v Milanu.
Reklamo je sploh delala takoj v pričetku z opisi
in slikami v različnih tu- in inozemskih listih in
brošurah. Stopila je tudi takoj v osrednjo zvezo
avstrijskih deželnih zvez za tujski promet in se
vdeleževala vseh konferenc in sej v c. kr. žel.
ministrstvu in osrednji zvezi.

Zveza je takoj tudi obračala največjo po¬
zornost na prometne razmere v kranjski deželi
ter skušala z vlogami na pristojna oblastva od¬
straniti ovire in priporočati-zboljšanje. Omeniti
moramo, da so se naše pritožbe in želje povsod
hvalevredno vpoštevale.

Podpore, ki so nam edino omogočile
vspešno delovanje, so naklonili: c. kr. finančno
in železniško ministrstvo, kranjska trgovska in
obrtna zbornica, mestna občina ljubljanska in
južna železnica.

Toliko v glavnih potezah delovanje leta

1906.

| i V prvem poslovnem

I 1907. i letu so ovirale naša

1.....„„„„,1 stremljenja različne

težkoče in predsodki. Tujski promet je pri nas
štel veliko nasprotnikov, ker so bili ljudje, ki so
trdili, da nam ni treba tujcev v deželo. Toda kdo
bi tujcem zapiral meje, ko križajo deželo glavne
železnične proge, ko se vidi, da donašajo tujci
blagostanje in pomnožitev kapitala, ko je tako-
rekoč dobiček na dlani viden.

Vprašanje tujskega prometa je postalo go¬
spodarsko  vprašanje tudi pri nas in nasprot¬
niki, če jih je sploh še kaj, morajo biti veseli in
zadovoljni, da je naša deželna zveza za tujski
promet zasadila lopato v ledino in da z vidnimi
uspehi dela na tem polju. In kar je največ vredno:
Tega pridobitnega vira v narodnem gospodarstvu
so se poprijeli domačini in zveza si pri izdaji
svojega drugega letnega poročila laska, da je

leta 1906 in 1907 in program za bodočnost.

največ ona pripomogla k razvoju kranjskega tuj¬
skega prometa. Ne samo, da je z reklamo v ve¬
likem obsegu, z udeležbo na razstavah, z opiso¬
vanjem naših naravnih krasot v tujih časopisih pri¬
vabila bogate tujce, storila je še več. Z živo be¬
sedo in s peresom je vzbujala podjetnost  do¬
mačinov, da so se poprijeli industrije tujskega
prometa in danes lahko kaže na Gorenjskem na
lepe, nepričakovane uspehe v vsakem oziru.
Da se ni za celo deželo delovalo v toliki meri
kakor za Gorenjsko in Ljubljano, so kriva neza¬
dostna denarna sredstva, še bolj pa b rebri-
žnost  interesentov v dotičnih krajih, katere je
zveza poživljala in opozarjala na delo, a se na¬
šim pozivom niso hoteli odzvati. Brez zaslombe,
brez moralne podpore merodajnih faktorjev v po¬
sameznih krajih pa tudi zvezane more nastopiti
kakor bi bilo treba, k večjemu da dela reklamo.
Z vztrajnim delom pa bomo tudi po drugih
delih Kranjske vzbudili zanimanje in razumevanje
tujskega prometa; za kratko dobo svojega de¬
lovanja smo pa dosegli več nego smo pričakovali.

V mnogoštevilnih prometnih društvih na
deželi se je razvilo po naših navodilih sistema¬
tično in dobro premišljeno delovanje, pa tudi tuj¬
ski promet sam se je mogočno povzdignil lansko
leto. Prepričani smo, da se še bolj razvije v ljud¬
stvu umevanje te velevažne narodnogospodarske
panoge in da zadosti v doglednem času Kranj¬
ska ..vsem zahtevam modernega tujskega prometa,
seveda le pod pogojem, ako bodo deželni zvezi
na razpolago potrebna sredstva. Kot jako važno
povdarjamo še, da smo zbudili zanimanje za
naša stremljenja tudi pri raznih obrtnikih.

Obrtniki in trgovci ne zaslužijo le pri tujcih,
ampak veliko več še pri podjetnih domačinih, ki
gradijo hotele, vile in druge letoviške naprave.
Zato se pa morajo vedno bolj izobraževati v svoji
stroki in iz tega vzroka je zveza posebno po¬
zornost obrnila tudi na pospeševanje obrta.
V zvezi s kranjsko trgovinsko in obrtno zbornico
bo naša zveza, dokler še nimamo lastnega ob-
rtnopospeševalnega urada, gledala kolikor mogoče
na povzdigo obrta, in zato upamo, da bo roko
v roki s tujskim prometom napredovala in pro-
spevala tudi naša obrtnost.

Letošnje poročilo smo namenoma nekoliko
bolj obširno izdali, da podamo s tem interesentom
sliko o razvoju delovanja za tujski promet na
Kranjskem in da podbudimo one osebe in kraje,
ki danes še brezbrižno gledajo od strani na to
delo. Čim več sodelovavcev se nam pridruži,
tem uspešnejše bo naše delovanje, kar vse bo
le v blagor in korist domovine!

i i Deželna zveza je

! Organizacijsko delo. I “la v prvem poslov-

h  I nem letu primorana,

i,,,,,......i osredotočiti vse svo¬

je delovanje v odboru. Že v svojem poročilu za
leto 1906 pa smo označili naše stremljenje, da to
delovanje decentraliziramo, da radi tega ustano¬
vimo nova lokalna prometna društva, že obstoječa
pa preosnujemo in tako prenesemo delovanje v
ta društva. Ta naš namen se nam je večinoma po¬
srečil na Gorenjskem, in ker smo prepustili on-
dotnim prometnim društvom največjo samostoj¬
nost, so delovala jako živahno. Radi enotnega in
premišljenega delovanja v celoti pa je bilo treba
vednega stika z društvi. Zato smo si prisvajali
vrhovno vodstvo procvitajočih prometnih društev
in ta so naša navodila vedno vpoštevala in jih
točno izvrševala.

V poslovnem letu so se vsled našega pri¬
zadevanja in po naših uzornih pravilih ustanovila
naslednja prometna društva: v Bohinjski Bi-

v Gorjah  pri  Bledu. Da pomagamo tem dru¬
štvom, smo kolikor mogoče omejili nabiranje čla¬
nov za deželno zvezo in na ta način ojačili in pov¬
zdignili število članov prometnih društev. Zato
navajamo z zadovoljstvom delovanje v naši orga¬
nizaciji združenih lokalnih prometnih društev,
a) Prometno društvo v Bohinjski Bi¬
strici.  Ta kraj in bližnje Bohinjsko jezero
sta sicer že imela tujski promet, splošno
dostopna tujskemu prometu pa sta postala
šele po otvoritvi Bohinjske železnice. Šele v
svečanu 1. 1. ustanovljeno „Društvo za priva-
bitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico
in občino Srednjo vas“ je jako živahno
delovalo in se posvetovalo o svojem delo¬
vanju v petih odborovih sejah. Čez nekaj
mesecev je že izdalo ilustriran prospekt v
slovenskem, nemškem in laškem jeziku. Ta
prospekt se lahko imenuje vzoren. Društvo
je imelo 60 članov — in kar je glavna stvar
— glavne interesente tujskega prometa: gos¬
tilničarje, izvožčeke in posestnike vil.

Bohinj je bil za tujski promet tako-
rekoč „carta bianca". Vsled tega se je ta-
mošnje društvo zanimalo za regulacijski načrt
Bohinjskega jezera in sta si za to pridobila
največ zaslug radovljiški okrajni glavar pl. D e-
t e 1 a in županstvo v Boh. Bistrici. Regula¬
cijski načrt je izdelal na moderen način
ljubljanski mestni inžener Koch.  S tem je
zagotovljen povoljen razvoj in procvit Bohinja.
Društvo je delovalo tudi na to, da se zbolj¬
šajo udobnosti letoviščarjev, povzročilo nasad

2

kostanjev na kolodvoru v Bohinjski Bistrici,
se zanimalo za ceste, mostove in sprehode,
dalo napraviti most čez Savico v Ukanci in
oskrbelo razne table in napise; dalje je
sodelovalo pri sprejemu angleških žurnalistov.
Društvo je dajalo tujcem pismena in ustmena
pojasnila glede stanovanj in jih tudi preskr¬
bovalo. Predsednik društva, nadučitelj Humek,
in župnik Piber sta izročila ministrskemu
predsedniku baronu Becku ob priliki njego¬
vega bivanja ob Bohinjskem jezeru krasni
album »Kranjsko 11 .

Obisk tujcev je bil jako zadovoljiv.

Tujcev, ki so prenočili vsaj eno noč,
je bilo 1. 1907 8469, dočim jih je bilo 1. 1906
le 2350.

Temu društvu je posvečala naša de¬
želna zveza največjo pozornost in naš tajnik
je bil z njim vedno v stiku.

b)  Prometno društvo na Bledu  z ofici-
jelnim naslovom »Društvo za povzdigo pro¬
meta tujcev za Gorenjsko na Bledu 11  je
imelo 90 članov. Iz njegovega delovanja
navajamo na prvem mestu reklamno delo:
Društvo je povzročilo posebno izdajo „Reise-
und Baderzeitung 11  v Draždanih z naslovom
»Gorenjsko 11 , v kateri je 40 slik iz cele Go¬
renjske, največ od teh z Bleda; oskrbelo se
je 10.000 iztisov te izdaje in je glavni del
že razposlan. Društvo je dalo dalje napraviti
veliko oljnato sliko Bleda in okolice in na¬
ročilo po tej sliki reprodukcije v različnih
velikostih, tudi v obliki razglednic, in se je
ta slika razposlala na različna prometna
društva kot reklama. Društvo je vpeljalo tudi
premišljeno anonciranje po strokovnih listih.
Društvo je sodelovalo pri sprejemu angleških
časnikarjev na Bledu in s tem pripomoglo
k velikemu moralnemu uspehu te prireditve.
Društvo je posredovalo tudi pri oddaji sta¬
novanj za tujce, preskrbovalo jim skupne
obede in dajalo pismeno in ustmeno pojas¬
nila. V društvene namene sta se priredili
dve veselici, ki sta gmotno dobro izpadli.

Premoženjsko stanje: 5913 kron do¬
hodkov, 4819 kron troskov.

Uspehi delovanja so zadovoljivi.

Tujcev je bilo leta 1906: 3500, leta
1907 4006.

S posebnim zadovoljstvom moramo
povdarjati, da je bilo to društvo najbolj de¬
lavno izmed vseh drugih, ker ima že dolgo¬
letno prakso in izvežbane voditelje. Zveza
izreka društvu toplo pohvalo.

c) Prometno društvo v Gorjah pri
Bledu  je oskrbovalo zlasti divjeromantični
Vintgar. Društvo je tudi v polni meri zado¬
stilo svoji nalogi. Pota, steze in mostovi v
soteski so v najboljšem stanju. Poleg tega
je društvo napravilo na nekaterih sprehaja¬
liščih klopi in oskrbelo table in napise.
Sodelovalo je tudi pri sprejemu angleških
žurnalistov.

d) Prometno društvo Dovje - Moj¬
stra  n a. Tamošnje društvo je dalo napraviti
na šetališčih klopi, postavilo table, napise
in kažipote in vplivalo tudi na županstvo,
da je delovalo v tem zmislu. Društvo je iz
svojih sredstev popravilo pot pod Črno goro
do slapa Peričnika in napravilo brv čez Bi¬
strico. K tem stroškom je občina prispevala
200 kron.

Število društvenikov: 46, število tuj¬
cev 195.

e) Prometno društvo v Kranjski gori.
Prvi začetek »Letoviškega društva v Kranjski
gori 11  sega nazaj do leta 1904, vendar pa je
prišlo šele v.majniku 1907 do ustanovnega
shoda, na katerem je bil izvoljen načelnikom
društva dr. Tičar  in pod njegovim vod¬
stvom je društvo preskrbelo na primernih
prostorih ragledne klopi in mize, napravile
so se steze, zaznamovala pota in se poskusilo
odpraviti iz občine nedostatKe, kateri ško¬
dujejo tujskemu prometu, toda občinska
uprava je bila kaj malo za to dovzetna. V
reklamne namene so se objavljali v časopisih
popisi in anonce. Društvo je posredovalo pri
oddajanju stanovanj in dajalo pismeno in
ustmeno pojasnila.

Tujcev je bilo 1. 1907 okoli 300.

f) Prometno društvo v Radovljici  se
je ustanovilo v juniju 1907 in je v reklamne
namene objavljalo v časopisju stanovanja in
posredovalo pri oddaji stanovanj. Društvo je
sestavilo lep program, ki ga misli izvršiti te¬
koče leto in o čemer je zveza prepričana,
da bo veliko pomogel do razvoja tujskega

prometa v vseh občinah, ki so združene v
okrilju tega društva.

Vsem tem društvom moramo izreči naše
priznanje zlasti radi tega, ker so razširila v
najširših slojih ljudstva umevanje tujskega
prometa in tako položila najboljši temelj za
daljnji razvoj,

Razen tega smo bili v zvezi z olepše¬
valnimi in prometnimi društvi v Kamniku,
Kranju  in Š k o f j i 1 o ki.

Omeniti pa moramo, da društva v teh
krajih niso zadostovala in da bi bilo inten¬
zivnejšega delovanja in tesnejšega stika z de¬
želno zvezo jako želeti. Deželna zveza bi sama
rada več storila za te kraje, toda ni našla
pri njih opore in razumevanja. Upamo, da se
razmere v tekočem letu zboljšajo in da se
bo zlasti lepo planinsko zdravilišče Kamnik,
ki ima vse predpogoje za obilen tujski obisk,
oživelo in da se bodo vsi sloji združili za
povzdigo tujskega prometa.

g) Prometno društvo v Postojini.  S ta-
mošnjim tujskim prometom se bavi jamska
komisija, ki izda posebno letno poročilo. Sicer
obstoji tudi v Postojini olepševalno društvo, o
njem je pa le malo slišati. Poleg Ljubljane
in Bohinja je zveza delala največ reklame za
Postojinsko jamo.

h) Kopališče Toplice na Dolenjskem
Tam sicer še ni prometno društvo ustanovlje¬
no, pač pa se je trudilo tamošnje oskrbništvo
kopališča, s katerim smo si pridno dopiso •
vali, za povzdigo tujskega prometa in je skr¬
belo za primerno reklamo. Poživljamo pa na
tem mestu še enkrat, kakor smo to že pisme¬
no storili, naj se čim prej ustanovi v Top¬
licah prometno društvo. Isto velja tudi za
Novomesto,  ki postane vsled belokranj¬
ske železnice važno torišče tujskega prometa.

S tem smo podali sliko o razvoju tuj¬
skega prometa na Gorenjskem, s katerim smo
se v letu 1907 največ bavili. V tekočem
letu ustanovimo nova prometna društva, po¬
sebno na progi c. kr priv. južne železnice,
ker je tudi tam prikladno polje za tujski
promet. Po dovršeni organizaciji te proge
organizujemo še Dolenjsko, ker postane ta
del dežele vsled dalmatinske železni¬
ce  jako važen za tujski promet. Novomeško
olepševalno društvo mora v tem oziru pot
kazati.

Kako naj se obnaša natakar?

(Iz knjige »Servierkunde«. Pomožna knjiga
za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih
šolah za gostilničarske in hotelirske vajence in za
samouke. S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg.
Karla Scheichelbauer in Antona Sirowy izdal
ravnatelj A d o 1 f F r. Hess.  Dunaj 1905.
Cena 5 K 26 h. Založba: Dunaj I. Kurrentgasse
štev. 5.)

(Ta izborna knjiga se sedaj prestavlja na
francoščino in poljščino. S pisateljevim dovo¬
ljenjem prinaša tudi naš list v prevodu naslednje
poglavje.)

Kadar vstopi kak gost, ga morajo pozdraviti
navzoči natakarji stoje. Samoobsebi se razume, da
natakar ne sme več sesti v tistem lokalu, v ka¬
terem je gost. Gostov naj ne pozdravljajo vsi na¬
takarji nakrat. Natakarji, ki so gostu najbližji, ga
morajo prvi pozdraviti, polagoma ga pozdravljajo
tudi ostali, najboljše šele takrat, kadar se jim gost
približa, ali kadar pridejo v njegovo bližino. Na¬
takar, ki je prišel pozneje v lokal, pozdravi gosta
navadno takrat, kadar pride v njegovo bližino ali
kadar mu mora streči.

Pozdravlja se navadno času primerno, kakor
»dobro jutro«, »dober dan«, »dober večer«. Ka¬
dar gost odhaja, se rabi: »Z Bogom !« »lahko noč«
ali »klanjam se«, pogosto pa tudi »sluga pokoren«,
»priporočam se«. Pozdrav, ki se pogosto rabi,
namreč: »Čast mi je«, je kratica: »Čast mi je,

želeti dober dan«, ali »čast mi je, se priporočati*.
Ta zadnji pozdrav je bolj primeren za gospodarja
kakor za nastavljence v hiši; radi tega naj ga ne

rabijo uslužbenci. Celo kopo pozdravov zdrdrati
ni umestno. Tudi ni umestno preglasno pozdrav¬
ljanje, posebno iz daljše daljave ne; ravno tako
ni umestno, ako izgovori natakar ime in značaj
gosta tako glasno, da slišijo vsi navzoči gostje,
kdo je ta, ali kako se piše. S tem ni zadovoljen
vsak gost, najmanj pa višje ali bolj znane osebe,
Pozdravlja naj se le tako glasno, da sliši pozdrav
pozdravljenec ali kvečjemu bližji okoli njega.

Ako se ne ve natančno imena in značaja
gosta, se jih tudi ne sme rabiti pri pozdravu. Če
se jih pa ve, naj se jih ne rabi prepogosto.

Paziti je na to, da se izgovarjajo imena pra¬
vilno in naj si bodo še tako težka.

Pri pozdravu se mora stati pravilno; pete
so skupaj, prsti na.venkaj obrnjeni; roke naj vise
neprisiljeno ob strani (ob hlačnem robu). Dosto¬
janstveniku primeren bodi tudi poklon. Jasno pa
je, da ne sme zapaziti takega razločka vljudnosti
gost nižjega stanu, in da se vsled tega ne sme
tega vporabljati, če se mora zaporedoma pozdra¬
viti dva gosta. Če se ima opravilo, da se ne more
postati, kadar se pozdravi, naj se pozdravi mimo¬
grede, pozabiti pa se ne sme pri tem, da se je
treba nalahko prikloniti.

Ako nima gost nikakega naslova, se ga na¬
govori z »gospod« (nemško »Herr«).

Ako nimajo drugega naslova, se gospe na¬
govori navadno z »milostljiva gospa« (nemško
»gnadige Frau«).

Neporočene dame se nagovori z »gospodična«
(nemško »Fraulein«), semtertja tudi z »milostljiva

gospodična« (nemško »gnadiges Fraulein«), (V slo¬
venščini se pozdravlja gospe in starejše gospodične
tudi na kratko z »milostljiva«).

Ako se govori s kakim gospodom o njegovi
soprogi, se reče: »Milostljiva gospa« (nemško:

»Gnadige Frau«, ali »gospa soproga« (»die Frau
Gemahlin«); v nasprotnem slučaju pa: »Gospod

soprog« (»der Herr Gemahl«), ali »gospod . . . «
nikakor pa ne »milostljivi gospod«.

Ako nanese govor na člane gostove rod¬
bine, se reče n. pr. »gospod oče«, »gospa matic,
»gospod sin«, »gospodična hčerka« itd. Zadnje se
rabi tudi takrat, kadar so sinovi ali hčere že večji
otroci.

Ako se koga ogovori, se ga nagovori navadno
z »gospod« *) (»Herr«), nikdar pa se ne smeta
navesti nakrat značaj in ime. Osebe, ki imajo več
titulatur, se nagovore z višjo. Pri plemičih sc rabi
pridobljeni naslov le takrat, kadar je višji kakor
podedovani.

Prave tajne svetnike  se nazivlja »eksce¬
lenca«; to so pred vsem ministri, dež. namestniki, po¬
slaniki in pri vojaštvu dostojanstveniki od feldmar-
šallajtnanta naprej, pri mornarici pa viceadmiral in
višji. Te se namreč skoraj izključno imenuje tajnim
svetnikom. Feldmaršallajtnanta se nagovori zato

*) (N. pr. »gospod doktor«, »gospod župnik«-, »gospod
polkovnik«, nasprotno pa: »Vaša ekscelenca«, »Vaša svitlost«
itd. Drugi naslovi bi bili: »Gospod svetnik«, »gospod nad-

svetnik«, »gospod dvorni svetnik«, »gospod vladni svetnik«,
»gospod cesarski svetnik«, »gospod sekcijski svetnik«, »gospod
ministerijalni tajnik« itd.

3

z »Vaša ekscelenca« (»Euere Exzellenz«), ali
kratko »ekscelenca«, generalmajorja pa z »gospod
general« ali »gospod generalmajor«. Ako se go¬
vori v tretji osebi o gospodu, kateremu pristoja
naslov »ekscelenca«, se reče: »ekscelenca je . . .«
(»Seine Exzellenz«), isto velja za dame, ki nosijo
ta naslov: »Ihre Exzellenz«.

Zelo važno za natakarja je tudi, da razlikuje
častniška dostojanstva.

Pri duhovniških dostojanstvenikih se nagovori
kardinal ali kardinal-nadškof z »Vaša eminenca«
(»Eure Eminenz«), (Slovensko tudi na kratko z
»eminenca«.)

Ako nimajo višjih naslovov, se drugi duhov¬
niški gospodje nagovore z »visokočastiti gospod«
(»Hochwiirdiger Herr«), ali »visokočastiti«, ali pa:
»Gospod kooperator«, »gospod kaplan«, »gospod
župnik«, »gospod dekan«, »gospod kanonik«, »go¬
spod prelat«, »gospod opat«, »gospod konzisto-
rijalni svetnik«, »gospod višji cerkveni svetnik«
i. t. d.

Baron se nagovori z »gospod baron«, grof
z »gospod grof«, njih soproge pa z »gospa ba¬
ronica«, odnosno »gospa grofica«. Baronovske
hčere se ogovori z »baronesa«, grofovske pa s
»kontesa«.

Kneze in nadvojvode ter njihove soproge se
ogovori z »Vaša svitlost« (»Eure Durchlaucht«),
knežje ali vojvodske sinove se nazivlja »prince«,
hčere »princezinje«. Ogovarja se jih tudi z »Vaša
svitlost«. V tretji osebi se rabi »Njega svitlost«
(nemško; »Seine Durchlaucht«), odnosno »Njena
svitlost« (»Ihre Durchlaucht«),

Nekateri grofje imajo pravico do naslova
»svitlost«, nekateri knezi in vojvode pa do naslova
»visokost«. S tem naslovom se jih mora potem
tudi ogovoriti, ravno tako tudi člane njihove rod¬
bine. Če se hoče v tej stvari kdo natančno po¬
učiti, dobi potrebne podatke o vsaki plemiški
rodbini v »Gotha-Almanach«. Ta bi radi svojih
vsestranskih in važnih podatkov glede vseh ple-
menitaških rodbin ne smel manjkati v nobeni ho¬
telski pisarni. Pri gospodi, ki potuje s strežaji, se
dvomi najlažje odstranijo s tem, da se vpraša
služabnike za potrebna pojasnila.

Člani cesarske rodovine se ogovore s »ce¬
sarska visokost«, kraljevske rodbine s »kraljevska
visokost«. Avstrijski nadvojvode in nadvoivodinje
se zato ogovori s »cesarska visokost«. (Če se
dopisuje, se mora rabiti polni naslov »c. in kr. vi¬
sokost«.)

Cesarji in kralji se nagovore z »Vaše veli¬
čanstvo« (»Euere Majestat«), (Slovensko se rabi
tudi kratko »veličanstvo«.)

Ako se mora visoke ali najvišje osebe kaj
vprašati, se poslužujemo izrazov »zapovedujete«,
»ukazujete«, »ali Vam je drago«, »blagovolite«.
N, pr. »Ali Vam je drago, gospod general ?«
»Visokost, zavkazujete ?« »Blagovolite veličan¬
stvo ?«

Večkrat se dogodi, da visoke ali najvišje
osebe potujejo inkognito, to se pravi, da si prosto¬
voljno dajo drug naslov ali ime. V tem slučaju
se jih nagovarja to, kakor to odgovarja in-
kognitu.

Kako naj sprejme natakar gosta in kako
naj mu odkaže sedež, o tem je sledeče navesti.

Stalni gostje sede v svojih stalnih lokalih
navadno na določenih prostorih. Drugim gostom
mora priporočati natakar prikladen prostor, ako
zapazi, da ne vedo, kam bi naj sedli, toda tudi
le takrat.

En sam pogled zadostuje, da se zve, ali
želi gost, da mu odkaže natakar prostor. Pripo¬
ročanje pa ne sme biti nikdar vsiljivo. Pri tem
se pa mora opustiti tudi to, da bi stregli gostu
nakrat trije ali še več natakarjev, kakor da bi se
ga bilo prej preziralo ali zanemarjalo.

Ko pride gost do prostora, ki si ga je iz¬
bral, mu pomaga natakar sleči suknjo, odložiti
palico ali dežnik in jih obesi v bližino gosta na
eno in isto kljuko ali obešalnik. S tem se najboljše
prepreči zamenjavanje ali celo tatvina. Pa tudi iz
tega vzroka naj se obesi obleka i. dr. v bližino
gosta, da jo ima natakar takoj pri roki in mu je
ni treba po lokalu iskati, kadar hoče gost oditi.

Mokri dežniki se postavijo v stojala, nikdar
pa se ne obešajo na steno.

Nekateri gostje ne marajo, da jim natakar
pomaga pri slačenju ali oblačenju. To se spozna
iz kretanja. Natakarji si morajo take navade
gostov natančno zapomniti,  da niso
gostu nadležni, če tudi 's svojo postrežljivostjo
nič slabega ne mislijo. Natakarji se morajo tudi
izuriti v tem, kako se pri slačenju in oblačenju
suknje lahko najboljše pomaga. Predvsem morajo
pa imeti popolnpma čiste roke in tudi takrat ne
smejo prijeti suknje pri ovratniku. Majhni nata¬
karji naj večjim gostom ne pomagajo pri oblačenju,
ker se lahko dotaknejo s površnikom tal.

(Dalje sledi.)

Usodna novica.

Humoreska.

Med mnogimi tisoči prebivalcev lepega Med-
gorja je davkar Veseljak gotovo najznamenitejša
oseba. V njem so namreč zbrane vse lastnosti, ki
dičijo dandanes malokaterega moža. Veseljak ne
pije, ne kadi, ne noslja, ne hodi na izlete, nima ne
kolesa, ne avtomobila in tudi ne gorske palice, ni
član nobenega društva ter ne bere — nobenega čas¬
nika, niti domačega glasila »Medgorskega bobna«
ne. Za družbo ne mara, družba pa zanj ne. Sploh
je Veseljak znan kot jako čmeren človek pri vseh,
ki ga poznajo. Mislim, da mi ni treba še posebej
povdarjati, da je samec. Stanuje na Medeni cesti
v jako stari hiši, ki ima tako pusto lice, kakor on.
Njegovega stanovanja pa menda še nihče ni videl,
kajti Veseljak ne pusti nikogar čez prag. Celo po¬
meta in pospravlja si sam. Sicer pa ni veliko po¬
spravljati, ker je doma samo takrat, kadar spi.
Seveda pripovedujejo zlobni jeziki, da »pusti dav¬
kar Veseljak« piespi tri četrtine dneva. Kadar ima
pa dopust, takrat je zbujen samo med kosilom in
večerjo. Sicer pa ne skali nikomur vode. Ako mu
ničesar nočeš, pusti te tudi v miru. Posebno se
varuj vprašati ga, zakaj ne gre med dopustom ni¬
kamor na letovišče. To samo na sebi popolnoma
nedolžno vprašanje ga spravi v tako jezo, da ti
postane lahko nevaren. Mož ima namreč glede le¬
tovišč jako žalostno izkušnjo. V celem svojem živ¬
ljenju je samo enkrat zapustil za par dni »Medeno
cesto« in še takrat mu je bilo tako žal, da si je
populil cele šope las, ki jih je sicer jako težko
našel na svoji plešasti glavi.

Stvar je bila pa taka:

Pred več leti so otvorili novo železnico v
Borovje. Nekdaj tako samotna vas ob mičnem je¬
zeru se je naenkrat oživela. Vile in hoteli so kar
rasli iz tal. Iz Medgorja so vozili kar posebni vlaki
v ta planinski raj. Ni čudno, da je o njegovi krasoti
zvedel tudi Veseljak, akoravno ni bral časnikov.

Kjerkoli je bil na cesti, v uradu, v gostilni, povsod
je slišal hvaliti divno lepoto Borovja, njegov sveži
zrak, mrzlo vodo, dobre in cene gostilne. Vse to
ga je zbudilo iz njegovega samotarskega života-
renja in namenil se je podati med svet.

In res se je nekega jesenskega jutra odpeljal
proti Borovju. Skoraj bi vlak zamudil. Vesel je
bil, — kolikor se o veselju more pri Veseljaku
govoriti — da je slednjič sedel v železniškem vozu,
ko so se mu tolike zapreke stavile na pot.

Najprej je prepozno vstal. Potem ni mogel
najti vžigalic, da bi prižgal litf, ker je bilo še pre¬
cej temno. V jutranjem mraku je oblačil celo
večnost hlače, predno je spoznal, da oblači suknjo
na nogo. Ko je bilo pa treba obleči suknjo, jo
je našel šele po dolgem iskanju za posteljo, kamor
jo je bil prej treščil v svoji jezi. Kako je telovnik
iskal, akoravno ga je že imel na sebi, in silil desno
nogo v levi čevelj, mi .menda ni treba posebej
opisovati.

Ko je bil slednjič srečno pripravljen na pot
se je ravno toliko zdanilo, da je lahko poiskal z
nosom oster rob velike srednjeveške omare. Vspeh
tega raziskovanja je bil pa ta, da mu je začela
iz desne nosnice kapljati kri. Ker pa Veseljak v
svoji znani skoposti nima preveč žepnih rut na
razpolago, tiščal si je nos kar z rjuho. S tem je
srečno dosegel, da je začel krvaveti tudi iz leve nos¬
nice. Sedaj je spoznal, da mora iti »na vodo« kri
ustavljat. Za to operacijo je imel ravno še pet
minut časa, če ni hotel zamuditi vlaka.

Urno zaklene vrata, pokliče na pomoč vse
vrage iz pekla in se spusti po stopnicah k Bistrici,
ki vali tik za njegovim stanovanjem svoje umazane
valove. Ko si naposled z njeno pomočjo ustavi kri
in osnaži okrvavljeni obraz, odkuri jo na vso moč
na kolodvor, kamor je prisopihal ravno v zadnjem
trenotku pred odhodom vlaka.

Veseljak se je torej peljal v Borovje. Med
potjo se mu ni nič druzega posebnega primerilo,
kakor da je pomolil glavo skozi zaprto okno, kar
ga je stalo dve kroni. Zato je izstopil v Borovju
še s čemernejšim obrazom, kakor ga je kazal na¬
vadno. Najprej sije ogledal kraj in poiskal gostilno,
kjer bi mirno preživel par dni. Seveda ni šlo to
tako urno. Ako se mu je stanovanje dopadlo, je
bilo predrago; če je bilo pa poceni, se mu zopet
ni dopadlo. Naposled se je vgnezdil pri »Beli
vrani«. Tu se mu je res tako dopadlo, da je
sklenil ostati teden dni..

Toda žalibog, Veseljak je obračal, Medgorci
so pa obrnili.

Napočil je že tretji dan, odkar je Veseljak
dihal borovški zrak in pil ostro gorsko studenč¬
nico. Sedel je složno na verandi in zrl svetlika¬
jočo se jezersko gladino. Bilo mu je še vse pogodu,
samo muhe so mu malo preveč nagajale. Sedaj
mu je ktera sedla na nos, sedaj zopet na velike
uhlje, in včasih so celo malo poplesale po njegovi
pleši, kakor bi pod milim solncem nikjer drugje
ne bilo prostora.

Veseljaka je pa to jezilo. Nekaj časa jih od¬
ganja z rokami, potem pa pogleda po mizi, če bi
našel kako pripravno stvar, da bi se vspešnejše
branil nadležnih živalic. Tu mu obvise oči na »Med-
gorskem bobnu« in zgodilo se je čudo: Veseljak
je vzel v roke častnik.

Nekaj časa bere, potem pa grozno zarobanti,
vrže »Medgorski boben« ob tla, zapusti verando
in pičlo uro pozneje se že pelje — proti domu.

Kaj je pač pognalo Veseljaka tako nenadoma
iz Borovja? Nič druzega, kakor ta-le sama na sebi
jako nedolžna novica v »Medgorskem bobnu.«

»Skrivnosten umor. Na neznan način je
izginil davkar Veseljak. Ker ga ni bilo včeraj niti
k kosilu, niti k večerji v gostilno pri »Telečji

4

glavi«, začelo se je sumiti, da se mu je morda kaj
pripetilo. Posestnik hiše št. 85 na Medeni cesti,
kjer je stanoval omenjeni gospod, je opozoril po¬
licijo na ta izvanredni dogodek. Ko so s silo od¬
prli vrata, nudil se jim je grozen prizor. Perilo in
druga obleka je ležala vsa razmetana, postelja raz¬
rita, rjuhe krvave in tudi tla vsa krvava. Vsa
znamenja kažejo, da se je tu izvršil grozen zločin,
čegar žrtev je nesrečni Veseljak. Morilec je prišel

najbrže skozi okno v sobo in napadel nesrečneža
v spanju. Vendar kaže veliki nered v sobi, da je
Veseljak podlegel še le po hudem boju. Njegovega
trupla še niso našli. Toda krvava sled, ki vodi iz umor-
jenčevega stanovanja k Bistrici, dokazuje, da je
zločinec vrgel nesrečno žrtev v vodo, da bi na ta
način izbrisal dokaz svojega hudodelstva. Nagib
zločinu je bil rop. Kajti v pisalni mizi niso našli
ne denarja, ne vrednostnih papirjev, dasi je moral

imeti ranjki Veseljak pri svoji občeznani skoposti
precejšno premoženje. — Kakor smo zvedeli iz
zanesljivega vira, so morilcu že na sledu. — Truplo
so menda že tudi našli.«

Veseljak se je pa takrat zaklel, da se ne
gane nikamor več iz Medgorja, četudi vsak dan
otvore kako novo železnico v najlepše kraje sveta.
Svetujem vam pa prijateljsko, da ga ne vprašate,
zakaj je storil to obljubo. Medgorec.

Pomlad je sicer, sneg je že skopnel, samo
gorski vršaci so še odeti v sneženi kožuh, vendar
pišemo o zimskem športu, to pa radi tega, ker je

treba delati že poleti predpriprave za zimo,

ako hočemo, da se udomači že to zimo deloma
na Gorenjskem pravilni zimski šport, kar je pač
vsestransko želeti.

Nekaj o zimskem športu.

(Poljudna črtica.)

Potem je nastopilo preprosto meščanstvo, ka¬
tero je kmalu prišlo do velike moči; godilo se mu
je dobro; trgovina in obrt sta cvetela, življenje
je bilo primeroma udobno, brez posebnih dušev¬
nih naporov. Meščanstvo ni potrebovalo za telesno
okrepitev športa in radi tega vidimo, da je ta
vedno bolj in bolj propadal. Vse, kar so imeli

Danes hočemo govoriti o zimskem športu.
Zimski šport je bil dosedaj pri nas kaj malo raz¬
vit. Imeli smo sicer že drsališča, otroci in ljudstvo
so sankali že po rebrili, toda še le v zadnjem letu
se je začelo misliti v Ljubljani na pravilni in vse¬
stranski šport, pred vsem na takozvano sankanje.

Da pa prebudimo v ljudstvu razum za razne

Vožnja s sanmi na poti od Sv. Križa proti Jesenicam. (Kliše nam prepustil »Das interessante Blatt" na Dunaju).

Predno preidemo v podrobni popis raznih
vrst zimskega športa, se nam zdi umestno doka¬
zati, da dandanes ni smatrati zimskega športa —
kakor tudi drugih športov ne — za kako igračo,
za kako modo, ki je naglo prišla in ki bo ravno
tako naglo odšla. Pri današnjih razmerah je po¬
stal šport človeštvu, posebno pa meščanstvu vsak-
dajna potreba. Zato je začel spoznavati promet
šport kot važno dejstvo, katerega se mora upo¬
števati in tudi pri nas izkoriščati v prilog prometa,
da tako nudi na eni strani športnim prijateljem
razvedrilo, okrepilo in zabavo, domačim ljudem pa
zaslužek. S tem je obema pomagano.

Kaj je šport, bi kdo vprašal, drugi bi pa to
vprašanje hitro odpravil in odgovoril: Neumnost!
Toda, prijatelj počasi! Šport ni le zabava,
ni le igrača, marveč rekli bi: Šport je neka
vrsta razvedrilnega in okrepčevalnega telesnega
dela.

Šport se je gojil že v starih časih. V sred¬
njem veku so ga gojili pri nas posebno vitezi. Tudi
v naši deželi smo imeli v tedajnih časih sijajne tur¬
nirje. Vitezi pa niso gojili športa le radi svoje
zabave, marveč posebno radi tega, ker jim je bil
potreben, da so si ojačili telo in se izurili za boj,
kateri je bil takrat na dnevnem redu. Ko ni bilo
boja več, propadlo je viteštvo in z njim tudi vi¬
teški šport.

meščani, je bilo : Lov, ribarstvo, streljanje po stre¬
liščih, pozimi drsanje po kaki zamrznjeni mlaki
ali pa plesi v gorkih dvoranah. Lahko rečemo,
da je našemu meščanstvu postal sčasoma glavni
šport, da je imelo ob nedeljah ocvrte piške in
cviček, in — ako smemo verjeti najnovejšemu zgo¬
dovinarju »Izza kongresa« — so bile v Ljubljani
kisle ledvice in sladka ljubezen zelo prijeten šport.
Toda časi izza kongresa so minuli (n nastala je
nova doba, ko je treba meščanom vsled svetov¬
nega prometa, vsled velike konkurence delati na¬
pornejše duševno in telesno, pri tem pa skrbeti
tudi za krepilo živcev. Sedaj je postal meščanstvu
šport potreben, nujno potreben, da se z njim raz¬
vedri, da okrepča svoje živce v svežem zraku in
da se tako utrdi za novo naporno delo. Nastopila
je doba vsakovrstnega športa.

Iz prometnega stališča torej lahko vzamemo
za gotovo, da je postal šport v socijalnem živ¬
ljenju pomenljiva in važna struja, ki ne bo več
ugasnila. Treba je torej, da s športom kot takim
računamo in delamo zanj priprave, treba je pa
tudi, da ljudstvo poučimo ne samo, da samo goji
šport, temveč da tudi vse uredi, da se šport tudi
na Kranjskem pravilno razvije in donese ljudstvu
dobička in koristi. Mogoče je pa to le, ako se
šport pravilno razvije, ker le takrat ga bodo po¬
sebno tujci vpoštevali.

vrste zimskega športa, hočemo danes navesti po¬
ljudno le nekatere podatke.

Zimski šport ima sedaj sledeče glavne vrste :

1. ) Drsanje po drsališčih. V tem oziru
moramo skrbeti, da se na naših velikih jezerih
na Bledu in v Bohinju drsališča primerno opre¬
mijo in oskrbe.

2. Sankanje. Tudi po naših vaseh so se že
zdavna drsali otroci, drčali so po rebrih z malimi
lesenimi sankami, Gorenjec jim pravi »ploščnice«,
toda za to otroško zabavo se je malokdo zmenil.
Bolj pomenljiva je že vožnja našega ljudstva v
hribih z ročnimi sanmi. To sankanje je nastalo v
prvi vrsti zato, da so se seno in drugi pridelki,
kakor les spravljali pozimi iz gora v dolino. Ljud¬
stvo je pri tem uvidelo prijetnost takih voženj in
je vsled tega po mnogih krajih zlasti ob nedeljah
sankalo za zabavo z ročnimi sanmi. Lepo tako
sankališče je okrajna cesta od Jam do Jesenic, ka¬
tero so zlasti v zadnjem času pričeli vporabljati
domačini za take vožnje. Popis tega preprostega
športa je prinesel dunajski »Interessantes Blatt«
in ilustracijo tega popisa prinašamo danes z do¬
voljenjem lista kot del naše sankarske zgodovine.
Sankanje v tej obliki pa se je gojilo tudi v drugih
gorenjskih krajih kolikor toliko, tako v Bohinju
posebno iz obronkov pod Črno pratje čez Ravne
proti Bistrici. Vsa ta pota pa niso prikladna za

5

športna sankališča, ker navadno zamrznejo in so
tudi zaradi voženj z velikimi sanmi razdrapana in
raztrgana tako, da sanke v nepravilnih skokih
pretresajo in vznemirjajo sankača. Zanimivo pri
vsem tem je to, da se je na bližnjem Koroškem
na sv. Višarjah vpeljalo vožnje s sanmi po kopnem
čez drn in strn, s čimer si prislužijo domačini mar¬
sikatere novce.

Sankanje se je — kakor rečeno — v drugih
deželah silno razvilo in je dandanes najbolj pri¬
ljubljeni zimski šport. Tudi za sankanje je sicer
treba pouka in vaje, vendar se kmalu pridobi
primerna izvežbanost. Za danes se nočemo pečati
s sankanjem kot športom in njegovim poukom,
pač pa smo si preskrbeli za eno prihodnjih številk
poučni članek o sankanju iz peresa strokovnjaka.

Kako marljivo se neguje drugod zimski šport,
bodi kratko opisano. Pred nami leži ilustrovana
knjiga »Zimski šport v Švici.* Predaleč bi segalo,
ako bi šli čez meje naše države in članek o raz¬
voju sankanja v inozemstvu si pridržimo za druge
čase. Za nas je že zanimiv razvoj sankanja v Av¬
striji. Deželna zveza za tujski promet na Štajerskem
v Gradcu je izdala posebno ilustrirano brošuro
»Zimski šport na Štajerskem«, v kateri so popi¬
sana vsa štajerska sankališča. Vrhu tega izhaja
v Gradcu poseben mesečnik »Nachrichten fiir
Wintersport.« Nižjeavstrijska deželna zveza za tuj¬
ski promet ima posebni oddelek za zimski šport
in je izdala lansko leto obširno in z umetnimi sli¬
kami opremljeno brošuro »Zimski šport na Nižje
Avstrijskem«, ki je jako poučna. Razven tega iz¬
haja na Dunaju poseben športni list »Iliustriertes
osterr. Sportblatt,« ki se po zimi peča izključno
z zimskim športom. C. kr. državne železnice so
izdale krasno ilustrovano knjižico »Zimski šport
v Avstriji«, ki se peča le z zimskim športom po
celi Avstriji in ki omenja poleg že navedenih de-

Sankači na ljubenskih sankah.

žel zlasti Tirolsko, Češko, Galicijo in Bukovino.
Tudi na nas so se obrnili, naj jim dopošljemo
slike in popise zimskega športa na Kranjskem, žal
da nismo mogli v tem oziru dosti poročati. Upamo
pa, da se to v kratkem spremeni.

Že iz tega izhaja, kako močno je po drugih
deželah vkoreninjen zimski šport.

Za športno sankanje rabljive sanke (Rodel)
so male sanke, napravljene ali iz lesa in obite z
železom, ali pa popolnoma železne. V rabi so naj¬
različnejše vrste; od popolnoma železnih slove naj¬
bolj takozvane ljubenske sanke pLeobner Rodel),
katerih sliko ob enem prinašamo.

Glede sankališča nam je omeniti, da se dele
v naravna in umetna. Dobrih naravnih sankališč
je jako malo in se nahajajo le tam, kjer imajo
lepa gorska pota, katera se pa po zimi malo ra¬
bijo za vožnje s tovornimi sanmi, tako da ostane
sneg nepokvarjen.

Dr. Rziha  omenja v svoji knjigi »Der Ro-
delsport* iz naših krajev kot sankališče le državno
cesto čez Ljubelj in sicer na Koroško stran, h
kateri se je pridružila še državna cesta rez Ko¬
ren. Obe te cesti sta pa za sanjkanje malo pri¬
kladni, ker ste preveč zvoženi, ker imate neena-

Bob v polnem teku.

komeren padec in polno počivališč. Zato se grade
umetna športna sankališča navadno tako, da se
vporabijo deloma že obstoječa gorska pota, deloma
pa popolnoma na novo zgrade. Glede umetnih san¬
kališč zahteva dr. Rziha kot uzorno dolžino 2000
do 5000 metrov, kolikor mogoče enakomeren pa¬
dec od 15—25 0 / 0 , to se pravi: pot se zviša na
100 metrov dolžine za 15 do 25 metrov, in za
športna sankališča tudi primerne ovinke (kurve),
ki pa morajo imeti zadostne in varnostne nasipe.
Zahteva se dalje tudi, da so sankališča v senčnati
strani, kjer sneg boljše obleži, po možnosti pa naj
bo iz posameznih točk lep razgled.

Glede sankanja bo zanimalo občinstvo to,
daje  deželna zveza za tujski promet na Kranjskem
skrbela v prvi vrsti, da se napravi tako sanka¬
lišče v Bohinju in sicer na južnem delu nad pre¬
dorom pod Črno prstjo. Vsled posebne prijaznosti
dunajske prometne zveze se je posrečilo deželni
zvezi kranjski pridobiti slovitega športnega sankača
d ra. A dolfa Rziho  z Dunaja, ki je izdal najboljšo
knjigo o sankanju »Der Rodelsport«, da je obi¬
skal Bohinjsko Bistrico in v spremstvu odposlan¬
cev deželne zveze in nekaterih gospodov ljubljan¬
skega športnega kluba proučil načrte in trase za
prihodnje sankališče v Bohinju. Dognalo se je pri
tem, da je Bohinj za sankanje izboren kraj, da je
njegova lega izvrstna in v eni prihodnjih številk
bodemo prinesli tudi strokovno oceno in načrt tega
sankališča, o katerem želimo, da se otvori že le¬
tošnjo zimo, kar se bo tudi posrečilo, ako posebno
domači interesentje v Bohinju to zadevo vsestran¬
sko podpirajo. Želeti pa bi bilo, da se tudi po
drugih prikladnih krajih na Gorenjskem napravijo
sankališča.

3.) Posebne vrste sank je takozvani »bobs-
leigh« ali kratko bob. Bob so iz dveh sank se¬
stavljene sani, pri katerih se sprednje krvine vo¬
dijo lahko s posebnim krmilom, kakor je to raz¬
vidno iz naše slike. Tak bob, na katerega se lahko
vsede 3—6 oseb, ima že vsled svoje teže veli¬
kansko hitrost, namreč do 1000 metrov v eni mi¬
nuti. Zaradi tega ne smejo imeti sankališča za bob
tako strmega padca kakor ona za sanke in moremo

Bob pred ovinkom.

misliti na vpeljavo tega športa le polagoma, ker
je bob jako drag in se sankališča za bob ne dajo
lahko združiti s športnim sankališčem za sanke.

4. ) Nadaljnja vrsta sank je skeleton, ki je
sankam podoben, samo da je daljši in nižji in da
se pri tem vleže sankač na skeleton s celim živo¬
tom na trebuh tako, da ima pri. vožnji glavo na¬
prej. Z okovanimi čevlji vodi skeleton od zadaj
in —, če je treba — tudi zavira. Skeleton je ne¬
kak izrodek sank, ima neznansko hitrost (do 2000 m
v min.) in je vsled tega tudi jako nevaren. Skele-
ton-sankališča so jako redka; najboljše na svetu
je v St. Moricu v Švici. Sankališče za skeleton
mora biti tako, da sankač drči kakor po prtu
brez ovir, ker sicer se lahko temeljito poškoduje.

To so torej različne vrste sank.

5. ) Razven sankanja se je udomačil v zadnjem
desetletju tudi drsalni šport s skiji. Skiji obstoje
z dveh drsalnih desk, od katerih je vsaka prive¬
zana na eno nogo in je torej nekako drsanje po
snegu, kakor je to razvidno iz naše slike. Ta šport
je že prava umetnost, zahteva mnogo učenja in
vaje in ima svoja pravila. O tem športu hočemo
govoriti v eni prihodnjih številk. Tudi za ta šport
je Gorenjsko in posebno Bohinj jako pripraven,

Skok s skiji.

vpeljati bi se pa dal tudi po Notranjskem posebno
okoli Rakeka.

S tem smo podali splošno sliko o sedanjem
zimskem športu in pristavimo le še to: zimski

Ski: Telemark-figura.

šport ima veliko prihodnjost. Dosedaj je nudila zi¬
ma le onim nekaj, ki so bili tako srečni, da so
mogli iti po zimi na jug, večina pa je morala pre-
sedevati doma v gorkih sobah in zaduhlih dvo¬
ranah. Sedaj se je pa začelo uvidevati, da ga ni
lepšega užitka, kakor solnčnat zimski dan, ko se
leskeče svet od biserov posajen v tisočerih barvah,
ko gleda človek na s snegom pokrite gorske
sklade in ko mu brije v lice zdrava sapa, pravi
planinski zrak, ki krepi pljuča in telo. Zaradi te¬
ga je dobil tudi zimski šport tako hitro in toliko
prijateljev.

6

Petnajst- In tridesetdnevni abonementni vozni listki pri avstrijskih železnicah.

Po drugih kronovinah naše države so že
zdavna vpeljani za poletni čas časovni vozni listki
s petnajst- in tridesetdnevno veljavo in so se proge
državnih železnic delile v posamezne skupine, za
katere so bili veljavni ti listki. Deželna zveza za
tujski promet na Kranjskem je uvidela veliko važ¬
nost takih listkov za tujski promet in je vsled tega
vložila lansko leto na železniško ministrstvo prošnjo,
naj se otvori nova skupina za železnice, ki tečejo
po našem ozemlju, odnosno naj se jej priklopi še
koroške proge državne železnice. Tej prošnji se je
pridružila tudi koroška deželna zveza za tujski pro¬
met. In ta prošnja ni bila brezvspešna, kajti že le¬
tos se vpeljejo s 1. majnikom tudi za naše proge
taki listki, ki se bodo izdajali vsako leto v času
od 1. majnika do 30. septembra. Dosedaj je bilo
devet takih skupin in sicer za solinsko ozemlje,
Češko, Moravsko, Galicijo in dunajsko izletniško
okrožje, kot deseta skupina je naše ozemlje (južno-

alpska skupina.) Taki listki se bodo izdajali za
proge St. Vid ob Glinji - Celovec (glavni kolodvor) -
Jesenice - Trst (državni kolodvor) - Divača; Št Vid
ob Glinji - Beljak (južni kolodvor) - Trbiž - Ponta-
fel; Trbiž - Ljubljana (južni kolodvor); Beljak (južni
kolodvor)- Pod Rožico; Ljubljana (državni kolodvor)
- Kamnik in Podklošter-Šmohor. Zaprosili smo tudi,
naj se v to skupino sprejmejo tudi proge Ljubljana
(južni kolodvor) - Novo mesto - Straža in Ljubljana
(južni kolodvor) - Grosuplje - Kočevje, toda tej
prošnji se ni ugodilo. Kakor že rečeno se
bodo izdajali ti vožnji listki vsako leto od 1.
majnika do 30. septembra; ti listki dajejo pravico
do neomejene uporabe vseh v voznem redu dolo¬
čenih vlakov dotičnega omrežja. Cene tem listkom
s petnajstdnevno veljavo so določene naslednje;
I. razred 66, II. razred 46 in III. razred 26 kron;
za tridesetdnevno veljavo I. razred 98, za II. razred
66, in za III. razred 40 kron. V zvezi s temi ča¬

sovnimi voznimi listki se izdajajo tudi časovni listki
za prtljago do 30 kilogramov in sicer za ceno 6
kron oziroma 9 kron.

Taki vozni listki so drugod radi udobnosti
in nizke cene občinstvu jako priljubljeni in priča¬
kovati je, da bo tudi pri nas občinstvo segalo rado
po njih. Na to udobnost opozarjamo zlasti gg.
uradnike, trgovce in drugo gospodo po mestih,
ki imajo svoja letna bivališča in vile v leto¬
viščih po Gorenjskem, odnosno katerih rodbine
bivajo zunaj, dočim morajo biti sami radi službe
čez dan v mestu. Jako prikladni so pa ti listki za
letoviščarje same, ker lahko za nizko ceno ogledajo
za časa svojega bivanja vse naravne krasote naše
divne Gorenjske. Zato upamo, da smo dosegli z
vpeljavo teh voznih listkov za tujski promet novo
udobnost, ki mu more biti le v korist in napredek.

Poučno potovanje kranjskih hotelirjev in gostilničarjev na Dunaj

21.—28. aprila 1908.

Dve glavni nalogi ima deželna zveza za tuj¬
ski promet:

L) privabiti tujce s pomočjo reklame, čas¬
nikarstva in razstav,

2.) preskrbeti mora, da imamo pri nas doma
vse, kar zahteva tujski promet in tu pride v prvi
vrsti v poštev povzdiga in okrepitev gostilničarstva.

Ta druga naloga je pravzaprav najvažnejša,
kajti, ako ni pri nas za tujce vse dobro in se-
dajnim zahtevam primerno urejeno, je tudi vsak
tujski promet v veliki meri izključen. Povzdigniti
gostilničarstvo in mu staviti pred oči vse zahteve
dobro urejenega prometa pa ni lahka stvar in
vendar se mora to kolikor mogoče hitro izvršiti.

To je vzrok, da je treba to stvar praktično
podvzeti in kolikor mogoče živo predočiti. Ta na¬
men smo mislili doseči najhitreje s poučnim poto¬
vanjem. Tu vidi gostilničar v malo dneh pred seboj
podobo razvoja, vidi smoter, za katerim ima hre¬
peneti, vidi pota, po katerih mora hoditi. Rekli
bi, da tako potovanje kakor solnce ogreje in raz¬
svetli podjetnega in za napredek vnetega udele-
ženca-potovalca.

Napravili smo načrt za tako potovanje na
Dunaj in iz tega se razvidi, da se bo podala v
nekaj dneh s praktičnim poukom, ogledovanjem in
poskušanjem podoba dobro urejenega hotelirstva
in gostilničarstva.

Nemogoče je, da bi se v teh par dneh mogel
vsak udeleženec popolnoma izučiti. Eno pa je go¬
tovo, da tako potovanje v veliko mesto razširi
vsakemu udeležencu obzorje, da tako ogledovanje
velikih naprav vzbudi v njem podjetnost — in kar
je glavna stvar — hrepenenje po napredku.

Vsled tega potovanja bo prišel popolnoma
drug duh med naše gostilničarstvo, namreč duh
napredka.

Ko bode gostilničarstvo na ta način prebu¬
jeno, bo imela deželna zveza za svoja poučna pre¬
davanja, za nameravano šolo, za poučne knjige
i. t. d. pripravna tla.

Daleč nazaj že sega ideja tega potovanja.
Na. občnem zboru blejskega prometnega društva
20. decembra 1906 sta sprožila to misel dr. J. Vil-
fa n, župan in odvetnik v Radovljici in restavrater
Ivan  Rus  z Bleda, ki sta povdarjala važnost

poučnega potovanja za gostilničarstvo in naš tujski
promet; izrekla sta se pa tedaj za potovanje na Ti¬
rolsko in v Švico. Ta misel je našla sicer takrat
pritrjevanje, toda pravega zanimanja le ni bilo.
Skoraj čez leto in dan so se razgovarjali naši
gostilničarji zopet o tem potovapju na gostilni¬
čarskem kongresu 18. septembra 1907, toda ze¬
diniti se niso mogli, niso prišli do zaključka, ali
bi bilo umestneje potovanje na Dunaj in v oko¬
lico ali pa potovanje skozi Tirolsko v Švico. Vpra¬
šanje potovanja samega pa je postajalo od dne
do dne važnejše in zato je prevzela njegovo vpri-
zoritev deželna zveza za tujski promet na Kranj¬
skem, ki je najprej sestavila vprašalne pole in jih
poslala raznim prometnim društvom in posamez¬
nim gostilničarjem. Odgovorilo je okoli 25 go¬
stilničarjev, ki so se izjavili, da se udeleže poto¬
vanja in večina se je pri tem tudi izrekla za po¬
tovanje na Dunaj. Odločilno za to potovanje je
bilo zborovanje interesentov tujskega prometa na
Bledu 8. decembra 1907, kjer se je to vprašanje
vsestransko in temeljito presodilo in po želji vseh
udeležnikov sklenilo prirediti potovanje na Dunaj.

.Hotel Erzherzog Johann" na Semmeringu. Hotelier Panhans.

Takoj na to je stopila naša deželna zveza v do¬
govor z nižjeavstrijsko deželno zvezo za tujski
promet in z dunajsko gostilničarsko zadrugo,
da bi ji imenovani korporaciji šli pri tem na
roko, čemur sta se društvi hvalevredno odzvali.

Sporazumno s prijavljenimi udeleženci se je
določil za to potovanje čas od 21. do 28. aprila
t. 1. in dunajska deželna zveza ter gostilničarska
zadruga sta tudi že določili po načrtu deželne
zveze v Ljubljani vspored za to potovanje, kate¬
rega tudi podrobno prinašamo.

Pripomnimo le, da se za to potovanje naših
gostilničarjev prizadeti faktorji na Dunaju zelo
zanimajo in to idejo kot novo simpatično pozdrav¬
ljajo.

Vspored potovanja je naslednji:

t.) 21. aprila 1908. Odhod iz Ljubljane ob
11. uri 27 min. dop. z brzovlakom južne železnice
proti Dunaju. Prihod na Dunaj (južni kolodvor)
zvečer ob 8. uri 50 minut. Ob 10. uri zvečer
pozdrav udeležencev s strani predsedstva državne
zveze avstrijskih hotelirjev v hotelu Plammerand
(VIII. okraj, Florianigasse št. 8). Nato diner z
jedili a la minute. Ob polnoči zaključek.

2. ) 22. aprila. Skupni zajtrk ob pol 9. uri
zjutraj v kavarni Prtički (I. Stubenring št. 24). Od
10.—12. ure dop. obisk kuharske šole. Od 2. — 4.
ure pop. diner (Table d’ Hote) v hotelu »Oster-
reichischer Hof« (I. Fleischmarkt št. 2; imejitelj
g. Ferdinand Hess). Jedila odgovarjajoča zahte¬
vam, ki se stavijo na dobre planinske hotele. Od
4.—7. ure pop. obisk gostilničarske šole. Zvečer
se obišče eno zabavališče, ki se pa šele določi.

3. ) 23. aprila. Ob 9. uri zjutraj skupni zajtrk
v hotelu »Residenz« (I. Teinfaltstrasse št. 6;

imejitelj g. Josip Zillinger). Servira se zajtrk na
angleški, švicarski in dunajski način; pri tem je
tudi kratko predavanje o raznih vrstah zajtrkov.
Nato ogled zalog gostilniških potrebščin in sicer:
Etablissement Wahliss, (I. Kartnerstrasse, št. 17),
zaloga porcelana in stekla; zaloge pohištva: Ge-
briider Thonet (I. Brandstatte št. 2), Knoblochs
Nachfolger (VII. Schwaighofergasse št. 8), to¬
varne pletenega pohištva Prag-Rudniker (VI. Ma-
riahilferstrasse št. 1) in zaloge hišnih in kuhinj¬
skih potrebščin F. Turzansky (I. Neuer Markt 1).
in drugih zalog, ki se še le pozneje naznanijo.
Ob 1. uri mala južina z jedili a la minute v
hotelu »Kaiserin Elisabeth« (I. Weihburgstrasse
št. 3; imejitelj g. Ferdinand Heger). Popoludne
ogledovanje nekaterih hotelskih etablisementov,
zvečer ob 6. uri diner a la carte v hotelu »Pa¬
lače« (VI. Mariahilferstrasse št. 99; imejitelj g.
Joh. Rode), potem izlet čez Schonbrunn v Weigl’s
Dreherpark.

4. ) 24. aprila. Ob 9. uri zjutraj skupni zajtrk
v c. kr. ljudskem vrtu (Volksgarten I.), ogled
restavracije, ogled pisarne dunajske deželne zveze
za tujski promet, tovarne za led aprovizacijske obrti,
od tam obisk »Rotschildovih vrtov« in na to ob

1. uri diner a la minute v restavraciji »Brauhaus-
hallen« v Nussdorf-u. Ob 3. uri odhod na Kahlen-
berg, tam souper. Zvečer povratek na Dunaj.

5. ) 25. aprila. Ob 9. uri zjutraj skupni zajtrk
v kavarni »Habsburg« (I. Rotenturm-Strasse). Od
10. do V a 12. ure ogledovanje rotovške kleti. Ob

2. pop. ogledovanje obrtnopospeševalnega zavoda
(IX./2, Severingasse 9.) Sprejme jih prof. Robert
Apitsch. Ogledovanje razstave in posameznih de¬
lavnic, Od tam na Karlov trg z južno železnico.

Ogledovanje mestnih nasadov, mala južina v »Kur-
salon«-u. Ogledovanje raznih razstav.

6. ) 26. aprila. Ob 9. uri zjutraj skupni zajtrk
v kavarni »Landmann« (I. Franzensring.) Obisk
Votivne cerkve in cerkve Sv. Štefana Ogledovanje
»Ringa«. Opoldne izlet v Prater. Kosilo v posa¬
meznih restavracijah. Popoludne promenada v glav¬
nem drevoredu in obisk »Benetke na Dunaju«.

7. ) 27. aprila. Ob 8. uri 45. min. Odhod z
brzovlakom naSemering, ogled hotelov »Siidbahn«
»Panhans« in »Erzherzog Johann«. Kosilo v raz¬
nih hotelih. Popoldne izlet v zdravilišče dra. Ves-
zey-a. Zvečer skupna večerja v restavraciji »Pan¬
hans« ob kolodvoru. Nato odhod v Ljubljano.

Gostilničarje spremljata tajnik deželne zveze
za tujski promet v Ljubljani g. dr. Marn in tajnik
blejskega prometnega društva gosp. Drag. Repe.
in nekaj gospodov ljubljanske deželne zveze. Po¬
leg tega so preskrbljeni za Dunaj sam vodniki
in pa omnibusi.

Že iz vsporeda samega je razviden poučen
značaj tega potovanja in trdno se nadejamo, da
si bodo udeleženci pridobili na tem potovanju
marsikatero strokovno znanje in da se bodo vr¬
nili v domovino z zavestjo, da jim je to potovanje
koristilo v vsakem oziru.

Pri povratku v domovino si ogledajo izlet¬
niki tudi nižjeavstrijska letovišča Baden in Sem¬
mering in zato prinašamo v našem listu tudi
sliko hotela »Erzherzog Johann« na Semmeringu.

O izidu potovanja samega poročamo v pri¬
hodnji številki.

Želimo vsem udeležencem srečno pot in naj¬
boljše vspehe.

0

Društvene vesti

D

Prometno društvo v Radovljici. 28. marca
t. 1. se je vršil občni zbor navedenega društva, na
katerem je odložil načelništvo dosedanji načelnik g.
Žun ; na njegovo mesto je bil izvoljen g. Leopold
Fiirsager,  trgovec v Radovljici. Iz sklepov
občnega zbora navajamo, da se nasadi med Radov¬
ljico in Lescami drevored, ki se bo imenoval v tra¬
jen spomin šestdesetletnega vladarstva našega ce¬
sarja »Cesarja Frana Josipa drevored«. Društvo je
radi tega že stopilo v dogovor z radovljiško in
leško občino.

Prometno društvo v Kranju. Dosedajno
»Olepševalno društvo« v Kranju se je spremenilo na
svojem zadnjem občnem zboru v prometno društvo
po uzorcu uzornih pravil deželne zveze. Načelnikom
je izvoljen g. prof. Peterlin.  Sklenilo se je
vzeti v najem »Cofišče« na Smarjeti gori. Želimo
društvu, ki je začelo živahno delovati, najboljših
vspehov!

Zborovanje interesentov tujskega prometa

na Bledu se je vršilo dne 29. sušca v »Blejskem
domu«. Predsednik blejskega prometnega društva,
Peter nel,  je pozdravil došle zborovalce, katerih
se je zbralo okoli 50. Kot zastopnik deželne zveze
se je zahvalil dr. Krisper  gorenjskim promet¬
nim društvom za njih vneto in trudaljubno delo¬
vanje in razložil, da se tujskemu premetu bliža jako
ugodna doba, ker se je pri ministrstvu za javna
dela ustanovil posebni oddelek za tujski promet in
je pričakovati tudi večjih podpor. Zaradi tega je
bilo jako koristno,, da se je pri nas ta struja že
dobro organizirala. Vzpodbujal je navzoče k vztraj¬
nosti. Tajnik deželne zveze dr. M a r n je poročal
o delovanju deželne zveze za 1. 1007, ter razlagal
bodoči program. Preskrbelo se je vse, da se za-
more dne 21. aprila t. 1. izvršiti poučno potovanje
kranjskih gostilničarjev na Dunaj. Gostilničarska za¬
druga na Dunaju je izdelala jako zanimiv spored,
ki bode dal izletnikom priliko se temeljito poučiti o
gostilničarstvu in njega podrobnostih. Priporočal je
ustanovitev gostilničarskega društva za celo Kranjsko,
katero bode velikega pomena za stanovsko organi¬
zacijo in tudi glavni steber tujskega gibanja. Pou¬
darjal je, da namerava deželna zveza izdati že me¬
seca aprila strokovni list, ki bode kot ilustrovan
mesečnik izhajal ter prinašal članke o tujskem pro¬
metu, o različnih športih, zlasti zimskem športu, o
razstavah, o gostilničarstvu, o pospeševanju obrti in
poročila deželne zveze in lokalnih prometnih društev,
naznanila o strokovni literaturi itd. Izrekel je upanje,
da bode ta list šele prav vzpodbujal prometno gi¬

banje in podjetnost v naših krajih. Naznanil je, da
v kratkem izide v razpečavanje krasni album o
Kranjski, ki se je naročil v 7000 iztisih pri slavni
švicarski firmi Orell Fiissli v Curihu. Ker se je po
deželni zvezi izdana slika o Kranjski razposlala v
3000 izvodih, od katerih pa skoraj 2000 dosedaj še
ni plačanih, opominja vse sprejemnike, naj malen¬
kostno vsoto 1 K bržkomogoče dopošljejo deželni
zvezi-, da se morejo računi zaključiti in čisti dobiček
izročiti bohinjskemu prometnemu društvu, ki pod¬
poro nujno potrebuje. Tajnik je dalje omenil, da je
deželna zveza za prvo pričela urejati zimski šport v
Bohinju in da je eden prvih dunajskih strokovnjakov
že napravil trase. Obljubil je, da bo deželna zveza
tudi v drugih gorenjskih krajih uredila zimski šport,
ki je dandanes postal jako pomenljiv in razširjen.
Končno je omenil, da je deželna zveza leta 1907.
razven državne podpore pogrešala vse druge pod¬
pore, da se je morala zadolžiti, da pa ne izgubi za¬
upanja v boljše finančne čase. Nato se je pričela ži¬
vahna debata o posameznih točkah tega programa,
katere so se udeležili gg. Peternel, Rus, Repe, Rav-
hekar, Steidl, \Vblfling, Doktorič in Žumer. Posebno
se je poudarjalo, da je treba izdati glede posamez¬
nih letovišč prospekte v enaki obliki, in sicer taki,
kakršne ima dunajska deželna zveza, kar se je tudi
sklenilo. Izdajanje strokovnega lista »Promet in go¬
stilna« se je vsestranko z navdušenjem sprejelo in
navzoči so zagotovili, da se bodo brez dvoma vsi
gostilničarji in zavedni trgovci na ta list naročili,
ker je ta list tudi za trgovce velikega pomena. Zbo¬
rovanje, katero je trajalo tri ure, je bilo vsem ude¬
ležencem v vzpodbujo in zadoščenje in v dokaz, da
se je v preteklem letu na tem polju res vzorno in
vstrajno delovalo.

Šport

Ljubljanski športni klub. Lansko leto me¬
seca novembra se je v Ljubljani ustanovil »Ljub.
športni klub«, z namenom, v prvi vrsti gojiti zimske
šperte, t. j. sankanje, ski-sport, drsanje itd. — V
ta namen se je zgradilo že meseca novembra novo,
vsem modernim zahtevam ustrezajoče sankališče v
Tivolskem gozdu. Projektirano je pričenši od Šišen¬
skega vrha nad »Razgledom« po stari obstoječi poti,
ki pelje od Svicarije k razgledu, potem v smeri
proti Svicariji, kjer se je kakih 60 metrov od Svi¬
carije napravil precej velik ovinek, ki je dal sanka¬
lišču potem smer na promenadno pot, ki pelje proti
Šiški. Ravno nad brezovim gozdičem kraj tivolskega
gospodarskega poslopja pa se je zapustila prome¬

nadna pot in se je v ravni smeri na ta gozdič
speljala smer na tivolski travnik. Ta del sankališča
ima tudi največjo strmino, a pri tem popolnoma
ravno smer. Nekoliko manjše strmine se nahajajo
pred in za glavnim ovinkom in precej v začetku
sankališča.

Cela dolžina znaša 1700 m. Širjava te vozne
proge znaša 2 — 3 m t. j. v zarezah manj kot na
prostih delih ; glavni ovinek pa je čez 4 m širok,
ter v smeri proti zunanjemn robu takb nasut, da tudi
neizurjenega sankalca obdrži v vozni smeri. — Pri
napravi tega sankališča je bilo treba na treh krajih
premostiti jarke s precej velikimi mostovi, ter na¬
sprotno tudi teren na dveh krajih močno zarezati,
da se je dobil enakomeren in ne prehud padec. —
V prvi vrsti se je kajpada oziralo na sankalce z
navadnimi sankami, nikakor pa ne za sedaj še z
bobsleigh-om. Izključena pa je seveda vožnja s ske-
letonom. — Za ta namen pa je bilo z ozirom na
dejstvo, da je to prva umetna sankalna proga, na
Kranjskem sploh , vse preskrbljeno bodisi glede
udobnosti ali osebne varnosti sankalcev.

Ker je klub strogo na to pazil, da se je vo¬
zilo s predpisanimi sankami in tudi respektiral san-
kalni red in je, kakor omenjeno, v bližini proge
Svicarija, kjer so bile pripravljene garderobe za san¬
kalce in izdajale dnevne karte.

Žalibog se je v letošnji, za zimski šport tako
revni zimi, to s tako nestrpnim veseljem pričakovano
sankališče le malo dni vporabljalo.

Zdaj, ko se pričenja sezona za letne športe,
je vse v najboljem tiru, da se v kratkem ponudi
članom športnega kluba par tennis-prosto-
r o v in v kolikor bodo gmotne razmere dopuščale
tudi z nabavo treh čolnov  — veslanje na
Ljubljanici.

Ta slednji tako zdravi šport, se je v Ljubljani
dosedaj tako zanemarjal, da v resnici ni bilo na
Ljubljanici videti druzega čolna kot »morostarskega«.
In ravno Ljubljanica je v tako srečnem položaju
glede veslarskega športa kot le malokatero mesto.
Ako se pomisli, da ima Ljubljanica od Vrhnike pa
do Ljubljane približno 80 cm padca, torej mirna,
počasi tekoča voda, in da se od tedaj še ni ničesar
storilo za ta plemeniti šport, je to skoraj neod-
pustno. — Novoustanovljeni »Ljub. športni klub« si
je nadel to nalogo tudi ta šport v Ljubljani neko¬
liko oživiti, ako mu bodo gmotne razmere dopu¬
ščale še letošnjo sezono, ako pa ne, pa drugo leto.
— To so za zdaj glavni športi, ki se bodo v prvi
vrsti gojili, ako se pa prijavi skupina članov, ki bi
rada proizvajala kakov drug tu neimenovan šport,
hoče klub po možnosti raztegniti svoj delokrog tudi
na tega.

»Ljub. športni klub« je kot športno društvo
nepolitično, a pri tem narodnostni moment že v
pravilih varovan. Razume se, da ima vsakdo pristop
v klub, ki hoče podpirati njega stremljenje. P.

8

Slika »Kranjsko«. Deželna zveza je izdala v
korist prometnega društva v Bohinju veliko sliko
»Kranjsko«', na kateri je 13 najlepših krajev iz cele
Kranjske združenih v lepo celoto. Natisnilo se je
4000 izvodov v slovenskem, slovensko-nemškem in
češkem jeziku. Dosedaj se je razposlalo nad 3000
izvodov. Izvod stane 1 K. Nekateri gg. so z vese¬
ljem pozdravili to sliko in nakazali tudi po 5, 10,
da celo 50 kron za sliko, dočim je okoli 1500 raz¬
poslanih izvodov še vedno neplačanih.. Zato prosimo,
da nam dotični, ki imajo slike, a jih še niso pla¬
čali, čim preje nakažejo denar, da moremo zaklju¬
čiti račune in nakazati dobiček iz izkupila pro¬
metnemu društvu v Bohinju, ki podporo jako nujno
potrebuje.

Album »Kranjsko«. Te dni izide album
»Kranjsko«, ki ga je naročila deželna zveza skupno
s posameznimi krajevnimi interesenti pri tvrdki Orell
Fiissli v Curihu v obliki velike osmerke z besedilom
v 7000 izvodili. Album obsega naslednje slike:
Ljubljana proti severu. Tivoli. Marijin trg s Prešer¬
novim spomenikom. Grand hotel »Union«. Mestni
trg z mestno hišo in vodnjakom. Postojna. Vhod v
postojnsko jamo, Nova jama. Božji grob in vhod v
Franc Jožefovo in Elizabetino jamo. Gora Kalvarija
Belveder. Hotel »Adelsbergerhof«. Hotel »Ribnik«.
Ribnica. Toplice na Dolenjskem. Kopališče Kamnik.
Grad Zaprice. Izvir kamniške Bistrice. Mali grad.
Kranj. Radovljica. Vintgar pri Bledu. Bled. Pogled
na teraso hotela »Toplice« na Bledu. Riklijeve
zračne kopeli. Hotel »Triglav« na Bledu. Okreva¬
lišče Vovk. Hotel in dependansa »Steidl«. Razgled
na blejski grad in Triglav. Pogled na blejsko je¬
zero od kolodvora. Triglav z Vrat. Bohinjsko jezero.
Bohinjska Bistrica. Hotelske naprave »Triglav« in
dependanse v Bohinjski Bistrici. Dovje-Mojstrana.
Vila in gostilna Smerc v Mojstrani. Kranjska gora
z Razorom in Prisankom. Belopeško jezero z Man¬
gartom. Na zadnjem zborovanju na Bledu se je
odločilo, da se bo prodajal izvod po 1 krono.

Tipične gorenjske hiše. Po naročilu ljubljan¬
skega župana g. Ivana  H r i b a r j a so se fo¬
tografirale tipične gorenjske hiše in nam je le-ta dal

dotične fotografije na razpolago. Dali smo napraviti
klišeje ; ker nam pa primanjkuje prostora v tej šte¬
vilki, objavimo jih prihodnjič. Te slike bodo služile
kot model za prihodnji stavbeni slog na Gorenjskem
in so nekaj posebnega. Ob enem nam je v tem
oziru na razpolago članek, ki.ga je spisal gosp, mi¬
nister ijalni tajnik Michelangelo baron Zois na Du¬
naju in ki ga ob enem natisnemo prihodnjič. Toliko
v pojasnilo, ker vemo, da je na Gorenjskem veliko
zanimanje za te tipične hiše.

Nove razglednice. Znani fotograf Fran
Pavlin  na Jesenicah je založil nad pol milijona
novih razglednic, ki se odlikujejo po svoji fini iz¬
vedbi. Iz doposlanih nam vzorcev razvidimo, da je
bil gosp. Pavlin jako izbirčen pri fotografiranju in
da je pogodil vedno kraje od najlepše strani. Sploh
so razglednice posnete tako, da tvorijo po vsem
nove panorame. Razglednice so iz vseh krajev Go¬
renjske, posebno pa iz radovljiškega in kranjsko¬
gorskega okraja. Vsem gostilničarjem in trgovcem
jih najtopleje priporočamo, ker so res vsega pripo¬
ročila vredne. To storimo tem lažje, ker v zadnjem
času nadlegujejo vsiljivi agentje po Gorenjskem
ljudi in jim prodajajo za drag denar razglednice, ki
nimajo nikake vrednosti. Podpirajte domače podjetje,
ki je solidno in dobro 1

Razno

Jubilejska razstava v Pragi. V proslavo
601etnega vladarstva našega cesarja priredi praška
trgovinska in obrtna zbornica v času od majnika
do oktobra 1908 za svoje okrožje v Pragi v tako-
zvani kraljevski obori (strbmovki) pod pokrovitelj¬
stvom nadvojvode Franca Ferdi¬
nanda  in častnim predsedstvom trgovskega mi¬
nistra dr. J o s i p a F o r t a, višjega deželnega
namestnika kraljevine češke kneza Jurija
Lobkowicza,  doželnega namestnika kraljevine
češke grofa Karla Coudenhove-jain
župana  kralj. stol. mesta Prage dr. Karla
Groša  velikansko razstavo. Razstavišče samo ob¬
sega 400.000, poslopja pa zavzemajo nad 100.000
kvadratnih metrov.

Razstava obsega sledeče oddelke: Razstava

trgovinske in obrtne zbornice. Pospeševanje malega
obrta. Pospeševanje umetne industrije. Razstava tuj¬
skega prometa. Razstava mest. Trgovinske in obrtne
korporacije. Zavodi in inštitucije za blagostanje de¬
lavstva in nastavljencev (socijalna politika). Obrt¬
ništvo in trgovinsko šolstvo. Finančni, kreditni in
zavarovalni zavodi. Zelezničarstvo, ladjeplovstvo in
gradba cest. Brzojav in telefon. Arhitektura. Inže-
nerstvo. Stavbinstvo. V okrožju praške trgovinske in
obrtne zbornice so zastopane vse stroke, ki se pro¬
izvajajo v monarhiji in med njimi so zastopane mar¬
sikatere najodličnejše. V tem okrožju je n. pr. naj¬
večja tovarna za sladkor naše države, največja to¬
varna za špirit, druga večja pivovarna, največja ra¬
finerija za mineralno olje, največja tovarna za stroje,
največja tovarna za vagone, največja tovarna za
poljedelske stroje, največja tovarna za voščeno platno,
največje tovarne za moško obleko, za klobuke itd.
Okrožje praške zbornice plačuje 11 milijonov pri-
dobnine, to je polovico donosa na pridobnini na
Češkem in skoraj eno sedmino donosa v Avstriji.
Razstavišče samo je valovito, ima jako lepo lego in
je v največjem in najlepšem parku zlate Prage.

Ta razstava bo pokazala, na kako visoko sto¬
pinjo so se pospeli Čehi posebno na industrijskem
polju in v obrtu ; posetili bodo razstavo obiskovalci
iz vseh krajev sveta. Ob enem se bodo vršili šte¬
vilni mednarodni kongresi, med temi svetovni kon¬
gres trgovinskih zbornic in drugih trgovskih in obrt¬
nih korporacij.

Želeti bi bilo, da si ogledajo tudi Slovenci
kolikor mogoče številno to razstavo, ker tam bodo
našli marsikaj, kar jih bode vzpodbujalo do podjet¬
nosti in k napredku. Železniške zveze so namreč
jako ugodne. Vožnja iz Ljubljane traja z brzovla-
kom 18 ur.

Koliko se zvari piya v Avstriji ? Iz uradne
statistike posnamemo, da se je zvarilo leta 1907 v
Avstriji (Bosna in Hercegovina ste všteti) 20,71 1.621
hi. pive proti 19,981.952 hi. leta 1906., torej za
629.669 hi. več kakor prejšnje leto. Davka se je
plačalo od te pive 1. 1907. 79,552.270 K, 1. 1906.
pa 76,602.381 K, torej v 1. 1907. za 2,949.889 K
več kakor prejšnje leto. Na Kranjsko odpadejo na¬
slednje številke: Leta 1906. se je zvarilo 83.972 hi
pive, 1. 1907 že 100.759 hi, torej za 16.787 hi več,
davka se je plačalo na pivi 1. 1906 342.535 K,
1. 1907 že 410.283 K, torej za 68.748 K več ka¬
kor prejšnje leto. Številke govore! Pa pravijo, da
ne napredujemo in da nimamo denarja!

Železnica na vrh Triglava.

Predgovor.

Kmalu po otvoritvi nove bohinjske železnice
se je začelo govoriti o železnici na Triglav. Pre¬
drzen atentat na Zlatorogovo kraljestvo se bode
imenovala ta misel in našli se bodo proroki, ki
bodo rekli, da bo konec te železnice ravno tako
tragičen, kakor usoda Trentskega lovca, ki so ga
odnesli valovi Soče. Toda le mirno. Nameravana
železnica na Triglav se sicer ne bode gradila že
danes ali jutri, vendar ni izključeno, da bode iz¬
vršena, preden mine desetletje. Napredek dandanes
hitro koraka tudi po naših krajih in zaradi tega
je treba, da se tudi pri nas pripravlja moderna
podjetnost. Kdor mirno prebere res krasna razla¬
ganja inženerjev, ki sta sestavila načrt, bode iz-
previdel, da je podlaga te železnice narodnogospo¬
darsko in tudi tehnično dobro premišljena in
preračunjena, ker lega Triglava ni samo za Kranj¬
sko, marveč splošno tako izvanredna, da sega
njegov vpliv čez meje kranjske dežele do Koroške
in Tirolske, rekli bi skoraj tako daleč, kakor sega
razgled z njegove sive glave. Za tako okrožje,
kateremu je Triglav nekak kralj, pač nikakor ni
izključeno, da se bode rentirala gorska železnica.
Preverjeni smo, da se bodo našli imoviti ljudje iz
različnih krajev, ki bodo stvar podpirali. Glavni
pogoj takih železnic je ta, da se izplača, obrestuje
naloženi denar, kar imenujemo rentabiliteta. Taka
rentabiliteta se pa kmalu najde, ako se dobe od
gotovih krogov podpore, katerih ne bode ne vra-
čevati, ne obrestovati. Ako pomislimo, da vodi
mimo Triglava tursko - tržaška državna železnica,
ne dvomimo, da se bo država sama zanimala za
uresničenje železnice, o kateri pišemo in tako
podjetje podpirala. Potrebno je, da se o tako
važnem vprašanju že sedaj razpravlja, da se spravi
v premislek in razgovor. Radi tega mislim), da
občinstvu jako ustrežemo, če priobčimo zanimiv
opis v našem listu. Preskrbeti hočemo pa tudi,

da bode spis izšel pozneje tudi v nemškem in
češkem jeziku s primernimi ilustracijami, da zbu¬
dimo zanimanje tudi v krogih izven Ljubljane.

Smatramo pa za svojo dolžnost, izreči za¬
hvalo gg. projektantoma, da sta nam prepustila
to velevažno in velezanimivo pisano razpravo.

uredništvo.

Projekt inž. Planinskega in dr. Steinerja.

Ko se je z otvoritvijo bohinjske in karavan¬
ske železnice otvorila neposredna zveza severnih
in severovzhodnih dežel Avstrije z Jadranskim
morjem, oziroma s Trstom, se je začelo razprav¬
ljati o načrtu, po katerem bi se odprlo prometu
čarobno gorovje ob primorski meji. Ta načrt je
železnica iz Bohinjske Bistrice na
vrh Triglava.  Načrt sta izdelala inženerja
J. Planinski in dr. Fric Steiner, ki sta več let
premišljevala o stvari ter jo temeljito proučila.

Pač je upravičeno upanje, ki ga gojimo z
ozirom na razvoj trgovine vsled živahnega prometa
na novih alpskih železnicah in z ozirom na razvoj
tujskega prometa v novo odprtih trgovinah. Z novo
železnico se je odprla pokrajina, kije bila radi njenih
izvanrednih naravnih krasot sicer znana in sloveča
daleč po svetu, kamor pa je bilo mogoče dospeti
le po ovinkih in to le z velikimi žrtvami denarja
in časa.

Leto za letom se opaža, kako povoljno se
razvijajo priznani letoviški kraji ob koroških in
kranjskih jezerih, kamor zahaja mnogo tujcev.
Omenjena naj bodo le: Vrbsko, Osojsko, Blaško
in Millstadsko jezero na Koroškem ter Klanški
jezeri, Blejsko in Bohinjsko jezero na Kranjskem,
na obalih teh jezer stoji marsikak, danes že sve¬
tovno znan kraj.

Brez dvoma se bodo razmere glede povzdige
tujskega prometa še izdatno izboljšale, ko se bo
izročila prometu turska železnica. Turska železnica

bode neposredno vezala južnobavarske pokrajine,
kamor zahaja zelo mnogo tujcev, z Beljakom, Ce¬
lovcem in Jesenicami. Vsled tega bodo tudi pre¬
bivalci dežel, ki leže na severu in na severozahodu
Alp, brez posebnih težav prihajali na Koroško in
Kranjsko. Zelo važno pa je tudi, da je nova že¬
leznica odprla krasne Julske alpe našim sosedom
na vzhodu in jugu. V nekaj urah (železniške vož¬
nje) dospejo prebivalci Ljubljane, Trsta, Gorice,
Vidma in celo Benetk v okrepčujoči hlad pre¬
krasnih dolin, katere obdaja nebotično, s snegom
pokrito gorovje.

Izhodišče nameravane železnice na Triglav
bi bila Bohinjska Bistrica, ki leži v središču prej
imenovanih letovišč in ne daleč od označenih mest.
Kraj je od Celovca in Vrbskega jezera ter od
Beljaka in Gorice približno dve uri, od Ljubljane
in Trsta pa tri ure (po železnici) oddaljen.

Triglavska skupina s svojim najvišjim vrhun¬
cem 2864 m nad morjem, pripada mogočnemu
vapnenemu jedru vskodnega dela južnih Alp. Zbog
svoje lege nudi neprimerno krasen in neizmeren
razgled. Njegove pečine so tako krasne ter učinek
strmih brezden tako silovit, da je težko v kakem
gorovju najti kaj enakega. Že južno od Pulja opazi
mornar smelo dvigajoči se vrh Triglava, katerega
oblika prvi hip vzbudi pozornost izletnikov, Sred¬
njih Alp in vzhodnih Grintavcev. Razgled z raz¬
glednega stolpa vrh Triglava nima para. Mogočno
učinkujejo ostra nasprotja med iedniki razdrapa¬
nimi skupinami pečin in robov ter v zlatih sončnih
žarkih se blesketajočem zrcalu sinjega morja, ki
obliva zelene livade Beneške nižine s krasnimi
Benetkami ob koncu. Nič manj kot 64.600 štiri-
jaških kilometrov obsegajoče ozemlje more čudeče
oko pregledati z vrha Triglava. Od Dachsteina
na severu dalje sega pogled na poledenele veli¬
kane srednjih Alp, Veliki Klek, kvišku štrleče
vrhove tirolskih in italskih, alp proti zahodu, na
Karavanke in Savinjske planine, Gorjance tja do

9

Učke gore, v jugozahodu na sinje morje in be¬
neške livade. Tik pod gledalcem pa je strašna,
navpično stoječa, 1800 m. visoka Triglavska stena,
pod katero se dvigajo nižji vrhunci. Ni se čuditi,
da kljub dolgi in težki poti celo sedaj nad 1200
hribolazcev vsako leto, od blizu in daleč pohiti
na vrh Triglava, da se divijo brezmejnemu in ču¬
dovitemu razgledu. Več kot štirikrat tako veliko
pa je število onih, ki hite ali z Dovjega (postaja
proge Ljubljana-Trbiž) v divno dolino Vrata, kjer
stoji Aljažev dom, ali pa na Bled, oziroma v
Bohinj k jezeru, ki je zelo podoben slovitemu jezeru
»Konigssee«. Blejsko jezero, ta biser Gorenjske,
leži med zelenimi griči, katere v daljavi obkrožu-
jejo blesteči se vrhovi snežnikov; Bohinjsko jezero,
prava podoba miru s svojim resnim značajem in
brezdanjo površino pa meje na eni strani divje-
romantične strme pečine, na južnem bregu pa
strma gosto obraščena rebra. Človeka, ki je le
enkrat bival na bregovih tega jezera, vleče ne¬
prestano z neodoljivo silo v ta planinski raj miru.

Štiri planinske koče takoj pod vrhom Triglava;
koča slov. planinskega društva na Kredarici(2516 m),
Marije Terezije koča, nem. plan. društva (2404 m)

tej pokrajini.  Najugodnejše izhodišče že¬
leznice na Triglav je Bohinjska Bistrica, ki leži
v sredini najkrasnejšega planinskega sveta ter je
bila zaradi nekdanje železarske obrti že poprej
dobro znana. Da se je izbral ta kraj kot pričetek
železnice na Triglav ni bilo le to merodajno,
da leži ob novo zgrajeni glavni progi alpske že¬
leznice, ampak tudi to, da se lahko zveže z njo
Bohinjsko jezero, ki je znamenita privlačna točka
in ima brez dvoma veliko bodočnost. Za podlago
števila tujcev, ki se rabi v proračunu, je služilo
število sedaj stalnih in mimogrede potujočih tu¬
ristov sosednih letovišč. Vedno rastoča priljublje¬
nost letovišč ob omenjenih jezerih Koroške in
Kranjske obljublja najugodnejši uspeh. Uspeh gor¬
skih železnic je le tedaj zasiguran, če so v bližini
kakega središča tujskega prometa; da leže ob že¬
leznici, ki ima velik promet, še ni edino mero¬
dajno. To nam dokazuje Postojinska jama. Daši
to naravno čudo, ki nima para na celem svetu,
leži ob glavni progi južne železnice Dunaj - Trst,
vendar ni obisk tak, kakor bi ga bilo pričako¬
vati.

Z ozirom na Triglavsko železnico bi bila

108 ^,

Dežmanova koča nemškega plan. društva (2323 m)
in koča na Velem polju slov. planinskega društva
(1698 m) nudijo izletnikom udobno zavetišče.

Hoja na Triglav traja 7V 2 —11 ur in je
združena s precejšnjimi stroški. Na Triglav drži
več potov, izmed katerih omenjamo sledeče: od
severne strani z Dovjega (637 m) skozi dolino
Vrata, Kot in Krma; pri tej poti znaša zračna
črta približno 13 km; od vzhodne smeri drži
21 km dolga pot z Bleda, črez Pokljuko, od juga
pa z Bistrice skozi Voje, kakih 15 km zračne raz¬
dalje. Najbolj je priljubljena pot skozi Kot, ob
katere koncu stoji Dežmanova koča. Najredkejše
gredo hribolazci z Bleda čez Pokljuko. Steze, ki
drže na Triglav iz Trente in Soške doline radi
njih napornosti skoro ne pridejo v poštev; pot
od Bohinjskega jezera mimo 7 jezer služi navadno
le kot povratna pot v dolino.

Iz preje povedanega je raz¬
vidno, kake važnosti je železnica
na Triglav in kako velikanski
vpliv bi imela ta železnica na po-
vzdigo tujskega prometa in ž njim
v zvezi stoječega blagostanja v

omenjena kranjska oziroma koroška jezera glede
prometa središča prve vrste, osobito koroška jezera.

V vseh teh krajih in njih okolici ležečih le¬
toviščih ob progah Millstadt-Celovec, Celovec-Ro-
žek, Beljak-Rožek, Rožek-Sv. Lucija, Beljak-Trbiž
in Trbiž-Škofja Loka je znašalo število zglašenih
tujcev do 25000 na leto, in sicer tujcev, ki so
dlje časa ostali; ni se pa upoštevalo tujcev, ki so
obiskali te kraje le mimogrede.

Te okoliščine, kakor tudi po dograjenju
alpske železnice ugodna zveza glavnih mest Trsta,
Gorice, Ljubljane, Celovca in Beljaka, končno pri¬
reditev gorske železnice prvega reda, ki bi bila
edina v južnih centralnih Alpah, med železnico
Mendel in Ritten na Tirolskem, ter železnico z
robastimi kolesi iz Trsta na Opčino, in ki bi bila
edina tako velikega pomena v Avstriji sploh, daje
upanje, da bi se po njej vozilo vsako leto najmanj
15.000 oseb. To število gotovo ni previsoko cenjeno,
kajti pomisliti je, da bode došlo v te kraje še
mnogo več tujcev, ko bo otvorjena železnica skozi
Ture.

Opazuje se, da v poslednjem času zelo narašča
zanimanje za povzdigo tujskega prometa; ustano¬

vilo se je mnogo društev, katerih namen je po¬
vzdigniti tujski promet; deluje se na zboljšanje
železniških zvez in drugih naprav. Vse to je že
rodilo dokaj obilen sad. Brezdvomno bode turska
železnica postala ena prvih z ozirom na turistiko.
V nastopnem je v primero navedeno število pot¬
nikov nekaterih železnic, ki služijo le v zabavne
vožnje.

Četudi se prvi dve niti od daleč ne moreta
primerjati z ono na Triglav, znaša število potnikov
še enkrat toliko, kakor bomo vzeli za temelj že¬
leznice na Triglav.

Železnica je štela leta 1903 :

Achensee (želez, z zobč. kolesi 6-4 km.) 38.824 potn.

„ ) 23-475
„ ) 19.328
„ ) 50.411
„ ) 48-570

Gaisberg ( „ „ „ 5‘3

Stanserhorn (vspenjača 3'91

Beatenberg ( ,, 069

Salvatore ( „ 1-63

Da se sme s časom pričakovati ravno v
Bohinjski Bistrici, kjer je nameravan pričetek že¬
leznice na Triglav, velikanski tujski promet, do¬
kazuje dejstvo, da je že v poletjih 1906 in 1907
izstopilo na tej postaji marsikak dan na stotine
tujcev. Vrhu tega pa bi gradnja te gorske želez¬
nice mimo Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, Starih
Fužin in čez Velepolje ne delala posebnih težkoč,
vsled česar ne bi bili troški za gradnjo in obrat
posebno veliki.

Nikakor pa ni s tem rečeno, da je to edina
proga, s katero bi se zvezala Bohinjska Bistrica
z vrhom Triglava. Uvaževale so se vsestransko
tudi druge proge v tehničnem in troškovnem oziru.

Kakovost sveta, po katerem naj bi tekla že¬
leznica na Triglav je taka, da bi sestala železnica
iz dveh delov. Del proge po dolini Save proti
jezeru, od tam proti Fužinam, skozi Mostnice in
Voje proti Velem polju nima v dveh tretjinah
svoje dolžine nobene posebne napetosti. Sele rebra
ki zapirajo dolino Voje, zahtevajo strmo progo;
zadnji konec proge od Velega polja pa do vrhunca
pa je jako strm. Vsled tega je mogoče skoro za ve¬
čino proge prirediti navadno železnico (adhesijsko
železnico); v ostalem strmem delu pa bi se tež-
koče premagale z zobno železnico oziroma z žič-
nato vrvjo.

Pozneje se je sprožila misel, namesto ozko¬
tirne železnice med postajo v dolini in Vel. poljem
zgraditi za urejen promet z avtomobilom primerno
cesto. Po natančnem razmišljevanju se je dognalo,
da bi ta način bil jako priporočljiv radi nizke cene,
a bi imel vrhutega še marsikatero prednost, kar
bode gotovo marsikaterega zanimalo.

V nastopnem hočemo v kratkem opisati dva
načrta, ki se nam dozdevata najprimernejša in v
danih razmerah najsposobnejša, da se uresničita.

Načrt A.

Uvod.

Ako bi se med Velim poljem in Bohinjsko
Bistrico otvoril redni promet z avtomobilnimi
omnibusi, bi bilo neobhodno potrebno napraviti
posebno cesto, po kateri bi smeli voziti edino le
motorni vozovi železničnega podjetja. Vsled tega
se niso vpoštevala obstoječa pota in ceste; sploh
pa ima cesta med Bistrico in Sv. Janezom, katera
edina bi prišla v poštev, neugodne krivine ter drži
skozi več vasi. Nova nameravana cesta bi bila
torej prava cesta za motorje ali avtocesta, po ka¬
teri bi ne smel voziti noben drug voz.

Proga.

Proga bi se začela na Bohinjski Bistrici v
bližini kolodvora, 512 m visoko nad morjem. V
1. kilometru bi šla čez Savo na levem bregu nad
vasjo Brod 6"3 km do Sv. Janeza. V višini 530 m.
nad morjem bi dospela do vzhodnega konca Bo¬
hinjskega jezera pri Sv. Janezu. Od tam bi držala
cesta poleg potoka Ribnice na levem bregu do
približno 7. km, kjer bi prešla na desni breg.
Na vzhodni strani mimo Starih fužin (547 m) bi
se obrnila njena smer proti severozahodu v smeri
potoka Mostnica. (Sledi).

10

Pospeševanje obrta in c. kr. trgovsko ministrstvo.

Pri izletu na Dunaj si ogledajo naši gostil¬
ničarji tudi obrtno-pospeševalni zavod na Dunaju,
čigar delavnice prinaša naš list.

Ker se večina naših gosilničarjev ne peča
samo z gostilničarstvom, temveč tudi z drugim
obrtom, bo ta poset gotovo zanimiv za nje.

V tem zavodu se poučujejo v kratkih, štiri
do osem tednov trajajočih tečajih oni obrtniki,
ki si hočejo svoje obrtno znanje spopolniti in se
poučiti tudi v vporabi maloobrtnih strojev. Ude¬
leženci tečajev prihajajo iz vseh avstrijskih krono-
vin na Dunaj in dobivajo v ta namen tudi dr¬
žavno podporo.

O delovanju zavoda samega podamo za da¬
nes samo naslednje podatke :

Pospeševanje malega obrta je pričelo c. kr.
trgovsko ministerstvo 1. 1892. Pospeševalo naj bi
se v prvi vrsti pravo rokodelstvo, in se zato
polaga največjo važnost nato, da se pospeši sred¬
nji obrtniški stan in sicer na ta način, da se pre-
ukroje rokodelske naprave v času primerna obrt¬
niška podjetja srednjega obsega, ki temeljijo na
tehnični in trgovski podlagi.

Pripomočki so:

Stalna razstava  najnovejših delav¬
skih pripomočkov, ki se jih rabi v posameznih

Delavnice obrtnopospeševalnega zavoda na Dunaju.

Naši obrtniki se sicer že zanimajo za ta
zavod, toda želeti bi bilo, da bi bilo zanimanje
še večje.

S pomočjo tega jako koristnega zavoda na
Dunaju priredi deželna zveza za tujski promet na
Kranjskem letošnjo jesen gostilničarski
tečaj  v Ljubljani, ki je že zagotovljen.

obrtniških podjetjih ali v zadružnih delavnicah.
Ta razstava je v takozvani »dvorani za stroje«
v poslopju obrtno - pospeševalnega urada na
Dunaju.

Po potrebi se prirejajo v tej dvorani tudi
strokovne razstave.

Začasne razstave  so bile prvotno

namenjene zato, da se seznanijo rokodelci tudi
izven dvorane za stroje z vspehi strojev na obrt-
no-tehničnem polju, sedaj pa služijo bolj v to, da
se razkazuje oprava in delovanje obrtno-pospeše-
valnega urada samega.

Vzorni ob rati, preizkušališča
za čevljarje, krojače, mizarje, tesarje, ključavni¬
čarje, izdelovalce orodja, galvanotehnike in elek¬
trične inštalaterje naj seznanijo rokodelce gotovih
strok z novodobnimi načini proizvajanja, v kolikor
to potrebujejo za svoje potrebe.

Potovalni mojsterski tečaji
se prirejajo izven Dunaja in se jih je uvedlo doslej
za čevljarje, krojače, mizarje, ključavničarje, kam¬
noseke, sodarje in košarje.

S knjigovodskimi tečaji  naj
bi se doseglo v rokodelskih podjetjih pravilno
knjigovodstvo.

Prepuščanje strojev  obrtnim za¬
drugam in dajanje posojil  za obrtna
podjetja sta pa najvažnejša podvzetja obrtnega
pospeševanja.

Z razstami vajenških  del  in
podpiranjem vajenških zavetišč  pa naj
bi se vplivalo na izobrazbo vajencev.

Zgoraj navedena strokovna razstava v dvo¬
rani za stroje v poslopju obrtno-pospeševalnega
urada na Dunaju je tudi sedajna razstava za r o-
k o d e 1 s k o tehniko.  Razstavljeno je orodje
in stroji za rokodelce v posameznih obrtnih pod¬
jetjih, razstavljeni so pa tudi motorji in stroji za
orodje zadružnih podjetij.

Listnica

IZ UPRAVNISTVA. P. n. prejemalcem,
katerim smo doposlali prvo številko, a se ne
mislijo naročiti na list, prosimo, da nam list
vrnejo.

Sl. društvo za pronicanje stranaca u Opatiji. Ker

nam je Vaš članek prepozno došel za to številko, ga objavimo
v prihodnji številki.

OGLASI

Planinski hotel »Zlatorog*

ob Bohinjskem jezeru. (V Ukanci). 33 sob. 66 postelj. Se-
zija: junij-oktober. Divjeromaritično zavetišče v koncu Bo¬
hinjskega jezera v bližini slapa Savice, obdano z visokimi,
navpičnimi skalnatimi stenami. Izhodišče čez sedmera Tri¬
glavska jezera na Triglav, čez Komno v Sočo, čez Globoko
v Tolmin. Senčnati izprehodi. Brez vetra. Nekaljen planinski
mir. Jezerska kopališča. Gorke kopeli. Dobra meščanska ku¬
hinja, pristna vina, sveže pivo, točna postrežba, solidne cene.

Deset zapovedi za kmeta

dobi zastonj in poštnine prosto vsak
gostilničar v poljubnem številu za razdelitev
med kmete. Treba le dopisnice z naslovom :

Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
Kranjsko. (13) 12-1

Stanje hranilnih vlog: nad 25 milijonov K. — Rezervni^
zaklad: nad 900.000 kron. (15) 12 — 1

Mestna hranilnica ljubljanska

v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3, poprej na
Mestnem trgu zraven rotovža,

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/o
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svo¬
jega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog
jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina lju¬
bljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno
močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vla¬
gajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok
in varovancev.

I illhlintin ŠVICARIJA. Kavarna in re-
LJ UUlJctllcI« stavracija. Vsaki dan od 1.

maja dalje koncert  brez posebne vstopnine.

I. Kenda.  (9) 12—1

RIpH  J-Rus. Trgovina s špecerijskim blagom,
DICtl* vinom, delikatesami, modnim in ga¬
lanterijskim blagom. Več sob za tujce, krasen
razgled na jezero. 8—l

I iublicma Grand Hotel Union. Re

LJUUIJalia. stavracija, kavarna, hotel

Najmodernejša oprava.

D|„4  Zdravilišče Vovk. Krasna lega, prosto
Dleti* stoječe meji na polje, krasen razgled,
velik senčnat park. Mnogo moderno opremljenih
sob, tudi s kuhinjami. Kabine za zračno zdrav¬
ljenje. Za naravno zdravljenje solnčne, zračne,
kadne kopeli pod zdravniškim nadzorstvom.

3—1

ni _ J Restavracija Sekovanič z depandanso.
Dleti* Sobe za tujce, senčnat vrt in salon.
Trgovina z delikatesami, vinom, likerji. Najfi¬
nejša praška in domača šunka. Galanterijsko in
niirnberško blago. Zaloga najboljše emajlovane
kuhinjske posode, porcelana in steklarskega blaga.

4—1

Rlcd  1—1 Stavbena tvrdka □

IHIggjJOSEF F5ROMEK

•:>:$ izvršuje vsakovrstne stavbe, na-

črte in proračune,  preskrbuje
&& £& stavbišča. 5—1

D Pisarna: Vlila Aninka. □

R1 pH PRETNAR, trgovina s špecerijskim

Dleti* blagom in deželnimi pridelki. Po¬
družnica na Bohinjski Bistrici. 5 sob za tujce s
posebnim vhodom in postrežbo. 7—1

R1 pH Triglav poleg postaje. J. Pe-

DlCtl* ternel. Novozgrajen, moderno oprem¬
ljen hotel. 22 sob za tujce. Pristna vina, češko
pivo, izborna kuhinja. Krasen razgled na jezero.

l-l

f



Zaloga pohištva in tapet-
niškega blaga

Puc&Ko.Ljiibljana

, Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej)



ima vedno na zalogi večjo izbero

kompletnih sobnih oprav in opo¬

zarja na svoje patentovano po-

.

'

hištvo za hotele in restavracije.

; Domači izdelek, cene brez konku-
rence. Načrti in ceniki brezplačno.

t-o

'4

[p^PfllPP Fr - Pav,in ' fotograf. Največja
JCdClllLC* jzber krasnih razglednic cele
Kranjske. Fotografije pokrajin Kranjske v vsaki
velikosti. Nedosežni motivi. ( 12 ) 6—1

Dl ppl Hotel „Pri lovcu**. I. Medja. 12 u-
DlCtl* dobno opremljenih sob za tujce; ve¬
randa; v neposredni bližini jezera, 5 minut od
zdravniškega parka in pošte. Vozovi se dobe
v hiši. 6—1

RIpH B. LERGETPORER,  fotograf,

u,cu ’ VILA ALIČE.

Moderno opremljene sobe za tujce. Krasne kra-
jiske fotografije. 2—1

11

Oklic.

Od raznih strani so prihajali snovalnemu odboru ho¬
telske družbe „Triglav“ glasovi, da bi kazalo tako važno
in za povzdigo tujskega prometa v slovenskih deželah vele¬
pomembno podjetje postaviti na širšo podlago. Zato je
snovalni odbor pustil prvotno misel ustanoviti družbo z ome¬
jeno zavezo ter je sklenil, da se to podjetje ustanovi kot
Delniška družba. Za ustanovitev delniške družbe govori
več razlogov. Deleži pri družbi z omejeno zavezo so naj¬
manjši po 500 K., delnice se bodo glasile le na 200 K.;
torej lahko marsikdo, komur 500 K ni mogoče utrpeti, na-

izrazil najboljša avstrijski strokovnjak v tem oziru' dr. Rziha.
Da tujski promet v Bohinju rapidno narašča, govore šte¬
vilke. V letoviški sezoni 1. 1906 je bilo tam 2350 tujcev,
leta 1907 pa že 8469. Da bo podjetje izvrstno vspevalo, ni
nobenega dvoma: dokaz temu, ker se je sklenila z izvrstnim
gostilničarjem zakupna pogodba za pet let, ki bo omogočila
primerno obrestovanje investiranega kapitala.

Delniška družba „Triglav“ se ustanovi najprej z osnovno
glavnico 200.000 K, ki se po potrebi zviša. Polovica delnic
po 200 K se glasi na ime, polovica pa na prinesitelja.

loži 200 K. Drugič je družba z. o. z., ako je veliko družab¬
nikov, kakor je tukaj slučaj, preokorna, ker se mora taka
družba osnovati na podlagi pogodbe med družabniki in se
smejo deleži le z dovoljenjem občnega zbora prenesti na
drugo osebo, dočim je delniška družba v vsakem oziru
ljiva in se delnice, ki se glasijo
na prinesitelja, lahko prodajo in
poljubno cirkulirajo v prometu.

Hotelsko podjetje v Boh.

Bistrici, za katero se ustanovi
delniška družba, reprezentira
vrednost 300.000 K. Bilo je
že lansko sezono v obratu in
pripravljalnemu odboru se je
posrečilo za bodoče dobiti iz¬
vrstnega in izkušenega najem¬
nika, ki bo imel hotele celo leto
-odprte. Ker se v Boh. Bistrici
prihodnjo zimo uvede zimski
šport, postane ta kraj najbrž naj¬
važnejša postojanka zimskega
športa v Avstriji, kakor se je

Hotelske naprave

Delnice na ime so prihranjene v prvi vrsti za one subskribente,
ki so že doslej vplačali ali podpisali deleže Novi subskri-
benti na delnice na ime vplačujejo lahko podpisani znesek
v četrtletnih obrokih, začenši s 1. majem 1908, dočim se
ima na delnice na imetelja uplačati pri subskipciji 25%

ostalih 75% pa na poziv snoval-
nega odbora.

Subskribcijske pole so razpolo¬
žene pri ljubljanski kreditni
banki v Ljubljani, pri Jadranski
banki v Trstu in pri Živnosten-
ski banki na Dunaju in v Pragi.
Podpisovanje se prične dne 1.
maja in konča dne 15. maja 1908.
Dosedanje deležnike s- 500 K pro¬
simo, da podpišejo še 100 K, da
dobe potem tri delnice po 200 K.
Natančnejša pojasnila daje dežel,
zveza za tujski prometnaKranj-
skem v Ljubljani hotel Lloyd, ki
tudi slike hotelov vsakomur na
željo vpošlje.

Triglav" v Boh. Bistrici.

Pripravljalni odbor hotelske družbe „Triglav“

v Ljubljani.

Natančnejša pojasnila daje dežel,
zveza za tujski promet na Kranj¬
skem v Ljubljani, hotel Lloyd.

Natančnejša pojasnila daje dežel,
zveza za tujski promet na Kranj¬
skem v Ljubljani, hotel Lloyd.

Lastnik in izdajatelj: Konzorcij .Promet in gostilna' v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Alfonz Mencinger. — Tisk Drag. Hribarjeve tiskarne v Ljubljani.