ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PR! POŠTI 1102 Vodni CENA 2,50 € SEPTEMBER 2010 LETNIK XLIX Plastična maketa tovornega vozila mercedes benz 1628S ULTRAMAT 14 plus Best-Nr. 6464 LOGATEC TRGOV1 NA MIBO MODELI a ni tok: GraupnEr * Unverbindliche Preisempfehlung ^/3/K 9S “A s » » .° n nect C/ prikaz notranje upornosti akumulatorjev pri/očni nastavitvi polnjenja akumulatorjev Ni-MH in Ni-Cd O prikaz napetosti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celičnega akumulatorja Ni-Cd/Ni-MH/Li v * GRAUPNI ; R'Git®H'1co KG Postfach 1242 73220 Kirchheim unter Teck www.graupner.de S/ '^70 / o a n Ska 8 7b u ULo 9at ec s P://sh °Pn, ih nia : h °P@-nib°o ni rn O osvetljen dvovrstični LCD-prikazovalnik, ki omogoča hkratno prikazovanje vseh pomembnejših O možnost polnjenja akumulatorjev Ni-Cd, Ni-Mh, Li-po, Li-io, Li-Fe, Li-Mn in svinčenih akumulalorj O možnost nastavitve zaznavanja delta-peak za akumulatorje Ni-Cd in Ni-MH S možnost polnjenja samo ene celice O, polnjenje baterij Li-po, Li-io in Li-Fe s konstantno napetostjo in tokom; samodejno zmanjševanje polnilnega toka in izklop po dosegu nazivne polnilne napetosti w’več polnilnih programov za polnjenje svinčenih akumulatorjev . O zaščita pred preobremenitvijo, kratkim stikom in napačno polariteto izmenična ' 1-*14 ceifc Ni-MH/Ni-Cd 1—6 celic Li-po/Li-io-/Li-Fe I- 16 celic Pb < 0,1 A—5 A pri priključitvi na omrežno^apetost I (maks. 50 W) , 0,t A—5 A pri.priključitvi na enosmerno napetost I1- 15 V (maks. 50 W) 1-33 celič-Ni-Cd/Ni-MH/Li-.po/Lt-io/Li-Fe j Ni-MH/Ni-Cd - 0,1 A: Li-Po/Li-io/Li-Fe - 0,3 A W x 140 x 54,mm 600 g , ; Tehnični podatki: Delovna napetost: Možridst polnjenja? AZ 258 • DZ10022 KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2010, LETNIK XLIX, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50€. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna IN PO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Vrhunsko upodobljena in povsem samostojno modelirana figura avstro-ogrskega vojaka, ki je delo Primoža Pučke, je povsem primerljiva z največjimi mojstrovinami tujih maketarjev. Figurica meri v višino pičlih 75 mm. Foto: Andrej Kogovšek TIM' september 2010 KAZALO 4 7 10 12 14 17 18 31 34 37 VODNI MLINČEK 40 44 OKRAŠEVANJE Z LEPILNO PIŠTOLO ELEKTRIKA NAMESTO PETROLEJA Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. REPORTAŽA y ।- RV-modelarstvo po sejmu v Niimb®iPgu MIHA HOLC Na letošnjem sejmu igrač je bilo očit¬ no, da je tudi tržni segment modelarstva prizadela recesija. Običajne gneče med obiskovalci ni bilo niti med vikendom, v razstavnih halah je bilo opaziti manj raz¬ stavljavcev kot običajno, pri nekaterih pa smo kot redni obiskovalci dobili ob¬ čutek, da so še vedno zelo aktualni mo¬ deli in oprema iz prejšnjega leta. Mnoge prikazane »novosti« so bile zgolj predela¬ ni starejši modeli. Pri manjših podjetjih, v zadnjem času pa tudi pri večjih, je zdaj že skoraj običaj, da imajo v ponudbi ne¬ koliko boljše generične modele z daljne¬ ga vzhoda, ki jih različni evropski doba¬ vitelji samo odenejo vsak v svoje barve ali opremijo z nalepkami. Redki so tisti, ki vlagajo v razvoj, še manj pa jih vlaga v lastno proizvodnjo. Ob poplavi izdelkov z daljnega vzhoda, ki prevladujejo v naj¬ bolj razširjenem nižjem cenovnem raz¬ redu do 150 evrov, je skoraj nemogoče uspeti z modelom, zasnovanim po last¬ nih idejah, ali pač? RV-modeli letal Uspešni, začetniku prijazni modeli se v zadnjih letih zelo redko pojavljajo med novostmi, čeprav jih zelo primanjkuje. Zdi se, da je Multiplexov easystar kljub konkurenci z daljnega vzhoda še vedno najbolj logična izbira. Letos je Graupner kot alternativo predstavil svoj model elektro-rookie, ki je zasnovan podobno kot easystar. Model je narejen iz podob¬ nega trpežnega penastega materiala so- lidpor, poganja pa ga brezkrtačni motor s potisnim propelerjem, ki se napaja iz akumulatorjev Li-po. Podjetje Ripmax je predstavilo raz¬ širjeno družino modelov WOT 4. Modeli so zelo zanimivi za modelarje z osnovni¬ mi izkušnjami v RV-letenju, saj so precej stabilni in robustno narejeni. Zaradi do¬ gnane konstrukcije so v zraku izredno okretni in zmorejo akrobacije, ki bi jih sicer pripisali le nizkokrilnim akrobat¬ skim modelom. Največ zanimanja bo verjetno za penasto elektromotorno raz¬ ličico ARTF, ki je popolnoma zgrajena in že opremljena s servomehamizmi in pogonom - brezkrtačnim motorjem s propelerjem in krmilnikom. Za letenje je treba namestiti še svoj sprejemnik in 3S pogonske akumulatorje Li-po s kapacite¬ to od 2000 do 2500 mAh. Poleg penaste električne različice obstaja tudi lesena ARF, ki omogoča natančneje in hitreje izvedene akrobacije. Tisti, ki se navdu¬ šujejo nad večjimi modeli, bodo na svoj račun prišli pri modelih WOT 4, name¬ njenih predvsem za motorje z notranjim zgorevanjem. Vsako leto se na tržišču pojavijo vedno bolj realistično izdelani penasti modeli z boljšimi letalnimi sposobnost¬ mi. Elektroimpelerski modeli freewing gredo še stopnjo dlje, saj so popolnoma zgrajeni. Potrebujejo samo še sprejem¬ nik in napolnjene akumulatorje Li-po. Tudi cene so zelo ugodne in se začnejo pod 100 evri. Marsikateri izmed teh mo¬ delov imajo na izpušnih šobah impeler- jev nameščen vektorski potisk za izjem¬ no zanimivo akrobatsko letenje. Največji v njihovi ponudbi je dvomotorni model Su-31 s kar 11 servomehanizmi za krmi¬ ljenje krilc, uvlačljivega podvozja in vek¬ torskega potiska. Glavna značilnost Multiplexovega modela funcub so velika kolesa in zakrilca, ki omo¬ gočajo izredno nizke hitrosti letenja. Graupnerejev elektro-rookie utegne postati dobra alternativa mode¬ lu easystar. Model funcopter, ki bo verjetno zasedel prestol med začetniškimi mo¬ deli helikopterjev, je končno na voljo v trgovinah. Prenovljeni model funjet ultra je namenjen modelarjem, ki želijo s penastimi modeli do¬ segati hitrosti nad 200km/h. Modeli WOT 4 so precej stabilni in ro¬ bustno narejeni, pri večjih odklonih krmilnih površin pa se lahko primer¬ jajo z akrobatskimi modeli. Največji model v Ripmaxovi ponudbi modelov freetvingje dvomotorni Su-31 s kar 11 servomeha¬ nizmi za krmiljenje krilc, uvlačljivega podvozja in vektorskega potiska. september 2010 TIIC' REPORTAŽA Vsako leto se na tržišču pojavijo bolj realistično izdelani penasti mo¬ deli z boljšimi letalnimi sposobnostmi. Modeli jveeiving postajajo prava uspešnica na tujih tržiščih, saj so za dostopno ceno že popolno¬ ma izgotovljeni. Raab motorkrahe je zanimiv Aeronautov model v kompletu. RV-modeli avtomobilov V poplavi tak¬ šnih in drugačnih modelov so razstavljavci dokončno ja¬ sno dali vedeti, da si električni pogon zasluži vidnejšo vlogo tudi med avto¬ mobili v merilu 1 : 8. Razvoj modelov ni- tro se nadaljuje le na tekmovalni ravni, medtem ko vsi uglednejši proizvajalci pri RTR-različicah ponujajo tako nitro kot tudi električne pogone. Med vodil¬ nimi na elektrosceni je nemški LRP, ki modele sebach 342, navdušenci nad akrobat- LRP je z modelom S10 Blast BX letos posegel tudi na tržišče modelov avtomobilov v merilu 1 : 10. To je model začetniškega RTR-cenovnega razreda, vendar je izpeljan iz tekmovalnega mo¬ dela, kar dokazujejo kakovostni mate¬ riali. Ob tem velja omeniti, da se komande 2.4 GHz postopno pojavljajo tudi v kom¬ pletih RTR-modelov, kjer so doslej pre- 8. Italijanski Šebartje predstavil nove akrobatske prenovljena je serija modelov sukhoi S50 E, skimi modeli F3A pa ne bodo spregledali modela miss wind S. Multiplex je kot vodilni pri modelih iz penastih materialov letos nekoliko razočaral z »novostmi«. Tudi zanimivi funcopter, ki so ga predstavili lani, še nekaj časa po sejmu ni bil dobavljiv. Pre¬ novljen je model funjet, imenovan funjet ultra. S priporočenim pogonom obljub¬ ljajo hitrosti okoli 200 km/h. Dopolnjeni easycub z zakrilci in velikimi kolesi pa so poimenovali funcub. Redki so tisti, ki v svoji ponudbi nimajo nobenih penastih modelov. Ita¬ lijanski Šebart je predstavil nove akro¬ batske modele sebach 342, prenovlje¬ na je serija modelov sukhoi S50 E, navdušenci nad akrobatskimi mode¬ li F3A pa ne bodo spregledali modela miss wind S. LRP je z modelom S10 blast BX letos posegel tudi na trg modelov avtomobilov v meri¬ lu 1 : 10. To je model začetniškega modela cenovnega razreda RTR, vendar izpeljan iz tekmovalnega dirkalnika, kar dokazujejo kakovostni materiali. vladovale tiste na frekvenčnem območju 27 MHz. Pri tem prednjači HPI, drugi bodo verjetno kmalu sledili. RV-modeli čolnov Vsako leto pogrešam ponudbo zmog¬ ljivih električnih modelov po zmernih cenah. Tokrat me je presenetil program Joysway podjetja Ripmax. Modeli so več¬ inoma narejeni v kalupih, so popolnoma opremljeni z zmogljivimi pogoni in pri¬ pravljeni za vožnjo, in to za sprejemljivo vsoto denarja. Tudi najmanjši model, ko¬ maj kaj daljši od dlani odraslega, dosega hitrost okoli 20 km/h in je pri tem po¬ polnoma stabilen. Pohvalna je tudi po¬ nudba cenovno ugodnega aluminijaste¬ ga pribora za modele hitrih čolnov, ki jih Nemški Aeronaut se je pri izboru modelov ozrl v preteklost in predstavil malo bolj eksotične jadralne in elektro¬ motorne modele. LRP-jev model S8BXe je električna izpeljan¬ ka priljubljenega modela avtomobila v me¬ rilu 1:8. stavi na lasten raz¬ voj tako pogona kot tudi modela. Z RTR-različicami modelov S8BXe in S8TXe se mo¬ delarji že zabava¬ jo in tekmujejo - seveda tudi pri nas. Glavni aduti za hiter uspeh so izredno dovršen pogon (motor in krmilnik), s kate¬ rim ima modelar popoln nadzor nad močjo, kako¬ vostni materiali ter konkurenčna cena. Ripmaxovi modeli hitrih elektro čolnov joysway so večinoma nareje¬ ni v kalupih in so popolnoma opremljeni z zmogljivimi pogoni. TIM' september 2010 5 REPORTAŽA Ripmax je predstavil zanimivo polmaketo jahte »Earthrace«, ki jo po¬ ganja bencinski motor s prostornino 26 cm3- S prvimi popolnoma vodnoodporni servomehanizmi so se pohvalili pri podjetju Hiteč. na tržišču zelo primanjkuje. Ripmax je predstavil tudi zelo zanimivo polmaketo jahte »Earthrace«, ki jo poganja bencin¬ ski motor. Nekaj podobnih popolnoma opremljenih in celo privlačno pobarva¬ nih modelov je bilo opaziti tudi pri dru¬ gih proizvajalcih. Oprema Razvoj RV-naprav se že nekaj let od¬ vija samo še na frekvenčnem območju 2,4 GHz. Spektrum je predstavil popol- Spektrum je predstavil popolnoma nov koncept kompaktnega pultnega oddajnika EUlOt. noma nov koncept pultnega oddajnika z oznaku EUlOt. Oddajnik je zasnovan kot pult, saj sta ročici pomaknjeni kar se da skupaj. Oddajnik ima nekaj svojevrstnih inovativnih rešitev v programski opre¬ mi, kar bo zanesljivo privabilo kupce, ki že uporabljajo ta sistem in si želijo več¬ jega števila kanalov. Pri Futabi so letos predstavili sistem povezave S-BUS med sprejemnikom in servomehanizmi. Pri modelih z velikim številom servomehanizmov se občut¬ no zmanjša število kablov in s tem tudi Preboj v nižji cenovni razred avtomobilskih komand 2,4 GHz je uspel LRP-ju z modelom A2-STX pro. V izogib preveliki količini servokablov v večjih modelih so pri Futabi predstavili sistem S-bus. masa. Tudi pri¬ klop na sprejem¬ nik postane zelo preprost, saj do¬ ločen servomeha- nizem sprogrami- ramo na točno do¬ ločen kanal, zato je označevanje ka¬ blov le še prete¬ klost. Tudi pri 2,4- GHz komandah za modele avtomo¬ bilov so pri nem¬ škem LRP poskr¬ beli, da se je cena spustila pod mejo 50 evrov z novo napravo in spre¬ jemnikom A2-STX Pro. Scorpion dobiva vse več pristašev med ljubitelji zmogljivih električnih po¬ gonih. Predstavili so dolgo pričakovane notranje vrteče se motorje, in to v štirih serijah glede na premer. Proti koncu leta bo na voljo kar okoli 100 notranje vrtečih se motorjev za modele čolnov, avtomobilov, helikopterjev in letal. Po¬ leg tega razširjajo ponudbo s posebnimi motorji za modele letal za dvoransko le¬ tenje (indoor), večje (tekmovalne) heli¬ kopterje ter akrobatske letalske modele kategorije F3A. Hiteč je predstavil prva popolno¬ ma vodotesna servomehanizma, ki sta v času sejma dejansko delovala pod vodo.Ugibamo lahko, ali bodo naslednje leto predstavili tudi druge RV-kompo- nente, ki bodo delovale popolnoma po¬ topljene. Vse bolj zmogljivi in hitreje polnljivi akumulatorji Li-Po (napovedali so spo¬ sobnost polnjenja tudi do 10C) zahte¬ vajo močnejše polnilnike. Na sejmu so z letakom oglaševali 1200-W polnilnik z 220 V in vhodom 12 V, ki lahko polni s tokom do 30 A. Najbolj razširjeno po¬ nudbo polnilnikov za vse vrste akumu¬ latorjev imajo pri Graupnerju z linijo Ultramat. Ripmax pa je predstavil pol¬ nilnik quattro B6, ki se ponaša s štirimi neodvisnimi izhodi skupaj z balanser- skimi vhodi. Zaključek Sejem sem zapuščal z mešanimi ob¬ čutki. Finančna kriza se čuti tudi v mo¬ delarstvu, vendar se večina proizvajalcev glede na ponudbo še ni prilagodila no¬ vim razmeram. Pomanjkljiva je tudi po¬ nudba kakovostnih začetniških letalskih modelov, ki bi vabili bodoče modelarje, da bi se začeli ukvarjati s to zanimivo de¬ javnostjo, medtem ko je trg v srednjem cenovnem razredu letalskih modelov dobesedno zasičen s penastimi modeli. Tudi modelarji bi se morali bolj potrudi¬ ti in z različnimi aktivnostmi popularizi¬ rati svoj konjiček ter povabiti prijatelje in znance, da se nam pridružijo pri na¬ šem priljubljenem načinu izkoriščanja prostega časa. september 2010 TEB£ 1 RADIJSKO VODENJE rrjš* Štetje krogov s sistemom AMB-rc za ladijske modele v kategorijah FSR-V/H/O UROŠ ŠKOFLEK Veliko je govora o štetju prevoženih krogov na tekmah ladijskih modelov ne le na slovenskih forumih, ampak tudi na tujih, kjer potekajo intenzivne raz¬ prave o objektivnosti in zanesljivosti štetja krogov, ki jih omogoča sistem AMB-rc (zdaj My-Laps). Ker je tema zelo aktualna, bomo tudi v Timu predstavili izkušnje modelarjev, ki uporabljajo ta pripomoček, in podali nekaj priporo¬ čil, kako smiselno izboljšati zanesljivost samodejnega štetja prevoženih krogov na vodi. Osnova tega članka je bila najprej ob¬ javljena na angleškem spletnem forumu, pozneje prevedena tudi v nemški jezik ter objavljena na vseh večjih nemških forumih in v revijah. Ladijski modelarji smo se dogovorili, da vsak v svojem oko¬ lju podamo priporočila in kratka navo¬ dila, s pomočjo katerih se tekmovalci in tudi organizatorji izognemo številnim težavam na tekmovanjih. Priporočila so bila na forumih pozitivno ocenjena. Članek ni namenjen strokovnjakom na področju elektronike, temveč splošni predstavitvi sistema, zato tudi ne navaja¬ mo podrobnejših tehničnih podatkov. Slika 2. janje, neposredno na baterijo ali prek enega od izhodov na sprejemniku. Dve žički (rdeča in črna) sta samo za do¬ bavo električne energije za napajanje transponderja. Naprava ima že vgrajeno anteno ter LED-lučko, ki javlja prisotnost napetosti na transponderju. Čeprav je jakost posredovanega signala odvisna od oskrbe z električno energijo, ta vse¬ eno ni tako zelo pomembna, treba je pa¬ ziti le, da so baterije dovolj napolnjene. Prav tako ni bistveno, ali je transponder baterije, štiri enote po 1,2 V (4,8 V). Na ta način sprejemnik (dekorder) dovolj dobro zazna transponder in štetje pote¬ ka gladko. Za napajanje transponderjev se uporabljajo tudi že baterije Li-Po, saj ima transponder velik razpon napajanja od 4-9 V DC. Na tekmovanju v Velenju smo ugo¬ tovili, da v primeru, ko se pri napaja¬ nju transponderja zamenjata polariteti (+ in -), LED-dioda sveti enako kot ta¬ krat, ko deluje pravilno. Transponder se sicer ne uniči, vendar pa ne pošilja no¬ benih signalov pri prečkanju zanke in krogov ne šteje. Pri novih transponder- jih RC4, katerih proizvodnja je stekla v začetku tega leta, pa LED-dioda javlja napako zamenjave polaritete s hitrim utripanjem. Kar pa je res pomembno pri mode¬ lih motornih čolnov FSR, je mesto in način vgradnje transponderja v model. Namestiti ga je treba vodoravno v mo¬ del in kolikor je le mogoče visoko. Naj¬ bolje je, da se že med gradnjo modela zanj predvidi posebno mesto. Ob tem je treba opozoriti na neprevajanje signala, ki ga oddaja transponder. Tu so moteči predvsem kovinski deli, ki so namešče¬ ni prek transponderja ali deli iz ogljiko¬ vih vlaken (npr. ročaji), saj ti materiali signal zelo oslabijo ali pa ga popolno¬ ma prekinejo. Prav tako je treba paziti, da transponder ni pod kovinskim iz¬ puhom. Skratka, za pravilno delovanje mora biti transponder v celoti viden (sliki 3, 4). Antenski del sistema AMB-rc je se¬ stavljen iz koaksialnega kabla (povezava dekoder-zanka) in občutljive zanke - antene (po navadi dolžine 20 m) s pri¬ padajočim impedančnim elementom Sistem AMB-rc za samodejno štetje krogov na vodi (slika 1) je sestavljena iz sprejemnika, ki sprejema signale prek antenskega dela (zanka), transponder- skega signala (tega beleži programska oprema), ki obdeluje podatke iz deko- derja, ter iz prenosnega ali stacionarne¬ ga računalnika, povezanega z dekoder- jem prek serijskega vmesnika RS232 ali USB-vhoda. Za pravilno delovanje vseh sestavnih delov ter točno izračunavanje morajo biti vsi deli med seboj popolno¬ ma usklajeni in sinhronizirani. Primer zgradbe sistema AMB-rc (My-Laps) Transponder (slika 2) je v bistvu majhen oddajnik, ki neprestano pošilja signal takoj, ko ga priključimo na napa- pritrjen tako, da je obrnjen na¬ vzgor (da se vidi napis AMB) ali na¬ vzdol (napis se ne vidi). Antena, ki je vgrajena v na¬ pravici, zadošča, da način namestit¬ ve nima nobene vloge pri jakosti signala. Prav tako ni potreben no¬ ben ojačevalnik, če je transponder brezhiben. Sam v svojih modelih za transponder uporabljam loče¬ ne akumulatorske TIM 1 september 2010 Slika 4. 7 RADIJSKO VODENJE Slika 3- Slika 6. vem zaslonu, vendar le v pri¬ meru, če je signal pri prečka¬ nju dosegel jakost, višjo od minimalnega praga odčitava¬ mo čim bolj izogniti in uporabimo druge materiale. - Vse povezave na zanki izvedemo čim bolje, saj vse to vpliva na spreminja¬ na koncu, ki v trenutku, ko transpon- der prečka linijo namestitve, prekinja signal, s čimer javi programu prečkanje linije. Impedančni antenski element in zaključni element na koaksialnem kablu (slika 5) sta vidna kot »črni skrinjici«. Za organizatorje je pomembno, da se sen¬ zorsko zanko namesti v višini 40-50 cm nad vodo in da je sestavljiva. Treba je paziti, da so elementi na spojih ustrezno izolirani in spojeni. Za dobro zaznava¬ nje zanke se je treba izogniti vsem pre¬ vodnim delom v okolici (voda, kovinski deli). V naši praksi z uporabo originalno dobavljenega antenskega sistema (razen žice zanke senzorja) nismo imeli nobe¬ nih težav. nja. Vsak signal, ki je nižji od minimalne jakosti, se ocenjuje kot šum (v navede¬ nem primeru je to vsak signal s stopnjo manj kot 40), zato tedaj prečkanje mo¬ dela ni zajeto. Raven prejetega signala se lahko poveča z uporabo visokofrek¬ venčnega ojačevalnik, ki ga vključimo med anteno in dekoder, vendar tega ne potrebujemo, če je vse izvedeno po na¬ vodilih. Naslednji podatek, ki smo ga upora¬ bili, se imenuje »Hits« in predstavlja šte¬ vilko signala transponderja, ki jo prejme dekoder pri prehodu zanke (npr. 2-50). S pomočjo te številke program vsakemu transponderju prišteje en krog in ugoto¬ vi čas vožnje v tem krogu. Največji problem pri celotnem si¬ nje impedance in zaznavanje zanke ter zmanjšuje njeno občutljivost. - Na celotni dolžini poskusimo imeti enako širino zanke (š = 40 cm), ki jo nad vodno gladino dvignemo za h = 40-50 cm. - Noben od elementov antenskega si¬ stema ne sme biti potopljen v vodo ali biti speljan skozi kakšen prevodni del (npr. kovinsko cev). - Vzporedno s tem sistemom zagotovi¬ mo ročno štetje krogov ali pa pozor¬ no spremljajmo, kaj počne program, in sproti pripisujmo kroge tekmoval¬ cev (s programom, ki to omogoča), ki jim jih sistem ni štel, in jih opozo¬ rimo na napako. Dekoder je sam po sebi sprejemnik, ki sprejema signale iz transponderja ter dekodira njegovo številko, čas, hitrost ob prečkanju, temperaturo ... Pri pro¬ gramu, ki smo ga razvili sami, smo ob vsakem prečkanju uporabili le redno po¬ dajanje dveh podatkov, in sicer: podatek, ki ocenjuje kakovost prejetega signala (jakost signala pri prečkanju), in prečka¬ nje vsakega od transponderjev, kar smo programsko pretvorili v število krogov. Na mednarodnih tekmovanjih se trenut¬ no uporabljata dve vrsti sprejemnikov (slika 6). Prednost novejšega modela je mnogo večja občutljivost, prilagodljivost razmeram in možnost nadgradnje. Pri podatkih, ki jih preberemo iz de- stemu štetja krogov, ki se mu ne da iz¬ ogniti, je prag prehoda skozi zanko, ki se zgodi zelo hitro. Pri prečkanju se lahko pojavi tudi sprememba ravni sig¬ nala (pri tem izključimo napake, ki se pojavijo zaradi nepravilne namestitve transponderske zanke ali transponder¬ ja). Zaradi izredne občutljivosti zanke lahko ta šteje kroge le občasno ali pa jih sploh ne. Pojav je posledica dejstva, da modeli med vožnjo lahko tudi skačejo po valovih, s čimer se naglo spreminja razdalja med transponderjem in zanko, kar v trenutku spremeni jakost signa¬ la. Če bi bili modeli počasnejši, teh te¬ žav skorajda ne bi bilo, ker pa modeli FSR-V in -O dosežejo hitrosti krepko čez 80 km/h, moramo vsak model še vedno posebej spremljati pri prečkanju zanke in biti na to zelo pozorni. Priporočila organizatorjem tekmovanj Priporočila, s pomočjo katerih se lahko organizator izogne večini nevše¬ čnosti pri uporabi sistema AMB-rc in so jih navajali na strokovnih spletnih foru¬ mih: - Dolžina antenske zanke naj bo naj¬ več 20 m. Zanka naj ne bo preveč na¬ peta ali podaljšana. Če imamo v oko- Kaj lahko naredi voznik, da bi se izo¬ gnili težavam pri štetju: - Za napajalnik uporabimo pet baterij 1,2 V ali, še bolje, ločen vir napajanja za transponder in pazimo, da napa¬ jalna napetost nikoli ni nižja od 4 V. - Transponder namestimo v model tako, da je povprečna moč oddanega signala vedno večja kot 100 dB. - Tekmovalec naj upošteva opozorilo organizatorjev o napaki, saj je v nje¬ govem interesu, da odpravi napako. Domače izkušnje Tudi pri organizaciji mednarodnega tekmovanje FSR-V v Velenju, ki je pote¬ kalo od 5.-6. junija v okviru Navige, smo imeli nekaj »porodnih« težav zaradi ne- štetja krogov. Ker smo program Modelar (različica 1.13) razvijali sami, smo sprva pomislili, da je težava v samem progra¬ mu, kar pa se je pozneje izkazalo za na¬ pačno domnevo. Očitno so se pojavljale motnje na antenski zanki, ki je bila naj¬ prej preveč narazen in previsoko. Poleg tega je bila zanka pritrjena na kovinsko pletenico. Tako je nekaterim tekmoval¬ cem kroge štelo, drugim pa ne. Ugoto¬ vili smo, da imajo novi transponderji »My-Laps RC4« veliko močnejši signal oddajanja, saj so bili kljub slabi anteni korderja, ima jakost signala raven kako¬ vosti signala (v obsegu 40-250 dB). Ta podatek je razviden tudi na dekoderje- lici ali v zanki prevodne elemente (kovinsko ohišje, zanka položena na kovinske nosilce ...), se jim poskusi- vsi zaznani. Problem se je pojavil pri starih mode¬ lih transponderjev. Ker smo morali ne- 8 september 2010 mr MODELAR Data Loger Slika 7. Ih Ek kaj narediti, da bi spre¬ jemali tudi signale sled¬ njih, smo zanko znižali in odstranili nepotrebne kovinske konstrukcije. S to potezo smo se rešili težave in štetje krogov je potekalo gladko, razen pri enem tekmovalcu, ki Ut S FSR-V3.5 Slika 8. On-line spremljanje tekme na zaslonu pa je imel zamenjano na¬ pajalno polariteto trans- ponderja. V prihodnje bomo uporabili tudi anteno brez pletenice, kar bo še dodatno okrepilo signal, ali pa bomo podatkov o tekmovalcih ter omogočiti on-line spremljanje tekme na velikem zaslonu. Pomembni so bili predvsem podatki o številu krogov in času vsake- uporabili ojačevalnik, da bo zadeva še bolj zanesljiva. Pri razvoju programa Modelar V.l smo želeli predvsem poenostaviti vnos ga kroga ter ustvarjanje rezervne kopije vsake od tekem. To je še posebno po¬ membno v primeru pritožb. Razmišljali smo tudi o napetostnem viru za nepre- RADIJSKO VODENJE kp Slika 9. Vnosno polje za tekmovalca kinjeno napajanje dekoderja (UPS), saj se v primeru izpada napajanja izgubijo vsi trenutni podatki o tekmi. Če koga zanimajo podrobnosti o programu Modelar V.l, se lahko obrne neposredno na avtorja prispevka. Sistem je dober in zanesljiv, zato bomo predlagali, da bo v prihodnje Slika 10. Tako je bila nameščena antenska zanka na progi na leto¬ šnjem svetovnem prvenstvu ladijskih modelov na Madžarskem. Slika 11. Prikaz pritrditve antenske zanke ob pomolu na SP na Mad¬ žarskem Slika 12: Model prečka kontrolno linijo pod antensko zanko na državnem prvenstvu v Ve¬ lenju. TEH september 2010 obvezen na vseh tekmah za državno pr¬ venstvo FSR, saj tako lahko izključimo človeške napake pri štetju. Tudi pri Na- vigi so že letos uporabljali ta sistem na svetovnem prvenstvu v Oroshazi na Madžarskem. To pa bi lahko pomenilo, da bi njegova uporaba postala obvezna tudi na vseh mednarodnih tekmovanjih v kategorijah FSR-V/O/H, ki potekajo v okviru te organizacije. Program in pred¬ stavljen sistem je bil uporabljen tudi na Koseški olimpijadi v okviru tekme FSR-V/O 22. 8. 2010 in se je izkazal za zelo dobro novost. Power Supply R»d:12V Antenna Black: ov Decoder Slika 13. Ojačevalnik signala, ki ga zazna zanka in ga pošlje v dekoder. 9 Osnovno idejo za model letečega kri¬ la je leta 1978 preizkušal Dieter Paff in o tem tudi objavil članek v nemški reviji FMT. Njegova zasnova je bila nenavadna celo za brezrepne letalne naprave in je bila spontan odziv na nekatere Nasine projekte v 70. letih prejšnjega stolet¬ ja, kot so škarjasto (x) krilo in nekateri nadzvočni projekti ter letalne naprave s spremenljivo geometrijo. Zadovoljivo konfiguracijo modela je dosegel s testira¬ njem manjših prostoletečih konstrukcij. Prvič sem Paffovo idejo tudi sam uresničil skupaj s Sašom Kolarjem pred dvajsetimi leti. Model je že takrat uspe¬ šno letel, vendar je svoj konec doživel zaradi težav z baterijami. Zadnjo zimo sem kar precej časa po¬ rabil za projekt novega modela letečega krila, ki sem ga poimenoval »Leteča dila«. Z njim sem to pomlad tudi uspešno po¬ letel. Kolegi modelarji so bili nad pro¬ jektom navdušeni. Moj tokratni model ima razpetino 2240 mm in globino krila 215 mm, kar pomeni vitkost 10,6. Krilo je brez V-loma. Kot krila je glede na smer letenja 16 stopinj. Krilo ni aerodinami¬ čno, niti geometrično zvito. Masa modela je 2 kg, kar pomeni krilno obremenitev 42,5 g/dm 2 . V model je vgrajen elektro¬ motor s potisno eliso. Za profil sem iz¬ bral S-5020, ki sem mu rahlo spreme¬ nil zadnji rob, da sem pridobil boljšo vzdolžno stabilnost in tako lažje določil težišče. Težišče letečega krila sem dolo¬ čil računsko, kljub temu pa sem imel še precej dela na terenu. Natančno nasta¬ vitev težišča sem določil s praktičnimi preizkusi. Krilo je narejeno v sendvič konstruk¬ ciji z vakuumiranjem, saj le ta način omo¬ goča precej natančno izvedbo izhodne¬ ga roba, kar je bistveno pri razporeditvi tlakov pri refleksnih profilih. Šablone profila krila sem izdelal iz vezane plošče ter z njihovo pomočjo iz stirodura z žago na uporovno žico izre¬ zal sredico krila v kosih po 30 cm, ki sem jih pozneje zlepil v celoto. V sredico sem vlepil krajši nosilec dolžine 300 mm iz smrekove letvice, okrepljene s karbon¬ skimi vlakni. Ker je krilo iz enega kosa, daljši nosilec ni potreben. V nosilec sem vlepil vpetje za pritrditev krila na trup, ki je iz aluminija debeline 6 mm. Vsta¬ vil sem še kable za servomehanizme in vse skupaj prekital z zmesjo epoksidne smole in mikrobalonskega polnila ter površine zgladil z brusilnim papirjem. Nato sem na celuloidno folijo debeline 0,5 mm položil stekleno tkanino tako, da vlakna glede na krilo potekajo pod kotom 45°, in sicer eno plast steklene tkanine 25 g/m 2 in eno plast tkanine 163 g/m 2 . Na globini nosilca sem položil enosmerne karbonske trakove. Tako pri¬ pravljene opiate sem položil na stirodur- no sredico in krilo vakuumiral. Po od¬ stranitvi celuloidne folije sem posebej izdelal še sprednji rob iz epoksidne smo¬ le z mikrobalonskim polnilom, saj folije ni modoče dovolj ukriviti. Sestavljeno krilo sem površinsko obdelal z lakom za parket na vodni osnovi in ga prebrusil, da sem zglasil vse izbokline in vdolbine na površini. Tem se je mogoče v veliki meri izogniti, če sredico izrežemo dovolj natančno. Lak za parket sem uporabil na¬ mesto epoksija, saj se mnogo lažje brusi. Postopek površinske obdelave sem po¬ novil štirikrat. Nazadnje sem uporabil vodnobrusilni papir zrnatosti 800. Iz¬ delano krilo sem pobarval še z akrilnim lakom v pršilki. Smerni stabilizator je nameščen na zadnjem, desnem krilu in zelo učinko¬ vito drži model v smeri. Narejen je na 10 september 2010 TEE,!' MODELARSTVO enak način kot krilo in je privit s PVC- vi¬ jaki M4. Upor smernega stabilizatorja se izenači z induciranim uporom konca sprednjega, levega krila. Trup je laminiran na stirodurni pozitiv s štirimi sloji steklene tkanine 163 g/m 2 . Stirodur sem pozneje izdolbel in ga od¬ stranil skozi odprtino kabine. V trup sem vlepil še matico za pritrditev krila. Leteče krilo je idealno za letenje na pobočjih, saj so dovolj že minimalni ter¬ mični ali vetrovni pogoji. Z motornim pogonom je model primeren tudi za le¬ tenje na travniku. »Leteča dila« je krmiljena s pomočjo elevonov. Krmilo na sprednjem levem krilu je zelo blizu težišča in kot tako nima velikega vpliva na upravljanje po višini. Kljub temu model pri nadzoru višine leti v isti smeri, saj ostaja upor na obeh straneh krila izenačen. Krilo ima majhno tendenco padanja pri levih zavojih in dviganja pri desnih zavojih, kar pa je zanemarljivo in se da zlahka nadzorovati. Tako je model precej preprosto upravljati. Prepričan sem, da z delom na lete¬ čem krilu še nisem končal. Izzivov je še kar nekaj: iskal bom meje mogočega v okviru razumnih lastnosti ob uporabi drugačnega profila, montaže smernega krmila na stabilizator za boljšo koordi¬ nacijo zavoja, uporabe zakrile (flapov) in same izdelave ... To je le nekaj idej za prihodnost. Pri projektu sta mi pomaga¬ la Sašo Kolar in njegov Aerotech ter Aleš Štular. Veliko zanimivega sem našel na na¬ slednjih spletnih naslovih: http://www.mh-aerotoolshttp: //www.youtube.com/watch?v= 7 5kwVcAk6cI&feature=related.de/ http://www.b2streamlines.com/OTW. html www.aoe.vt.edu/~mason/Mason_f/ RWPAEThesis.pdf h ttp://www.you tube. com/watch?- v=ZTQK()qAI-3g&feature=related http://www.youtube.com/watch?v= gE78BTLmBlA http://www.youtube.com/watch?v= RbMIOvi46ro&feature=related http://www.youtube.com/watch?v= XV-eTXIyYYQ&feature=related Prvi let »leteče dile« je ovekovečen na: http://www.youtube.com/watch? v=75kwVcAk6cI&feature=related. »LETEČA DILA« Brezrepna konstrukcija Konstruiral: Uroš Golob Risal: Dalibor Jovanovič Merilo: 1:10 TIM' september 2010 11 MODELARSTVO Dirke z avtomobilskimi modeli slot (5. del) VOJKO TRAVNER V pravilniku slot so v poglavju 6 po¬ drobneje opisani dirkalniki za tovrstna tekmovanja. Tekmovalci lahko tekmuje¬ mo samo z tovarniško narejenimi mode¬ li, razen v skupini S4 (Drag), kjer lahko dirkalnik izdelamo popolnoma sami, in v skupini S6 (Odprti razred), kjer so do¬ voljene določene spremembe, predelave in izboljšave dirkalnikov. Modeli dirkalnikov so razdeljeni v šest tekmovalnih skupin in znotraj teh še v podskupine: Modeli so izdelani v merilu 1 : 32. Izbira proizvajalca je poljubna, če ni v razpisu dirke drugače zapisano. Avtomobilski standardi slot 1: 32 Modeli so lahko kupljeni ali za skupi¬ no Drag izdelani tudi doma. Pomembno je, da zadostijo avtomobilskemu standar¬ du slot, ki predpisuje tehnične lastnosti dirkalnikov po skupinah. Drugi tehnični predpisi: - Model mora na vidnem delu školjke imeti najmanj dve štartni številki. - Vse steklene površine morajo biti prozorne. - Vsi avtomobili morajo imeti figuro voznika, lahko tudi sovoznika; figure ne smejo biti samo narisane. - Dovoljeno je samo eno vodilo (pi- vot), in to spredaj. - Vsa kolesa, ki so na oseh modela, mo¬ rajo biti vrtljiva. - Dovoljene so silikonske pnevmatike. * V podskupini S5I se razpisujejo predvsem promocijske in priložnostne dirke, dirkalniki pa imajo veliko izpostavljenih in šibkih občutljivih delov. 12 - Pred začetkom dirke se izmeri pre¬ mere koles (d in f). - Vsi modeli 1 : 32 morajo imeti školj¬ ko, izdelano po vzorcu originalnega avtomobila, in pravilno nameščeno na podvozje dirkalnika. Enako velja za vse aerodinamične in druge dele na modelu. Pravilo ne velja za skupi¬ ni S4 in S6. - Protizdrsni magneti (PZM) niso dovoljeni, razen v skupini S6 (od¬ prti razred). Na dirkalniku sta lahko največ dva. Njihova vrednost je do¬ ločena v razpisu za vsako dirko po¬ sebej. - Dovoljen je pogon na dve kolesi (2W), razen na dirkah reli in v sku¬ pini S6, kjer je dovoljen tudi štirikole¬ sni pogon (4W), kar pa mora biti na¬ vedeno v razpisu za dirko. - Balansiranje modelov (uravnavanje modela, dodatna obtežba itd.) je do¬ voljeno, če ni drugače zapisano v posameznem dirkalnem pravilniku. Balast mora biti skrit v notranjosti modela. - Dovoljena je samo uporaba podvozij iz umetnih mas. To ne velja za skupi¬ no S4. - ARS (Automatic Return System), si¬ stem za samodejno vračanje vodila v nevtralno lego, se sme uporab¬ ljati. - V podskupini S3R (turni avtomobili - reli) kot tudi v skupini S6 so dovo¬ ljena tudi vzmetena vodila. september 2010 TEU 1 MODELARSTVO Risba 7. Dimenzije dirkalnikov Skupine Mere so v mm, masa v gramih. Elektromotorni pogon Dovoljena je uporaba enega serijsko vgrajenega elektromotorja s ščetkami. Izjema je skupina S4, kjer je v model lahko vgrajen tudi zunajserijski motor. Motor je lahko nameščen spredaj ali za¬ daj. Mehanika prenosa moči Za prenos vrtenja z motorja na kolesa modela dirkalniki slot uporabljajo zob¬ niški sklop, ki upočasni vrtenje koles. Primarni zobnik (zl) na gredi motorja je vedno manjši od sekundarnega zobnika (z2), ki je pritrjen na pogonsko os koles, risba 8. z1 ... primarni zobnik z2... sekundarni zobnik Risba 8. Prestavno razmerje Razmerje med zobnikoma zl in z2 (število zob na enem in drugem zobni¬ ku) imenujemo prestavno razmerje (i). Enačba je pomembna za izračun števila vrtljajev pogonske osi in s tem hitrosti vrtenja koles: z, RPM ' = v o="T~ Legenda: z,: z 2 zobniški prenos z, primarni zobnik na motorni gredi, imenovan tudi pinion z 2 sekundarni zobnik na pogonski osi koles RPM število vrtljajev motorja v 0 vrtljaji pogonske osi Primer: RPM = 15.000 z, = 9 z 2 = 27 . 27 „ 15.000 . i = ~ = 3 v 0 = —-— = 5.000 vrt./mm TIM’ september 2010 13 rd MAKETARSTVO po Al AfAAI I Plastlčna maketa tovornega vozila mercedes benz 16283 (i.dei) AUAŽ VIDOVIČ Zgodovina tovornjaka Mercedes Benz je tovornjak genera¬ cije NG oziroma t. i. »Nove Generacije«, izdeloval od leta 1973 do 1988. Prodaja¬ li so jih po vsem svetu in dosegali lepe prodajne številke. Zaradi vzdržljivosti in preprostosti je bil zelo priljubljen in ga lahko na cestah vidimo še danes. Pred¬ vsem v Afriki jih je še vedno veliko voz¬ nih, saj vozilo tehnološko ni zahtevno in se dobro obnese na zahtevnem terenu. Zanimivo je tudi, da ima kljub temu, da je bil zasnovan za cesto vožnjo, dobre terenske zmogljivosti, česar novejši cest¬ ni tovornjaki nimajo več. Za pogon so skrbeli vodno hlajeni dizelski agregati različnih izvedb. Kupiti je bilo mogoče šestvaljni (slika 1) ali osemvaljni V-mo- tor (slika 2), na vrhuncu ponudbe pa je bil desetvaljni V-motor. Podvozje so iz¬ delovali v dvo- ali triosni izvedbi, tudi z dvižno zadnjo osjo. Generacija tovornja¬ kov NG pa se je delila še na tri podgene- racije - NG 73, NG 80 in NG 85. Pri tem so številke 73, 80 in 85 pomenile leto, v katerem so jih začeli izdelovati (sli¬ ka 3). Prva so bila vozila generacije NG 73 (takšno vozilo prikazuje tudi pri¬ čujoča Revellova maketa), ki so na trg prišla leta 1973. To je bil popolnoma na novo zasnovan tovornjak, na voljo s tremi različnimi kabinami. Kabina S je bila kratka oziroma dnevna kabina, ki se je končala že takoj za vrati. Kabina M je bila srednja kabina z ozkim steklom za vrati in je bila prostornejša. Sledila je kabina L, ki je bila največja v ponudbi, namenjena je bila za prevoze na dolge razdalje in je imela zato tudi dve postelji (slika 4). Leta 1980 je prišla na trg gene¬ racija NG 80, ki je ponudila novo paleto motorjev z močjo od 130 do 375 KM. Na Slika 3. Posnetek vozil različnih generacij NG zunaj se je razlikovala od prejšnjih po spredaj dodanih plastičnih zračnikih ob bokih kabine, ohišju ogledal ter napisih na vratih, ki so postali črni (prej so bili srebrni). Novost je bila tudi kabina GR, ki je bila še daljša od kabine L ter je ime¬ la povišano streho in celo omaro za obla¬ čila. Naslednja in s tem zadnja preobra¬ zba NG-generacije Mercedes-Benzovih kamionov je bila leta 1985 (NG 85). Kupci so v tem primeru lahko dobili nov turbodizelski motor s 440 KM in delovno prostornino 14,6 litra. Tega leta so tudi prvič uvedli elektronski menjal¬ nik imenovan EPS »Electronic Power Shift«. Mercedes-Benz pa je bil tudi prvi proizvajalec tovornjakov, ki je prav pri generaciji NG začel preizkušati zavorni sistem ABS (Anti-lock Braking System). Slika 4. Pogled v notranjost spalne kabine Slika 1. Šestvaljni V-motor 14 Slika 2. Osemvaljni V-motor in menjalnik september 2010 TIM 1 MAKETARSTVO Slika 5. Zunanjost škatle, v kateri dobimo maketo. delu članka bom nanizal nekaj po¬ datkov o Revellovi maketi. Temu sledi prispevek, name¬ njen zbiranju refe¬ renčnega materia¬ la, ki je za dobro maketo nujen. S potrpežljivim iska¬ njem se namreč da najti marsikaj zani¬ mivega in uporab¬ nega. Predstavljen bo tudi začetek gradnje makete, ki bo potekala od po¬ dvozja do kabine. V bistvu je najbolje ubrati takšen vrst¬ ni red sestavljanja, kot ga imajo v to¬ varni pri izdelavi pravega tovornja¬ ka in vmes sproti preverjati, kako se deli prilegajo med seboj. Gradnja makete Glede na to, da je na naših maketar- skih tekmovanjih razmeroma malo maket tovornih vozil, sem se odločil, da pred¬ stavim gradnjo svojega modela plastične makete Mercedes Benz 1628S in morda koga spodbudim h gradnji tovrstnih ma¬ ket. Ker pa za zahtevnejšega maketarja makete neposredno iz škatle niso preveč zanimive, se bom pri tej predstavitvi izde¬ lave potrudil prikazati, kako s preprostimi prijemi izboljšati osnovno maketo ter ji dodati realnejši videz. Pri tem mislim predvsem na dodatne detalje, ki jih lahko naredimo v samogradnji, ter preproste tehnike postaranja makete, da ne bo videti kot nov tovornjak iz salona. Želel sem na¬ rediti tovornjak takšen, kot bi bil po kakih desetih ali petnajstih letih uporabe, da še ni ravno razjeden od rje, se pa na njem že opazijo znaki obrabe in umazanosti, pred¬ vsem okrog motorja in podvozja. V prvem 0 Revellovi maketi Maketa (slika 5) je izdelek proizvajal¬ ca Revell in je v merilu 1 : 25, ki je poleg 1 : 24 standardno merilo za plastične ma¬ kete tovornih in osebnih vozil. Revell jo je naredil že daljnega leta 1982, maketa, na kateri bo prikazan postopek izdelave, pa je ponatis iz leta 2003. Od starejše iz¬ daje se razlikuje le po barvi plastike in barvi stekel. Stekla so pri maketi iz leta 1982 povsem prozorna, pri novejši iz¬ daji iz leta 2003 pa malenkost zatemnje¬ na. Maketa je brizgana iz črne in rdeče plastike po zgledu barvne sheme tovor¬ njaka na škatli. V škatli dobimo pet t. i. drevesc z različnimi deli, kabino v enem kosu, gumijasta kolesa, list z nalepkami ter navodila za sestavo. Sestavni deli makete so lepo detaljirani, kar dokazuje armaturna plošča, ki ima na števcih vse številke prikazane reliefno. Slabost je v tem, da so deli večinoma polni odvečne Slika 6. Kolesa, ki jih dobimo v škatli, so na levi, na desni pa so zamenjana. plastike, ki jo je treba odstraniti. Prilaga¬ janje delov med seboj pa je primerno za tiste z malce več potrpežljivosti. Kolesa, tako platišča kot pnevmatike, kar kličejo po zamenjavi. Platišča so glede na prilo¬ žene pnevmatike premajhna, te pa so žal zelo neverodostojne in nedetaljirane. Ce¬ lotna kolesa sem zato zamenjal z drugimi iz novejše makete in s tem pridobil mno¬ go pristnejši videz (slika 6), saj niso vi¬ deti tako plastično in imajo več podrob¬ nosti. Kolesa lahko vzamete od skoraj katere koli novejše Revellove ali Italeri- jeve makete tovornega vozila - vlačilca, saj so navadno priložene enake (naše so od Italerijeve Scanie R500 1 : 24). Brez skrbi, ta kolesa ustrezajo maketi brez bistvenih predelav. Prozorni deli se na kabino ne prilegajo najbolje, saj je pri vetrobranskem steklu ob nekaterih ro¬ bovih opazna kar velika špranja. Zbiranje referenčnega materiala pred začetkom gradnje Pred začetkom gradnje je najbolje, da na internetu začnemo iskati fotografije prav tega tipa tovornjaka, saj so nujne, če želimo maketi dodati svoje detajle. Na internetu se sicer najde veliko fotografij, vendar največkrat prikazujejo celoten tovornjak, podrobnosti pa se ne vidi. Ena izmed možnosti je tudi, da nekje naj¬ demo takšen tovornjak in lastnika pro¬ simo, ali ga lahko podrobno poslikamo. Ker pa so ti tovornjaki starejši, jih seve¬ da na cesti ne vidimo več veliko in se bo treba z iskanje kar potruditi. Zato pa mi je uspelo najti spletni album ljubitelja Slika 7. Na levi je prva stran prodajnega kataloga, na desni pa foto¬ grafije, ki razkrijejo detajle. Slika 8. Na tehniški risbi vozila najdemo vse pomembne mere in kote. TIM' september 2010 15 MAKETARSTVO plastičnih maket tovornjakov z ogromno uporabnimi fotografijami in skeniranimi prodajnimi katalogi različnih znamk to¬ vornjakov. Najdete ga na naslovu http:// public.fotki.com/modeltrucks2 5 thsca- le/. Tu sem našel dva poskenirana origi¬ nalna prodajna kataloga tega tovornjaka. Na skupno 56 straneh je prikazanih več fotografij delov tega vozila (slika 7), ki omogočajo detaljiranje makete. Sledilo je še iskanje tehniških risb (blueprints) tovornjaka. Ko sem jih našel, sem jih gle¬ de na navedene mere prilagodil merilu 1 : 25 in natisnil (slika 8). Tehniške ris¬ be lahko uporabimo za določitev višine podvozja in kabine glede na oddaljenost od tal in sestavljanje makete se lahko za¬ čne. Ob tem sem tudi ugotovil, kaj pome¬ ni oznaka 1628S. Prvi dve številki, v tem primeru 16, pomenita 16 ton bruto teže vozila. Zadnji dve številki (28) pomenita motor 280 KM, S pa pomeni kratko ozi¬ roma dnevno kabino. Sestava podvozja z vsemi pripadajočimi elementi Gradnjo sem začel z izdelovanjem podvozja, ki ga moramo sestaviti tako, da ni zvito. Če bi bilo, bi celoten tovornjak stal postrani in bi bilo vsaj eno kolo v zra¬ ku. Naslednja naloga so listnate vzmeti, ki pa so žal narejene iz dveh simetričnih polovic, zaradi česar nastane pri sestav¬ ljanju na sredini vzmeti grda razpoka, ki jo moramo zakitati in pobrusiti (slika 9). Ko nadaljujemo s sestavljanjem sprednje in zadnje osi, pa opazimo, da je sprednja Slika 9- Listnate vzmeti so pripravljene na barvanje. Slika 10. Predelava sprednje osi os fiksna in se kolesa ne premikajo levo in desno. Ker je maketa z zamaknjenimi kolesi na polici videti precej bolj dina¬ mično, sem se odločil, da bom kolesa na¬ redil gibljiva. Pri tem pa sprednja os žal postane manj trdna in moramo z maketo previdneje ravnati. Iz fiksne sprednje osi sem izrezal na levi in desni strani del, ki bi moral biti gibljiv. Ker sem pri tem z rezanjem ustvaril zračnost med deli, sem nato na osi z zgornje in spodnje strani dodal 0,5 mm debel košček polistirena, ki je to zračnost odpravil (slika 10). Nato sem skozi gibljivi del in sprednjo os izvr¬ tal luknjo s svedrom 0 1 mm in tja vsta¬ vil kovinsko palčko, za kar sem odščipnil košček žebljička enakih dimenzij. Ko žebljiček vstavimo med os in gibljivi del, moramo biti pozorni, da vsega skupaj ne zlepimo, ampak omogočimo premikanje izrezanega dela. S tem pa predelava še ni končana, saj moramo na podoben način predelati tudi vzvod, ki povezuje levo in desno stran sprednje osi in mehanizem za krmiljenje koles (slika 11). Pri sled¬ njem sem vzvod za premikanje sprednjih koles odrezal in ga nadomestil z bakreno žičko debeline 1 mm (od olupljenega električnega kabla), saj bi se plastičen vzvod ob premikanju hitro zlomil. Za gib¬ ljivost delov sem poskrbel tako, da sem si izdelal plastične sornike, ki sem jih vsta¬ vil med premikajoče se dele in jih nato z zgornje in spodnje strani zaplombiral z vročim izvijačem (slika 12). Ko smo to naredili, lahko listnate vzmeti in osi prile¬ pimo na podvozje. Pri tem si pomagamo z tehniškimi risbami, da vemo, na kakšni oddaljenosti od tal mora biti podvozje. Po navadi nobena maketa v osnovi ni na pravi višini. V našem primeru je bila pre¬ nizka, zato sem med listnato vzmet in os dodal košček polistirena (slika 13). Če delamo tovornjak, ki bo vlekel prikolico, je lahko višina zadnje osi nekoliko nižja. Zdaj na podvozje namestimo še ostale dele, ki bodo pobarvani v enaki barvi kot podvozje (slika 14). Izjemo naredimo le pri rezervoarju za gorivo, ki ga je pamet¬ no namestiti pozneje, saj bi si drugače otežili barvanje. Slika 11. Sprednja os tovornjaka je zdaj gibljiva. Spodaj je viden tudi gibljiv mehanizem za premikanje sprednjih koles. Slika 13- Na vrhu listnatih vzmeti so koščki polistirena, ki podvozje dvignejo na pravo višino. 16 Slika 12. Zgornji sliki: Bakrena žička s sploščenim in povrtanim de¬ snim koncem (levo) in segrevanje izvijača (desno). Vstavljen pla¬ stični sornik omogoča premikanje (spodaj levo). Plastični sornik za¬ pečatimo z vročim izvijačem (spodaj desno). Slika 14. Podvozje pobarvamo v barvi odtenka RAL 3002. september 2010 mt 1 Nochovi lasersko izrezani mostovi JOŽE ČUDEN Sodobni tehnološki postopki da¬ nes omogočajo zelo natančno izdela¬ vo sestavnih delov maket in modelov, in to na najrazličnejše načine. Nekdaj uveljavljene proizvodne tehnike se po¬ stopoma umikajo in prepuščajo svoje mesto novim, ki so skoraj brez izjeme računalniško podprte. Tu gre predvsem za laserski razrez ali tridimenzionalno oblikovanje predmetov s pomočjo t. i. CAD-programov na računalniško krmi¬ ljenih strojih. Zanimivo tehniko, ki temelji na zdaj že skoraj običajnem procesu laserskega rezanja delov, so nedavno izpopolnili pri Nochu oziroma njihovem partnerju, tako da omogoča oblikovanje elemen¬ tov mostovnih konstrukcij iz kartona za makete in diorame. Podobne izdelke so izdelovali že prej, vendar na klasi¬ čen način iz brizgane plastike tako kot mnogi drugi proizvajalci. Novi način je korak naprej v upodabljanju objektov v pomanjšanem merilu. Osupne pred¬ vsem neverjetna natančnost ponazo¬ ritve drobnih detajlov in fina obdelava površin sestavnih delov, ki so izdelani iz kartona. Ta je v različnih barvah, ki že povzemajo barvo pravih objektov, v tem primeru jeklenih mostovnih kon¬ strukcij. Kovice tu niso zgolj nakazane, temveč zelo verodostojno reliefno upo¬ dobljene. Ob pogledu na filigransko izdelane palične elemente gradnikov kompleta se marsikdo vpraša, ali bo most res kos obremenitvam in dovolj močan, da bo prenesel breme zajetne vlakovne kompozicije velikosti HO, ka¬ kršno vleče model lokomotive, ki lahko tehta tudi blizu pol kilograma. Bojazen se izkaže za neupravičeno, ko konstruk¬ cijo zlepimo in se palična struktura iz¬ kaže za neverjetno trdno in robustno - mnogo bolj, kot bi pričakovali. Pri Nochu so nove makete mostov prvič sejmu igrač in modelarstva ter bili de¬ ležni izrednega zanimanja obiskovalcev, predvsem ljubiteljev malih železnic, pa tudi drugih, ki jih zanimajo novi tehno¬ loški postopki. Nochova maketa jeklenega mostu s kataloško številko 67010 je izdelana v merilu 1 : 87 (HO) in je trenutno naj¬ manjša v nizu prihajajočih izdelkov te vrste. Most dolžine 188 mm ima dvojne vzdolžne nosilce za tir, speljane po zgor¬ nji strani konstrukcije, in je izdelan iz posebnega kartona za laserski razrez. Pri vrhunskih sestavljankah so fini detajli pomoči nazornih navodil s prikazom posameznih korakov precej enostavno, most pa lahko končamo v dveh do treh urah. Barvanje ni potrebno, saj je karton sam po sebi sivozelene barve, kakršnih je tudi sicer veliko tovrstnih mostov. Zahtevnejši maketarji bodo verjetno po¬ segli po pripomočkih za staranje ter tu in tam naredili kako rjasto zaplato. Čez sestavljen most lahko položimo tire velikosti HO katerega koli proizvajal¬ ca. Priporočena maloprodajna cena je 27,99 EUR, kar za tako kakovosten iz- nekaj samoumevnega in ta izdelek se res lahko pohvali z natančno lasersko obli¬ kovanimi kovicami ter čudovito struktu¬ riranimi površinami ponazoritve lesenih delek niti ni veliko, končna podoba pa prepriča tudi največje dvomljivce, saj je most, postavljen na železniško maketo, videti zelo verodostojen in realističen. opiat na zgornji strani mostu. V kompletu dobimo še dva oporna ele¬ menta, izdelana iz kakovostnega strukturnega eks- pandiranega pe¬ nastega materiala širine 80 mm in višine 128 mm. Za spajanje sestavnih delov ne potre¬ bujemo posebnih lepil, le običajno univerzalno lepilo (npr. UHU alles- kleber), ki ga pre¬ more skoraj vsa¬ ko gospodinjstvo, in oster skalpel. Sestavljanje je ob Nochova maketa jeklenega mostu (kat. št. 67010) mr september 2010 17 MODELARSTVO Derbi 10 MARJAN KLENOVŠEK Spuščanje majhnih preprostih mode¬ lov, ki jih mečemo iz roke ali štartamo z elastiko, je lahko zelo zabavno. Ti modeli so po navadi poceni, za njihovo spušča¬ nje pa ne potrebujemo velikega travni¬ ka. Zlahka jih uspešno izdelajo tudi mo¬ delarji začetniki, ki pri njihovi izdelavi spoznajo osnovna gradiva in postopke, ki jih uporabljamo pri gradnji letalskih modelov. Marsikje z njimi tudi tekmuje¬ jo, vedno bolj priljubljeni pa so tudi ne¬ koliko manjši in lažji modeli, ki jih lahko spuščamo v dvoranah in telovadnicah. Derbi 10 je zgrajen pretežno iz balze. Za izdelavo zadoščajo že manjši kosi, ki so pogosto ostanek od izdelave večjih modelov. Za prekrivanje bomo upora¬ bili japonski papir ali lahko poliestrsko folijo. Pri gradnji potrebujemo risalni pribor, osnovno modelarsko orodje za Slika 2. Letvic ne prebadamo, ampak jih z bucikami samo pritisnemo ob balzo. rezanje, brušenje, žaganje in piljenje ter ravno šablonsko desko. Desko bomo po¬ krili s peki papirjem ali s primerno za¬ ščitno folijo, za lepljenje pa bomo upo¬ rabili cianoakrilatno in belo mizarsko lepilo. Model bomo polakirali s prozor¬ nim zaščitnim lakom za les (ali nitrola- kom iz starih zalog). Izdelava modela Krilo modela ima dvojni V-lom in je sestavljeno iz štirih segmentov, ki pa jih izdelamo hkrati. Da je nekoliko lažje, krilo ni iz polne balze, ampak je sestav¬ ljeno iz nosilnega dela, ki ga z zaključno letvico povezujejo rebra. Seveda je tudi poraba balze tako precej manjša! Nosilni del krila je iz balze, debele 6 mm, ki je na sprednjem robu utrjena s smrekovo letvico 3x3 mm. Izdelavo krila začnemo z izrezovanjem in natančno obdelavo nosilnih delov, ki jih po obdelavi z buci¬ kami pritrdimo na šablonsko desko. Ob sprednji rob jim nato z belim mizarskim lepilom prilepimo smrekovo letvico. Let¬ vic ne prebadamo, ampak jih z bucikami samo pritisnemo ob balzo (sliki 1 in 2). Medtem ko se lepilo suši, narišemo pred¬ logo, na kateri bomo sestavili krilo, in iz 3 mm debele balze izdelamo 15 mm širo¬ ko in približno 610 mm dolgo zaključno letvico ter vanjo izpilimo utore za rebra. Predlogo prilepimo na desko, jo pokrije¬ mo z zaščitno folijo in začnemo sestav¬ ljati krilo. Nosilne dele na stikih segmen¬ tov povežemo v celoto s kapljicami cia- noakrilatnega lepila, kar nam bo močno olajšalo brušenje in profiliranje krila po končanem sestavljanju. Ne pretiravajmo z lepilom, ker bomo morali po konča¬ nem profiliranju segmente razstaviti! Z bucikami pritrdimo nosilni del krila in zaključno letvico na desko, nato pa se lotimo vstavljanja veznih in zaključnih delov ter reber. Vezni deli segmentov so iz balze, debele 6 mm. Prilagodimo jih med nosilni del in zaključno letvico ter jih že pred lepljenjem na zadnjem koncu nekoliko stanjša¬ mo. Isto naredi¬ mo z zaključnima rebroma, ki pa sta iz 5 mm debele balze. Rebra izre¬ zujemo iz balzove Slika 1. Lepljenje zaščitne smrekove letvice na sprednjem robu krila letvice 3x6 mm, jih z brušenjem na¬ tančno prilagodimo in nato prilepimo (slika 3). Ko je lepilo suho, krilo sname¬ mo z deske in se lotimo profiliranja. Za to uporabimo brusilno deščico z vodno- brusilnim papirjem zrnatosti okrog 180. Profil krila, ki je spodaj raven, obliku¬ jemo z brušenjem. Najprej oblikujemo spodnji rob smrekove letvice, ki jo obru¬ simo približno 1 mm navzgor. Nosilna dela obeh ušes proti koncu krila stanjša¬ mo na 5 mm, nato pobrusimo rebra ter vezne dele med nosilnim delom krila in zaključno letvico. Iz kartona si izde¬ lamo kontrolno šablono in s previdnim brušenjem nosilnega dela dokončno oblikujemo profil vzdolž celotne razpeti- ne krila. Obrusimo tudi zaključke krila in zaščitno smrekovo letvico. Ker spre¬ dnji rob krila ne sme biti preoster, ga z brušenjem zaoblimo (sliki 4 in 5). Krilo previdno in natančno razrežemo na seg¬ mente in se lotimo izdelave V-loma. Naj¬ prej na oba srednja dela prilepimo ušesi. Stične površine natančno obrusimo in oba srednja dela z bucikami pritrdimo na desko. Obe ušesi na koncih podlo¬ žimo s 30 mm debelo podlogo in stika na nekaj mestih utrdimo s redkim ciano- akrilatnim lepilom. Krilni polovici nato snamemo z deske in stika dokončno 18 september 2010 mi’ MODELARSTVO Slika 3- Sestavljanje krila Slika 4. Obrušeno krilo zalijemo z lepilom. Na podoben način sestavimo tudi oba srednja dela. Enega pritrdimo na desko, drugi pa mora biti na stiku z ušesom dvignjen za 20 mm. Sestavljeno in obrušeno krilo vsaj enkrat prelakiramo z razredčenim zaščitnim lakom za les (ali nitrolakom). Zadnji del krila prekrijemo. Na svojem modelu sem za prekrivanje uporabil prosojno folijo Oralight. Če bomo krilo prekrili z japon¬ skim papirjem, ga moramo prej seveda dobro prelakirati. Osnovni del trupa je 480 mm dolga smrekova letvica s presekom 5x5 mm, utor za obtežitev v nosu modela. Z be¬ lim lepilom prilepimo ob bok trupa eno od okrepitev in iz 3,5 mm debele svinčene pločevine izrežemo obtežitev tako, da se prilega utoru v trupu (sli¬ ka 7). Svinčeno obtežitev lahko prilepi¬ mo v utor s termolepilom ali pa jo na obeh straneh podložimo z balzo, zalije¬ mo z belim lepilom in prilepimo še dru¬ go okrepitev. Ko je lepilo suho, z bru¬ šenjem oblikujemo nos modela. Svinca skoraj ni več mogoče dobiti, še vedno pa lahko kupimo diabole za zračne puške. Slika 5. Profil krila v sredini in na stiku z ušesom lom prilepimo višinski stabilizator na spodnjo stran letvice trupa, smernega pa na njeno levo stran. V zgornjo stran nosilca krila izbrusimo utor v obliki široke črke V, kamor bomo prilepili krilo. Sklop trupa in repa dvakrat prela- Slika 6. Tanjšanje letvice trupa Slika 7. Nos trupa z okrepitvama in z vstavljeno obtežitvijo ki jo konično spilimo in obrusimo na presek 3,5 x 3,5 mm. Tanjšanje letvice je zoprno delo, ki si ga olajšamo tako, da na šablonsko desko z bucikami pribi¬ jemo pomožno smrekovo letvico 3 x 10 mm, ob katero naslonimo letvico, ki jo obdelujemo (slika 6). Na debelejši ko¬ nec obdelane letvice zgoraj prilepimo 180 mm dolg in 22 mm širok kos 5 mm debele balze, ki nosi krilo, na spodnjo stran pa prilepimo košček balzove letvi¬ ce 5 x 8 mm, ki se uporablja za pripe¬ njanje štartne elastike. Iz vezane plošče, debele 1 mm, izžagamo dve okrepitvi nosa modela in z rezljačo izžagamo še TIU' september 2010 Smerni in višinski rep izdelamo iz lahke 2 mm debele balze. Zaradi lažje reglaže modela so krmilne površine re¬ pov izdelane ločeno in na stabilizator¬ je pritrjene s približno 12 mm dolgimi koščki bakrene žice premera 0,6 mm. V oba stabilizatorja najprej z bucikami naredimo luknjice za žičnate poveza¬ ve. Stične robove stabilizatorjev in kr¬ mil zaoblimo. Na koščke žice kanemo kapljice cianoakrilatnega lepila in jih najprej prilepimo v stabilizatorja, nato pa določimo natančen položaj luknjic v krmilih in jih prilepimo na žične po¬ vezave (slika 8). S cianoakrilatnim lepi- Slika 8. Tako sestavimo smerni stabilizator in krmilo. 19 600 480 MODELARSTVO Slika 10. Stik krila in trupa je okrepljen s trikotnima letvicama. Slika 9- Pri določanju težišča krilo pripnemo na trup z elastiko. kiramo z razredčenim zaščitnim lakom (ali nitrolakom). Pred nanašanjem na¬ slednjega sloja laka spodnjega zgladimo s finim vodnobrusilnim papirjem. Zelo gladko površino dobimo, če za drugo lakiranje uporabimo razredčen lak, ki smo mu dodali nekaj smukca ali otro¬ škega pudra. Ko je lak suh in obrušen, določimo težišče modela. Na spodnji strani krila s svinčnikom zarišemo oznako, ki naj bo 50 mm od sprednjega roba krila. S tanko elastiko pripnemo krilo na trup in ga premikamo naprej in nazaj po tru¬ pu, dokler ni težišče modela na označe¬ nem mestu (slika 9). Krilo in trup nato zlepimo s cianoakrilatnim lepilom. Pri tem pazimo na pravokotnost in vzpo¬ rednost delov modela. Stik trupa in krila utrdimo z dvema trikotnima letvicama, ki ju izdelamo iz balze, debele 5 mm. Če smo rep modela izdelali iz zelo lahke balze, je nosilec krila nekoliko predolg in del, ki sega čez zadnji rob krila, lahko odbrusimo. Če pa smo za gradnjo repa uporabili težjo balzo, mora biti nos mo¬ dela pri pravilni legi težišča nekoliko daljši. Takrat bo zadnji rob krila segal celo nekoliko čez zadnji rob nosilca. Da nam model pri metanju in napenjanju elastike ne drsi iz rok, na obe strani tru¬ pa nekoliko za težiščem prilepimo dva okrogla koščka vodnobrusilnega papirja (slika 10). Model najprej z metanjem zreglira- mo tako, da leti v blagem levem zavo¬ ju. To dosežemo s primernimi odkloni smernega in višinskega krmila. Ko mo¬ del brezhibno leti, položaja obeh krmil utrdimo s kapljico lepila. Pri močnej¬ šem metu z roko ali če ga izstrelimo z elastiko, mora biti model nagnjen ne¬ koliko v desno in med vzpenjanjem iz desnega zavoja mora počasi prehajati v levega. Tehniška založba Slovenije 30 VAKUOM OPKJEMA ■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi... LAMINIME SMOLE = MATMK ■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave LOČILCI ■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci STEKLENE TKANINE od 25 g - 2500 g/m 2 polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah... MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale. tel.: 00386/01 546 54 14 gsm: 00386 / 031 418 665 fax.: 01 546 54 15 e-mail: info@mirnik.si www.mirnik.si september 2010 TIM 1 ELEKTRONIKA Elektronika za začetnike (i. del) BOJAN KOVAČ Je ta članek o elektroniki namenjen začetnikom? Vsekakor, pa ne samo njim. Tudi tistim, ki ste doslej že izdelali kak¬ šno elektronsko vezje in se vedno znova sprašujete, kako lahko vezje sploh delu¬ je, zakaj mora biti ravno takšno, kot je, kakšne zakonitosti veljajo pri načrtova¬ nju elektronskih vezjih in tako naprej. Vsi si zastavljamo enaka vprašanja, od¬ govore nanje pa lahko poiščemo in tudi najdemo na mnogih spletnih straneh, v strokovni literaturi ali pa za odgovo¬ re povprašamo koga, ki je v praksi po zaslugi svoje radovednosti že našel od¬ govore na zastavljena vprašanja. Vseka¬ kor pa so najbolj dragocene izkušnje in spoznanja, do katerih se v želji po razu¬ mevanju različnih pojavov dokopljemo sami. Pri tem vam želim skrajšati pot s kratkim opisom le tistega dela teorije, ki je za razumevanje delovanja nekega vezja nujno potrebna. Skozi serijo član¬ kov bomo spoznali osnove delovanja elektronskih elementov, ki so ključni za delovanje vsakega vezja. Seznanili se bomo z osnovno teorijo njihovega delo¬ vanja in na prototipni ploščici sestavljali preprosta vezja, s katerim bomo v prak¬ si preizkusili zakonitosti, ki jih bomo na novo spoznali. Govorili bomo o akumu¬ latorju, s katerim bomo naša vezja na¬ pajali, o bipolarnih in FET-tranzistorjih, o LED-diodah, tiristorjih, operacijskih ojačevalnikih, potem pa spoznavali raz¬ lična zanimiva vezja, kot so ojačevalni¬ ki zvoka in zvočni učinki, ki jih boste lahko sami sestavili in z njimi popestrili zvok v vašem garažnem rock bendu. Pri delu bomo potrebovali nekaj uporov, kondenzatorjev in polprevodnikov, ki jih je mogoče kupili v vsaki trgovini, kjer prodajajo elektronske komponen¬ te. Vsi element, ki jih bomo uporabili, so standardni, zato z njihovim nakupom ne boste imeli težav. Svinčevi akumulatorji Začnimo z delovanjem in uporabo akumulatorjev, ki so za naše eksperi¬ mente najprimernejši vir napajanja: v njih je shranjene dovolj energije za de¬ lovanje testnih vezij, napetost je eno¬ smerna in popolnoma stabilna, ne vse¬ buje valovitosti, ki spremlja napajanje z mrežnimi adapterji, znebimo pa se tudi potrebe po velikih, tokovno zmo¬ gljivejših adapterjih, ki so, mimogrede povedano, tudi precejšen strošek. Če za napajanje uporabljamo akumulator, ni¬ smo več vezani na omrežni priključek, zato lahko sredi poletja eksperimenti¬ ramo tudi zunaj na dvorišču ali v senci kakega drevesa skupaj s prijateljem, ki se prav tako navdušuje nad elektroniko. Akumulator nam daje občutek energet¬ ske neodvisnosti in večina prenosnih elektronskih napravic jih uporablja za svoje delovanje, zato je prav, da se nanj čim prej navadimo. Še več, v vse ve¬ čjem številu novejših izdelkov zabavne elektronike je akumulator kar sestavni del ohišja ali tiskanega vezja in ga ne moremo preprosto zamenjati. Prav zato je zelo pomembno, da z njim pravilno ravnamo, saj mu tako podaljšamo števi¬ lo ciklov polnjenje-praznjenje in s tem tudi življenjsko dobo. Poleg tega vpli¬ vamo tudi na zmanjšanje količine ne¬ varnih odpadkov, kar je zelo prijazno do okolja. Vsi projekti v naši rubriki bodo grajeni za napetost 12 V in napaja¬ ni z majhnim svinčevim akumulatorjem 12 V/1,2 Ah. Prav zato želimo že v pr¬ vem prispevku natančno opisati last¬ nosti svinčevih akumulatorjev, njihovo pravilno polnjenje in uporabo. Predno¬ sti takšnega napajanja bomo vedno zno¬ va spoznavali skozi različne projekte, ki čakajo pripravljeni v uredništvu. Slika 1. Zgradba akumulatorja Opis svinčevega akumulatorja in teorija Celica svinčenega akumulatorja je sestavljena iz plošče svinca, plošče svin¬ čevega oksida in izolacije med njima, vse skupaj pa je potopljeno v elektro¬ lit, ki je raztopina 36 % žveplene kisline in 64 % vode. Ta raztopina se imenuje elektrolit zato, ker povzroča kemično reakcijo, ki proizvaja elektrone. Ko pre¬ izkušamo kakovost (specifično težo) elektrolita s hidrometrom, pravzaprav merimo količino žveplove kisline v elektrolitu. Če je nizka, to pomeni, da imamo primanjkljaj kemičnih snovi, ki proizvajajo elektrone. Kje pa so te kemične snovi? Počivajo na svinčenih ploščah in ko spet napol¬ nite baterijo, se žveplo vrne v elektro¬ lit. Ko je celica akumulatorja napolnje¬ na na 2,2 V, je akumulator napolnjen. Če poznamo temperaturo elektrolita, lahko z meritvijo napetosti na sponkah zelo natančno ugotovimo nivo preosta¬ le akumulirane energije v odstotkih. Prav tako je temperatura pomembna pri polnjenju akumulatorja, saj smemo akumulator napolniti na veliko nižjo na¬ petost, če je temperatura okolice višja. Na splošno velja, da vsaka napetost nad 2,15 V polni celico in če se držimo pri¬ poročenih vrednosti pri temperaturi okolice 20 °C, je lahko najvišja napetost na celici med polnjenjem 2,415 V. Če je napetost višja, se začne izločati vodik, s tem pa izgubljamo količino elektrolita v celici. Če polnimo zaprte akumulatorje, kjer lahko pritisk med polnjenjem dose¬ že tudi 3,5 bara, mora biti ta napetost še za dve desetinki volta nižja od prej omenjene. Valovitost napetosti polnje¬ nja lahko povzroča kratkotrajne odseke previsoke napetosti, ko se že začne iz¬ ločati vodik, kar zelo osiromaši elektro¬ lit. Zato moramo poskrbeti za stabilno regulacijo napajalne napetosti. Če pol¬ nimo akumulatorje v okolju s širokimi temperaturnimi nihanji, je priporočlji¬ vo uporabljati polnilnik s temperaturno kompenzacijo, ki sproti prilagaja polnil¬ no napetost na optimalno vrednost gle¬ de na trenutno temperaturo okolice. V tabeli 1 vidimo, kakšne napetosti lahko izmerimo na akumulatorju pri različnih stopnjah izpraznjenosti. Opazimo lah¬ ko, da začne napetost hitro padati, ko je v akumulatorju na razpolago še zadnjih 20 % energije. Boljše naprave, ki jih na¬ pajamo z akumulatorji, nas na to mejo opozorijo in pri 1,75 volta na celico tudi prekinejo vso porabo, s čimer prepre¬ čijo popolno izpraznitev in trajne po¬ škodbe akumulatorja. Proces je namreč enosmeren in okvarjenega akumulator¬ ja ni mogoče več popraviti. Elektrolit v popolnoma izpraznjenem akumulatorju zmrzne že pri 0 °C, v popolnoma napol¬ njenem pa šele pri -40 °C. Izkoristek polnjenja je okrog 70 %, kar pomeni, da moramo v polnjenje TIH' september 2010 31 ELEKTRONIKA akumulatorja vložiti več energije, kot je pozneje lahko izkoristimo. Akumula¬ tor se sam od sebe prazni s hitrostjo od 5 do 10 % kapacitete na mesec, kar je najmanj med vsemi družinami polnil¬ nih celic. Starejši akumulatorji imajo večje samopraznilne tokove, zato so tudi manj zanesljivi. Paziti moramo na Tabela 1. Stopnje izpraznjenosti akumulatorja poškodb ob eksploziji, možnost opeklin kože in oči z jedkimi tekočinami, mo¬ žnost opeklin zaradi visokega toka, ki steče med poloma ob nenamerno ali na¬ merno povzročenem kratkem stiku na priključnih sponkah akumulatorja, eks¬ plozija akumulatorja zaradi pregrevanja ob previsokem toku praznjenja ali krat¬ kem stiku in še bi lahko naštevali. Skratka, akumula¬ tor ni igrača. Svin¬ čevi akumulatorji lahko zaradi svoje zelo nizke notra¬ nje upornosti ob kratkem stiku po¬ ženejo izredno vi¬ soke kratkostične tokove, ki so lah¬ ko tudi do nekaj desetkrat višji, kot je na njem ozna¬ čena kapaciteta v amperskih urah. to, da akumulatorja ne skladiščimo brez vnovičnega polnjenja za več kot 5 mesecev. Polnjenje lahko velikokrat ponovi¬ mo, število polnjenj in s tem življenjska doba akumulatorja pa sta odvisna od pravilne uporabe, pravočasnega in pred¬ vsem pravilnega polnjenja ter ravnanja z njim po priporočilih proizvajalca. Opti¬ malno bomo lahko izkoriščali shranjeno energijo skozi veliko daljše obdobje, če se bomo zavedali posledic, ki jih prina¬ ša eno samo napačno polnjenje. Z njim lahko trajno izgubimo del kapacitete akumulatorja, ki nam ne bo nikoli več na voljo. Kapaciteta akumulatorja lah¬ ko pri nižjih temperaturah pade tudi za 50 %. Označena kapaciteta ne pome¬ ni največjega toka, ki ga akumulator zmore pognati, ampak s kolikšnim kon¬ stantnim tokom lahko obremenimo akumulator za 20 ur. Ob takšnem toku imamo tudi najboljši izkoristek shranje¬ ne energije. Če akumulator praznimo z višjim tokom, bo izkoristek manjši in se bo del energije pretvoril v toploto, torej se akumulator segreva, če ga polnimo ali praznimo z velikim tokom. S kratkim stikom lahko povzročimo eksplozijo akumulatorja. Varno delo z akumulatorji Pri delu z akumulatorji obstajajo tudi določene nevarnosti, zato bom naštel še nekaj osnovnih zapovedi o varnem delu z njimi. Nevarnosti so predvsem mo¬ žnost eksplozije vodika, ki se sprošča med polnjenjem, možnost eksplozije akumulatorja ali celice zaradi previso¬ kega pritiska med (po navadi nepravil¬ nim) polnjenjem, možnost mehanskih • Preden se lotimo dela z akumulatorji, moramo obvezno odstraniti ves na¬ kit. • Kot zaščitna sredstva uporabljaj¬ mo zaščitne rokavice, očala in kislinsko odporna oblačila, če imamo opravka z »odprtimi« akumulatorji. • Med polnjenjem se iz celic »odprtih« akumulatorjev sprošča eksploziv¬ ni vodik, zato je uporaba odprtega ognja v bližini nevarna in skrajno neodgovorna. Ob tem so možne po¬ škodbe oči in kože z jedko tekočino. • Med polnjenjem v notranjosti »zapr¬ tih« (gel) akumulatorjev nastane pri¬ tisk do 3,5 bara, ob nepravilnem in nenadzorovane polnjenju pa še več, kar lahko povzroči eksplozijo aku¬ mulatorja. Vaja na prototipni ploščici Vezje bomo povezali po shemi na prototipni plošči (protoboard). Vezava na njej je preprosta, elementov ne po¬ škodujemo in jih zato lahko vedno znova uporabimo. Naredili bomo dve vaji s priključitvi¬ jo dveh različnih bremen na akumulator. Z vajama bomo preizkusili, kako se vede¬ ta 4- in 10-omska upora, če ju napajamo iz akumulatorja, z nekaj računanja pa bomo lahko že vnaprej predvideli veli¬ kost tokov in moč, ki se troši na njih. Merilni instrument nastavimo na merjenje enosmerne napetosti. Bodimo pozorni! Preverimo, ali je preklopnik na merilnem instrumentu res v položaju za merjenje napetosti. Če je v položaju za merjenje toka, bo merilni instrument predstavljal kratek stik. Rezultat bi bil lahko uničen merilni instrument in aku¬ mulator. Rdeči (plus) priključek merilne¬ ga instrumenta priključimo na pozitivni pol akumulatorja, črnega (minus) pa na negativni pol akumulatorja. Izmerjeno napetost si zapišemo, da bomo pozneje vrednosti lahko primerjali. 32 Začeli bomo z vajo 1, ki je predstav¬ ljena na shemi 1. Na prototipno ploščo bomo povezali upor 10 Q, kot je prikaza¬ no na shemi 1. Pričakujemo lahko tok: U 12 [V] 1 " R • 1 " 10 [QJ [ A ] = 1<2 A Enačba 1. Za nekaj sekund povežemo napaja¬ nje. Takoj lahko opazimo, da se na uporu troši velika moč, ki se pretvarja v toplo¬ to, in da smo pravzaprav naredili majhen grelnik z močjo 14,4 W. Očitno upor ne bo dolgo zdržal tolikšne moči, zato hitro spet izklopimo napajanje. Zdaj lahko izračunamo še boljši pri¬ merek grelnika s 4-omskim uporom. Rezultat pokaže, da bi takšna upornost pri naši napetosti (12 V) povzročila tok 3 A, tako da bi bila moč, ki bi se trošila na tem uporu, celih 36 W. I= R Enačba 2. 12 [V] 4 [0] [A] = 3A P = Ul Enačba 3- P = 12-3 [W] = 36W Zdaj bomo naredili vajo 2, spet s sheme 1, a s priključenim 4-omskim uporom. Zdaj, ko je upornost 2,5-krat nižja, lahko pričakujemo tok, ki bo 2,5-krat višji od prejšnjega. Bo to drža¬ lo? Očitno smo prav uganili. Po enačbi 3 smo prej izračunali 36 W in očitno je res tako. Naš upor je dimenzioniran Shema 2. Notranja upornost akumulatorja september 2010 mc 1 Slika 6. Vaje na prototipni ploščici le za 10 W, kar je še zdaleč premalo, da bi ga lahko trajno priključili kot breme na akumulator. Priključimo ga le za tri sekunde! Akumulator bo prav tako »ob¬ čutil« priključitev velikega bremena, kar se bo zaradi slabega izkoristka pri teh tokovih porabe odražalo v obliki segrevanja. Zdaj se vprašajmo naprej: če bi naredili na akumulatorju kratek stik, ki ne bi bil 0 ampak 0,1 £2, kakšen tok bi lahko stekel? Skoraj neverjetnih 120 A. Mali akumulator tega seveda ne zmore, saj ga pri tem omejuje notranja upornost celic, vendar bi poskušal »dati vse od sebe«, da bi se to zgodilo. Tako velik tok povzroči prav tako kot prej na zunanjem uporu tudi na navideznih notranjih upornostih vsake posamezne celice čezmerno segrevanje in prav ta velika količina toplote, ki se sprosti v zelo kratkem času, lahko povzroči eks¬ plozijo akumulatorja. Tudi če se srečno izognemo eksploziji, se prav gotovo ne bomo mogli izogniti trajnim poškod¬ bam akumulatorja, ki bo postal najmanj muhast in nezanesljiv, najverjetneje pa bo nastal kratek stik med elektrodami v kateri od celic. Priključimo še enkrat upor 10 £2 in na sponkah akumulatorja izmerimo nape¬ tost. To je napetost praznjenja. Če bi bila ta vrednost pod 10,50 V, bi bilo treba z akumulatorja nemudoma odklopiti vsa bremena in ga takoj priključiti na ustrezen polnilnik. Zdaj lahko iz izmerjene vredno¬ sti glede na tabelo 1 ocenimo, koliko smo z našimi poskusi izpraznili akumulator. Kratkega stika ne bomo preizkušali, ker je to nevarno in škodljivo za akumu¬ lator. Vaja 3 je torej le teoretična. Če bi upor 0,1 £1 res povezali, bi dobili skoraj kratkostični tok, saj bi bil seštevek notra¬ nje upornosti akumulatorja in upornost bremena le 0,2 £2. ELEKTRONIKA Tako, o svinčenih akumulatorjih smo veliko povedali in za začetek bo to kar dovolj. Priporočam polnjenje akumu¬ latorja s tristopenjskim polnilnikom, ki akumulator hitro in pravilno napolni, poleg tega pa ga po končanem polnjenju lahko sproti dopolnjuje, kolikor se nam izprazni zaradi porabe priključenega vezja in samopraznjenja. Zaključek Predstavili smo akumulator, ki bo naša mala elektrarna tudi v vseh pri¬ hodnjih prispevkih. V naslednji številki revije se bomo podrobno seznanili z LED-diodami, ki se množično uporab¬ ljajo za prikazovanje, obveščanje in opo¬ zarjanje, v zadnjem času pa vse bolj tudi za razsvetljavo in v reklamne namene. S preprostim vezjem bomo z eno samo baterijsko celico (1,5 V) napajali belo LED-diodo in ta bo tudi svetila. Viri: - tehnični opisi lastnosti svinčevih akumulatorjev različnih proizvajal¬ cev - spletna stran enciklopedije Wiki- pedija, http://en.wikipedia.org/wiki/ Wiki - brošura »Elektronika za začetnike«, http://trgovina.svet-el.si/products. php?catid=5 - revija »Svet elektronike«, http://www. svet-el.si/ Revija Računalniške novice www.racunalniske-novice.com Letna naročnina na revijo Računalniške novice z darilom za samo 29,50 € Za darilo si lahko izberete en izdelek iz spodnjih treh kategorij: KNJIGE BONI Več na: http://www.racunalniske-novice.com/narocnina/ ali narocninenevtron.si ali 01 620 88 03. NOVICE Prebirajte dnevno sveže novice. FORUM odprite svojo temo in izpostavite vprašanje ali poiščite odgovor NACIONALNI SISTEM INOVACIJ Informacije o inovacijah, dosežkih, novih izdelkih in storitvah ter postopkih v zasebnih podjetjih. LICITACIJE Licitirajte izdelke po izklicni ceni 1€ Računalniške /•novice www.rMUr.ilnistonovwe.com www.racunalniske-novice.com september 2010 33 MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič V Timu smo o izdelavi lesene sten¬ ske ure z nihalom nazadnje pisali pred štirimi leti, od objave načrta za izrez¬ ljano uro iz vezane plošče pa je minilo že okroglo deset let. Čas res (pre)hitro teče... Ura je pripomoček, katerega glavni namen je točno merjenje časa, obenem pa je lahko tudi okras. Izdelek na sli¬ ki 1 je zasnovan v viktorijanskem slogu, ki je doživel vrhunec v drugi polovici 19. stol., ime pa je dobil po angleški kraljici Viktoriji (1837-1901). Zanj so značilni veliki in masivni kosi pohištva, težke zavese, prevleke in tekstilne oblo¬ ge, cvetlični vzorci, številni zaviti orna¬ menti, najrazličnejši okraski, tapete s pticami in rožami, veliki kamini, bogate barve itd. Kljub na prvi pogled nekoliko zah¬ tevnejšemu vzorcu se izdelave stenske ure iz vezane plošče lahko lotijo tudi za¬ četniki, ki se bodo ob njenem nastajanju naučili uporabljati modelarski lok, urili bodo svojo natančnost in potrpežljivost, obenem pa se bodo seznanili z večino temeljnih postopkov obdelave lesa - s prenašanjem motiva na gradivo, z leplje¬ njem, vrtanjem, žaganjem, brušenjem in barvanjem. Gradivo Ohišje ure je iz 5-6 mm debele veza¬ ne plošče, notranje obloge stranic pa so iz največ 1 mm debelega kartona, ki ga je treba prelepiti z blagom (ali v skraj¬ nem primeru samo pobarvati). Za zašči¬ to številčnice iz debelejšega papirja ali šeleshamerja uporabite prozorno samo¬ lepilno plastično folijo za ovijanje knjig in zvezkov. Za lepljenje ohišja ure je pri¬ merno vsako belo (polivinilacetatno) lepilo za les, za lepljenje blaga uporabite katero koli univerzalno oz. kontaktno lepilo, za zaščito izdelka pred prahom in vlago pa brezbarvni lak (po možnosti akrilni). 34 Urnih mehanizmov in ustreznih kazalcev ni težko dobiti. Najcenejši so na voljo že za nekaj evrov, za bolj ka¬ kovostnega pa je treba odšteti nekoli¬ ko več. Pri pripravi tega članka smo uporabili kvarčni urni mehanizem z ni¬ halom W-80 (Quartz-Langpendelwerk, Nr. 64 02 20), za katerega smo v trgovi¬ ni Conrad v ljubljanskem BTC-ju odšteli 17,50 € (slika 2). Komplet vsebuje me¬ hanizem, 40 cm dolgo nihalo, muho s premerom 70 mm, gumijasto podložko in matico s podložko za pritrditev meha¬ nizma ter vijak za pritrditev kazalcev na os. Mehanizem napaja navadna 1,5-volt- na baterija (AA). Orodje Od orodja potrebujete ročno (oz. električno) rezljačo z žagicami št. 4 ali 5, škarje, modelarski nož, podlogo za re¬ zanje, modelarski vrtalnik, sveder za les 0 0,8-1 mm, kombinirane klešče, gar¬ nituro iglastih pilic, fino rašpo, grob in fin brusilni papir, nekaj modelarskih ali manjših mizarskih spon in čopič. Izdelava Načrt na prilogi je narisan v naravni velikosti, zato lahko obrise vseh sestav¬ nih delov s svinčnikom, risalnim orod¬ jem in kopirnim ali indigo papirjem prerišite neposredno na 5-6 mm de¬ belo vezano ploščo (mi smo uporabili 6 mm debelo brezovo vezano ploščo, ki smo jo dobili v mizarstvu Ipavec v Mengšu). Takšnemu prerisovanju, ki je precej dolgotrajno in ne preveč natanč¬ no, se je mogoče izogniti tako, da načrt prefotokopirate, nato pa razrezane kose na hrbtni strani premažete z odstranlji- vim lepilom (npr. Scotch UP ali Scotch Re-positionnable) ter jih nalepite na obrušen kos vezane plošče (slika 3). Pri razporejanju kopij sestavnih delov na vezano ploščo bodite pozorni na smer letnic in morebitne poškodbe (globoke raze, razpoke, grče ipd.). Nanos odstran- Ijivega lepila mora biti tanek in enako¬ meren; zlasti dobro namažite robove, si¬ cer se vam bodo med rezljanjem vihali. Da bi lahko izrezljali okroglo odpr¬ tino za urni mehanizem in vse druge notranje zaključene površine vzorcev na stranicah ohišja ure, morate v vsako posebej z modelarskim vrtalnikom in s tankim svedrom za les najprej izvrtati luknjico. Skoznjo s spodnje strani poti¬ snite v modelarski lok vpeto žagico in jo nato zategnite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 4 ali 5, saj bo le tako rez čist in gladek. Pri rezljanju bodite čim bolj natančni. Izrez v obliki črke V september 2010 M’ PRILOGA na sredini zgornje strani oglate odprtine na hrbtu (1) lahko nadomestite z maj¬ hno luknjico; obe možnosti imata isti na¬ men, tj. da obesite uro na steno. Če ste uporabili odstranljivo lepilo, ob koncu rezljanja najprej previdno od¬ stranite ostanke prilepljenega papirja (slika 4). Nato z iglastimi pilicami in fi¬ nim brusilnim papirjem obdelajte čelno in predvsem hrbtno stran vseh sestav¬ nih delov (slika 5). Kot je z dvojno črto označeno na načrtu, je treba zgornji rob stranic (4) ter po en krajši rob opor stre- strehe nalepite še okras (8) in ga dobro stisnite (slika 10). Kogar ne moti, da se skozi izrez¬ ljane površine čelnega dela in stranic vidi v notranjost ohišja ure, lahko tale odstavek preskoči. Za vse tiste, ki bi želeli izrezljane stranice ohišja z notra¬ nje strani prekriti, pa velja, da naj iz¬ brano blago ne bo pretanko, ne sme imeti izrazitega vzorca in predvsem naj bo take barve, da bo poudarjalo izrez¬ ljane motive. Iz približno 1 mm debe¬ lega kartona izrežite en kos 7a in dva he (5) in strehe same (6) z rašpo poše¬ vno posneti, da se bodo elementi stikali brez špranj (slika 6). Ko ste s pripravo sestavnih delov go¬ tovi (slika 7), se lahko lotite sestavljanja. Najprej zlepite dno (2) in oporo dna (3) tako, da se bosta odprtini za prehod ur¬ nega nihala natančno ujemali. (Kdor bo v izdelek vgradil urni mehanizem brez nihala, mu teh odprtin seveda ni treba izžagovati.) Nato tik ob zunanjem robu hrbta (1) pravokotno nanj nalepite obe stranici (4) in opori strehe (5), na spod¬ nji strani pa dodajte skupaj zlepljena elementa 2 in 3 (slika 8). Lepilo nana¬ šajte s tankim čopičem, čim bolj enako¬ merno in samo na stične površine. Zle¬ pek dobro stisnite, presežek lepila pa ta¬ koj obrišite z vlažno krpo, sicer bodo na površini ostali madeži, ki po luženju oz. lakiranju postanejo še bolj opazni. Ko se lepilo posuši, na dobljeno osnovo nale¬ pite čelni del (7) in obe krili strehe (6); (slika 9). Čisto na koncu na sprednji rob kosa 4a. Ker zadostuje že, da je karton prelepljen z blagom samo na zunanji (vidni) strani, morajo biti kosi blaga vzdolž vseh stranic za kak centimeter večji od kosov kartona (slika 11). Za september 2010 35 PRILOGA lepljenje lahko uporabite katero koli univerzalno lepilo. Preden narejene obloge nalepite v ohišje, tega zgladite s finim brusilnim papirjem, pobarvajte z lužilom (slika 12) ali kakim toniranim zaščitnim prema¬ zom za les ter na koncu še dvakrat po¬ lakirajte. Ko je površina suha, v ohišje najprej nalepite oblogo čelnega dela (7a) in za njo še oblogi stranic (4a). Le¬ pilo nanesite samo na mestih, ki jih po¬ kriva les (za številčnico in ob robovih stranic). Lepilo, ki prodre skozi blago ali lepilom (da jo boste še kdaj lahko brez trganja odlepili, če bo to potrebno) in prilepite točno na sredino čelnega dela. Zdaj je ostala le še montaža urnega mehanizma. Na njegovo os nataknite gumijasto podložko, vse skupaj z zadnje strani potisnite v luknjo na sredini ob¬ loge in čelnega dela ter s kombinirani¬ mi kleščami previdno zategnite matico. Komur ne bo uspelo dobiti kazalcev pri¬ merne velikosti in oblike, naj kupi večje ter jih nato z iglastimi pilicami ustrezno predela (slika 14). Na os najprej natakni- ostane na njegovi površini, namreč pu¬ sti vidne madeže. Tudi številčnica je na načrtu narisa¬ na v naravni velikosti. V fotokopirnici prosite, naj vam jo prekopirajo na čim debelejši šeleshamer. Ko jo izrežete (sli¬ ka 13), jo lahko prelepite s prozorno sa¬ molepilno folijo, kakršna se uporablja za zavijanje knjig in zvezkov; tako bo bolj obstojna proti umazaniji in vlagi. Če ni¬ mate posebnega, šestilu podobnega pri¬ pomočka (izdeluje ga OLFA, prodajajo pa ga v nekaterih hobijskih trgovinah in bolje založenih papirnicah), si poma¬ gajte s škarjami. Izrezano številčnico na hrbtni strani namažite z odstranljivim te kazalec za ure. Temu sledi minutni kazalec, ki se mora vrteti brez drsanja ali zatikanja ob kazalec pod njim. Ko ga narahlo zategnete z matico, na os pre¬ vidno nasadite še sekundni kazalec (sli¬ ka 15). Nihalo potisnite skozi pravokot¬ no odprtino v dnu ohišja in nataknite na gibljivi zatič na spodnji strani mehaniz¬ ma (slika 16). Komur se zdi nihalo pre¬ dolgo, naj ga ustrezno skrajša s kombini¬ ranimi kleščami in fino pilo. Kazalce na¬ stavite na točen čas, v urni mehanizem vstavite 1,5-voltno baterijo in jo pokrijte s priloženim plastičnim pokrovčkom. Uro obesite na žebelj, ki naj približno 15 mm gleda iz stene, ter jo postavite v navpičen položaj. Z roko premaknite nihalo za nekaj centimetrov v levo ali desno, da bo začelo nihati. Za vse drugo bo odslej skrbela baterija. Čeprav je v tem članku ves čas govor o stenski uri z nihalom, lahko naredite tudi takšno brez njega. V trgovinah je 36 september 2009 mi’ MATEJ PAVLIČ Foto: Manco Pavlič Vsakodnevne domače uporabe oljenk in petrolejk za razsvetljavo se spominja¬ jo le še tisti, ki so bili rojeni med obema svetovnima vojnama. Te laterne značilne hruškaste oblike (slika 1) lahko danes vi¬ dimo kvečjemu v kaki zelo zakotni koči, počitniški hišici ali zidanici brez elektri¬ čne napeljave, drugod pa si v takih pri¬ merih po novem pomagajo z baterijskimi svetilkami oz. elektriko iz akumulatorjev, za polnjenje katerih skrbijo fotonapetos- tne celice. Nasploh se petrolej za razsvet¬ ljavo zaradi svojega neprijetnega vonja že kar nekaj časa ne uporablja več. V dana¬ šnjih svetilkah, s kakršnimi je mogoče v toplih jesenskih večerih sedenje na vrtu narediti bolj romantično, ga je nadome¬ stilo parafinsko olje. No, kdor želi podoživljati stare čase (ali pa zaradi kakšnega drugega vzroka nima druge izbire), lahko še danes kupi tako petrolej kot kovinsko petrolejko. Obstajajo pa tudi takšni, ki bi tovrstno svetilko želeli imeti predvsem zaradi nje¬ ne oblike, medtem ko bi gorivo nadome¬ stili z elektriko. Prav njim je namenjen pričujoči prispevek, v katerem je opisa¬ na izdelava »električne petrolejke« (sli¬ ka 2). Narejena je iz lesa, saj bi bila izde¬ lava kovinske v domači delavnici za veči¬ no bralcev prehud zalogaj. Gradivo Pri izbiri gradiva smo upoštevali dej¬ stvo, da je 18 mm debele lepljene plošče iz smrekovega lesa mogoče kupiti v vseh gradbenih centrih. Tam boste dobili tudi okoli 3 m dolg kos izolirane dvožilne ba¬ krene pletenice 2 x o,75 mm 2 , vtič, sti¬ kalo, keramični okov E-14, 5-W varčno sijalko (oz. brlivko), lepilo in potrebne vijake. Vse ostalo gradivo (prazen ste¬ klen kozarec s pokrovom in dva žična obešalnika za srajce) imate gotovo že doma. Za lepljenje je najbolje uporabiti belo lepilo za les, za površinsko zaščito izdelka pa je uporaben kateri koli lak, zaščitni premaz ali lazura za les. Orodje Izdelka naj se lotijo tisti, ki že imajo nekaj izkušenj z uporabo električnega ročnega orodja, predvsem električne vbodne žage. (Seveda si lahko pomagate tudi z električno rezljačo, ki omogoča še finejši rez.) Pri vrtanju lukenj boste po¬ trebovali električni vrtalnik, za brušenje vibracijski brusilnik in za privijanje aku¬ mulatorski vijačnik. Poleg tega si pripra¬ vite še svinčnik, dva trikotnika in šestilo, kotnik, nekaj mizarskih spon, brusilni papir različnih zrnatosti, kladivo, mo¬ delarski lok in žagice za kovino, manjši primež, pilo, kombinirane klešče, garni¬ turo spiralnih svedrov za les, modelarski nož, garnituro izvijačev in srednje velik čopič. Izdelava Vsi sestavni deli svetilke so na pri¬ logi na sredini revije narisani v naravni velikosti. Z izjemo dveh držal kozar¬ ca (8) in ročaja za prenašanje oz. obe¬ šanje svetilke (9), ki so iz 2,5 mm debele žice, so vsi preostali elementi iz 18 mm debele smrekovine. Seve¬ da lahko uporabi¬ te tudi kakšno dru¬ go vrsto lesa. Če ni takšne debeline, samo ustrezno pri¬ redite širino uto¬ rov na delih 3 in 6. Podstavek iz elementov 1-3 in pokrov iz elemen¬ tov 5-7 povezujeta dva kosa 4, ki po¬ nazarjata značilno obliko klasičnih pe¬ trolejk. Z risalnim orodjem prerišite obli¬ ke sestavnih delov 1-7 na les (slika 3). Izžagajte jih z vbodno žago, v katero vpnite čim ožji list s finimi zobci, da bo rez kar se da gladek (slika 4), ter jim gladko obrusite vidne robove oz. površi¬ ne (slika 5). Izvrtajte tudi vse potrebne luknje za vijake in dele iz žice. Poiščite okrogel 300-ml steklen ko¬ zarec (premer 70 mm, višina 120 mm) in ga dobro operite. Določite sredino kovinskega pokrovčka in nanj z notranje strani narišite krog s premerom 40 mm, ki je za 4 mm večji od premera kerami¬ čnega okova E-14 za sijalko. Izžagajte ga z modelarskim lokom, v katerega vpnite fino ozobljen list za žaganje kovin (sli- m:’ september 2010 37 PRILOGA ka 6). Ko ste v pokrovček izvrtali še dve luknji s premerom 4 mm, med središče¬ ma katerih naj bo 56 mm, ga položite na del 3 z enako odprtino na sredini in ga začasno privijte z dvema 15 mm dolgima lesnima vijakoma (slika 7). Čeprav je z električno napeljavo v svetilki dela le za nekaj minut, naj ga po možnosti opravi nekdo od odraslih. Gre za priključitev keramičnega okova (sli¬ ka 8) ter montažo vtiča in stikala na ka¬ bel (če niste kupili kompleta). Zareza v obliki črke V v elementu 2 mora biti do¬ volj velika, da je vanjo mogoče spraviti vozel na priključnem dvožilnem kablu, ki bo preprečeval njegovo morebitno iztrganje. Z dvema 20 mm dolgima lesni¬ ma vijakoma, ki morata imeti čim manj¬ šo glavico, okov privijte točno na sredi¬ no elementa 1, nato pa nanj nataknite še dela 2 in 3, ki ju prej na tanko namažite z belim lepilom za les (slika 9). Kratka vi¬ jaka, s katerima ste prej začasno pritrdili pokrovček kozarca, zdaj nadomestite z vijakoma dolžine 30 mm. Z zgornjim delom svetilke je precej manj dela. Stične površine elementov 5, 6 in 7 na tanko namažite z lepilom in stisnite, skozi luknjo na sredini pa od spodaj navzgor privijte še 50 mm dolg lesni vijak (slika 10). Zdaj v utora v delu 3 zalepite elementa 4, na katera z vrha začasno nataknite zgornji del svetilke. 38 september 2010 PRILOGA Ko se lepilo posuši, vse robove obrusite in izdelek pobarvajte oz. polakirajte. Dve držali za kozarec in ročaj svetil¬ ke ukrivite iz žice, iz kakršne so izdelani obešalniki za srajce (slika 11). S kombi¬ niranimi kleščami odščipnite kljuko, preostali del pa poravnajte v primežu. Ob pomoči načrta ukrivljene kose po¬ tisnite v izvrtane luknje na svetilki (sli¬ ka 12). Držali za kozarec imata le okras¬ no vlogo, saj ga na njegovem mestu pov¬ sem dovolj trdno drži na del 3 priviti ko¬ vinski pokrovček. Varčno sijalko privijte v okov (sli¬ ka 13), čeznjo poveznite kozarec in zatak¬ nite držali. Zgornji del svetilke spojite s spodnjim s pomočjo dveh tankih, 30 mm dolgih lesnih vijakov s polkrožno glavo (slika 14). Če gre verjeti proizvajalcu si¬ jalk, je njihova življenjska doba 12 let. Vi¬ jakov na zgornjem delu svetilke vam torej ne bo treba odvijati prav pogosto ... Pred vami je lična svetilka, ki jo je mogoče po¬ staviti na mizo ali obesiti na pri¬ merno mesto, v bližini katerega je električna vtični¬ ca (v nasprotnem primeru je tre¬ ba uporabiti elek¬ trični podaljšek). Kljub šibkejši moči sijalke po¬ nuja povsem zado¬ voljivo pomožno osvetlitev pri ko¬ maj omembe vred¬ ni porabi električ¬ ne energije. POZOR! V svetilki je dovoljeno uporab¬ ljati samo varčno sijalko moči 5 W (slika 13), ki po svetilnosti ustreza klasični 25-W žarnici, ali posebno brlivko (angl, flicker flame), ki oponaša plapolanje plamena sveče (slika 15), vendar v primerjavi s sijalko daje manj svetlobe. V nobenem primeru pa v svetilki ne smete uporabiti navadnih žarnic z žarilno nitko, saj se te zaradi izredno slabega izkoristka močno grejejo, kar lahko privede do pokanja stekle¬ nega kozarca ali celo do požara. 1 september 2010 39 PRILOGA MARKO OSOLNIK Spomladi potoki oživijo in takrat lahko za okrasitev okolice na primerno mesto ob njem postavimo manjši vodni mlinček. Mlinček lahko uporabljamo tudi kot učilo pri pouku fizike oziroma tehnike v osnovni šoli. V tem primeru ga lahko preprosto postavimo v korito za vodo, kakršnega ima vsaka učilnica, in nanj usmerimo vodni curek in pipe (slika 1). Opazujemo, kako se spreminja hitrost vrtenja v odvisnosti od količine vode, ki jo reguliramo s pipo. Lahko tudi opazujemo, kako se spreminja hitrost vrtenja, če curek usmerjamo tangenci¬ alno na lopatice ali nekoliko bolj radi¬ alno, lahko pa spreminjamo tudi kot osi mlinskega kolesa glede na smer potoka in ugotavljamo, kdaj je izkoristek moči vode največji. Mlinček lahko postavimo tudi v stru¬ go potoka in opazujemo hitrost vrtenja glede na globino potopa lopatic kolesa. Merimo lahko hitrost vodnega toka v potoku oziroma hitrost vrtenja kolesa v odvisnosti od tega, kako daleč od brega smo postavili mlinček. Voda se ob bre¬ govih pomika počasneje kot bolj na sre¬ dini potoka. Vodno kolo poganja mlinski kamen v mlinu. Tega so včasih uporabljali za mletje žita v moko. Spodnji mlinski kamen miruje, zgornjega pa poganja voda. Žito pada v odprtino zgornje¬ ga vrtečega se mlinskega kamna in se med kamnoma drobi. Centrifugalna sila potiska zdrobljena zrna oziroma moko proti obodu kamnov, od koder pada v zbirno posodo. Vrtilni moment se prenaša prek notranjega kolesa s palci (zobci v obliki klinov) in manjšega ko¬ lesa, imenovanega preslica. Vrtenje se tako posreduje z vodoravne gredi na navpično, na kateri je pritrjen zgornji mlinski kamen (slika 2). Ob tem lahko izračunamo prestavno razmerje teh dveh koles. Učenci si na modelu ogle¬ dajo mehanizem delovanja takega mli¬ na. Izdelajmo torej model mlinčka in pokažimo mlajšim, kako so nekoč mlini mleli moko za kruh. Gradiva: - ohišje mlinčka izdelamo iz masivne¬ ga smrekovega lesa; - zadnji del ohišja izdelamo iz topolo¬ ve vezane plošče debeline 4 mm; - streho izdelamo iz aluminijaste plo¬ čevino debeline 0,5 ali 1 mm; - za spodnji del ohišja uporabimo alu¬ minijasto pohištveno cev pravokot¬ nega profila 40 x 20 mm; - za zunanja mlinska kolesa potrebuje¬ mo aluminijasto pločevino debeline 1 mm; - notranje mlinsko kolo in preslico izdelamo iz vezane plošče debeline 4 mm; zobnike naredimo iz okroglih bukovih letvic premera 3 mm (upo¬ rabimo lahko paličice za nabodala); - mlinska kamna ponazorimo iz veza¬ ne plošče debeline 8 mm (lahko zle¬ pimo dve plošči po 4 mm); - gredi sta iz jeklene palice premera 3 mm in imata na koncu urezan na¬ voj za matice M3; - matice M3 - 15 kosov; - podložke - 4 kosi; - distančnik 0 10 x 5 mm; - kovinske puše notranjega premera 3 mm in dolžine 8 mm; - žeblji dolžine 15 mm - 7 kosov in večji žeblji dolžine 60 mm - 4 kosi; - premaz za površinsko zaščito (rdeča, oranžna, zelena, bela barva in prozo¬ ren sijajni lak); - silikonski kit; - mrežica iz tekstila. Od orodja potrebujemo: - kovinsko šestilo, - kovinski kotnik, - kovinsko ravnilo, - zarisovalno iglo, - točkalo, - škarje za pločevino, - kombinirane klešče, - primež, - ročno žago za železo, - krožno žago, - tračno žago ali rezljačo, - pile za kovine, - vrtalni stroj s svedri premera in 3, 4, 10 in 20 mm, - navojne čeljusti M3, 40 september 2010 TIM 1 PRILOGA - kladivo, - tračni brusilni stroj, - brusilni papir zrnatosti 180 in 400, - krožno žago, vrtalnik. Postopek izdelave Ohišje mlina Iz smrekovega lesa (trama) odreže¬ mo dva kosa velikosti 90 x 90 mm ter debeline 45 in 25 mm. Tanjši kos odre¬ žemo poševno, tako kot je nagnjena streha hišice in ju zlepimo med seboj z lepilom za les. Ploskve obrusimo z bru¬ silnim papirjem zrnatosti 180. Skozi hišico izvrtamo luknjo premera 3 mm za glavno gred mlinskega kolesa. Izvr- tino lahko na obeh straneh okrepimo s kovinsko pušo z notranjim premerom 3 mm, da dobimo nekakšen drsni ležaj. Še prej v isti osi z vsake strani izvrtamo 10 mm globoko luknjo premera 20 mm, da nam matice M3 na glavni gredi ne za¬ sedejo preveč prostora (slika 3). Za lep¬ ši videz lahko na hišici upodobimo tudi okenske okvirje, ki jih izdelamo iz fur¬ nirja. Hišico prelakiramo s prozornim lakom. Na površine ga nanesemo vsaj v dveh slojih. Na poševnino hišice s sekundnim lepilom prilepimo še kos aluminijaste pločevine dimenzije 130 x 46 mm in jo po sredini upognemo pod kotom 90° ter pobarvamo z rdečo barvo. Pločevino pritrdimo s sedmimi manjšimi žebljič¬ ki. Zadnji del ohišja je ločen. Izdelamo ga iz vezane plošče debeline 4 mm, po¬ kriva pa notranje kolo mlina s preslico in mlinska kamna z nosilcem - torej mlinski mehanizem. Pripravimo sestav¬ ne dele (slika 4) ter izrežemo oziroma spilimo odprtine za okna. Dele zlepimo in obrusimo (slika 5). Z zunanje strani prilepimo obrobe oken iz furnirja ra¬ zličnih barv (slika 6). Nato vse skupaj prelakiramo. Ko je lak suh, v odprtine za okna vstavimo prozorno PVC-folijo debeline 0,5 ali 1 mm in jo prilepimo september 2010 s silikonskim lepilom. Na okna lahko z notranje strani prilepimo mrežico iz tkanine, z zunanje pa še krajše letvice iz furnirja, da prikažemo delitev oken na manjše dele (slika 7). Na spodnji del hišice s silikonskim lepilom prilepimo dva kosa alumini¬ jastega profila 40 x 20 mm in dolžine 90 mm, ki ju še prej pobarvamo z zele¬ no barvo (slika 8). V spodnji del vsake¬ ga profila izvrtamo dve izvrtini preme¬ ra 3 mm, da lahko skoznju potisnemo daljše žeblje in mlinček usidramo v dno potoka. Zunanje mlinsko kolo Na aluminijasto pločevino debeline 1 mm s šestilom narišemo krožnico s premerom 85 mm ter iz istega središča še krožnici 60 mm ter 30 mm. Kroge razdelimo na 12 enakih delov in po na¬ črtu narišemo še vse ostale črte, kot je prikazano na načrtu. S točkalom ozna¬ čimo mesta za izvrtine ob lopaticah. Iz- vrtine premera 4 mm nam pri rezanju pločevine omogočajo lažjo izdelavo za¬ rez za lopatice. Na zatočkanih mestih z namiznim vrtalnim strojem izvrtamo ustrezne izvrtine premera 4 in 10 mm, kot prikazuje slika 9. S škarjami izreže¬ mo krog in naredimo zareze za lopatice (slika 10). Zarežemo do izvrtin. Lopatice s kombinirami kleščami ukrivimo pod kotom 90° glede na ravnino mlinskega kolesa. Kolo je zdaj tako, kot kaže slika 11. Robove lopatic in kolesa previdno spilimo s fino pilo, ploskve pa obrusi¬ mo z brusilnim papirjem, nato vse sku¬ paj zaščitimo z barvnimi laki v pršilkah. Barvamo dvakrat. 41 PRILOGA Notranje mlinsko kolo Notranje mlinsko kolo izdelamo iz vezane plošče debeline 4 mm. Na ploš¬ čo s šestilom narišemo kroge s preme¬ rom 55, 47 in 16 mm. Krog premera 47 mm razdelimo na 25 enakih delov, zatočkamo in na teh mestih izvrtamo luknjice premera 3 mm za okrogle kli¬ ne oziroma zobce (slika 12). Iz okroglih bukovih letvic premera 3 mm izdelamo zobce. Uporabimo lahko paličice od na¬ bodalc za pečenje na žaru, ki jih kupimo v trgovini z gospodinjskimi pripomočki. Klini naj bodo dolgi 11 mm. Konca pa¬ ličice za nabodalca na tračnem brusil¬ niku koničasto obrusimo in šele nato odrežemo na dolžino z nadmero (sli¬ ka 13). Postopek ponavljamo. Če bomo kline že prej narezali na dolžino, jih bo težko obrusiti v konus, saj jih zaradi kratke dolžine težko primemo v roke. Klini so torej malo daljši od 11 mm in zato na zadnji strani malce štrlijo iz rav¬ nine vezane plošče (slika 14). Ko jih prilepimo, počakamo kakšno uro, da se lepilo posuši, nato zadnjo ploskev obrusimo na tračnem brusilni¬ ku in tako izravnamo zadnji del klinov s ploskvijo vezane plošče (slika 15). S tračno žago izrežemo kos krožne oblike (slika 16). S pomočjo vijaka in vrtalne¬ ga stroja s pilo in brusilnim blokom del oblikujemo v pravilen krog, kot kaže slika 17. Obrusimo tudi zobnike, da vsi enako segajo ven iz ravnine kolesa. Nato v kolo naredimo izreze in jih s polkrožno in ravno pilo lepo obliku¬ jemo. Izreze lahko naredimo z rezljačo ali pa v kolo izvrtamo nekaj lukenj z ve¬ čjim svedrom, da lahko s pilo pridemo v notranjost kolesa (slika 18). Notranje mlinsko kolo je izdelano in ga samo še prelakiramo (slika 19). Preslica Preslico izdelamo podobno kot no¬ tranje mlinsko kolo. Paziti moramo, da so razdalje med dvema sosednjima zobnikoma enake kot pri notranjem 42 september 2010 TIM' mlinskem kolesu. Če delamo po risbah v prilogi, merijo okoli 5,9 mm. Preslica omogoča prenos vrtenja z notranjega mlinskega kolesa na zgornji vrtljivi mlin¬ ski kamen. Glavna gred in gred preslice sta pod kotom 90°. Na vezano ploščo debeline 4 mm na¬ rišemo krog premera 15 mm in ga razde¬ limo na 8 enakih delov. Potrebujemo dva taka kroga. Vanju izvrtamo izvrtine pre¬ mera 3 mm za kline preslice, ki jih spet narežemo iz okroglih bukovih letvic pre¬ mera 3 mm. Ploščici obrežemo po zuna¬ njem obodu kroga s premerom 18 mm. Režemo nekoliko stran od tega kroga, da izvrtine za kline ostanejo cele. Kline zabijemo v izvrtine enega kroga in nato še drugega ter spoje zalepimo (slika 20). Preden kline zabijemo v ploščici, jih rah¬ lo pobrusimo v konus, da gredo lažje v izvrtine. To velja predvsem za zabijanje v drugi krog, ko je treba vse zobnike prak¬ tično naenkrat potisniti v ustrezne izvrti¬ ne in pride pri tem do močnega odpora. Ko se lepilo posuši, vse skupaj natakne¬ mo na vijak premera 3 mm in zategnemo z matico. Vijak vpnemo v glavo vrtalnega stroja ter ploščici natančno postružimo oziroma obrusimo v okroglo obliko (sli- TIM’ september 2010 PRILOGA ka 21). Preslico lahko z brušenjem nekoliko bombira- mo (izbočimo) in jo nato še prelaki- ramo s prozornim lakom. Mlinska kamna Mlinska kam¬ na prav tako izde¬ lamo iz 4 mm de¬ bele vezane ploš¬ če. Zlepimo dve plošči, saj je debelina mlinskega kam¬ na 8 mm. Okroglo obliko naredimo s kronskim svedrom notranjega premera 35 mm ali s struženjem na vrtalniku, podobno kot smo to storili pri mlin¬ skem kolesu ali preslici. Zgornji mlinski kamen ima nakazano odprtino za zrna premera 10 mm, spodnji pa samo izvr- tino za gred premera 3 mm . Kolesa po¬ barvamo z belo barvo (slika 22). Nosilec mlinskih kamnov žini 120 in 60 mm. Na koncih z navoj- nimi čeljustmi M3 naredimo navoje za matice. Sestavljanje mlinčka Mlinček zdaj sestavimo. Nosilec mlinskih kamnov pritrdimo na zadnji del masivnega ohišja, kot kaže slika 25. Uporabimo dva lesna vijaka 0 3 x 20 mm. Na gredi pritrdimo zunanje in no¬ tranje mlinsko kolo, preslico in zgornji mlinski kamen. Pritrditev izvedemo z Nosilec mlinskih kamnov izdelamo iz bukovih letvic kvadratnega profila 13 x 13 mm. Vanj bo vpeta gred mlin¬ skih kamnov oziroma preslice. Nosilec izdelamo v obliki črke T, kot prikazuje slika 23, in ga pozneje z dvema lesnima vijakoma pritrdimo na steno hišice. V nosilec izvrtamo izvrtino za gred pre¬ slice. Zaradi boljšega drsenja in manjše obrabe lahko izvrtino okrepimo s kovin¬ sko pušo z notranjim premerom 3 mm (slika 23). Gredi mlinskih koles Gredi sta iz jeklene palice preme¬ ra 3 mm (slika 24). Narežemo ju na dol- matico in protimatico. Spodnji mlinski kamen je fiksen. Zadnji del ohišja iz ve¬ zane plošče samo nataknemo na nosilec mlinskega kamna. Zaradi večje moči lah¬ ko uporabimo dve vodni kolesi in med- nju vstavimo distančnik debeline 5 mm. Mlinček lahko namestimo v po¬ tok ali postavimo pod pipo (sli¬ ka 1). Zadnji del hi¬ šice lahko sname¬ mo in gledamo vrteči se mehani¬ zem neposredno (slika 2) ali sko¬ zi okna mlina, kar deluje nekoli¬ ko skrivnostno in bolj pritegne na¬ vzoče (slika 7). 43 NINA ČUDEN Začelo se je šolsko leto in spet bodo na dnevnem redu učenje, domače nalo¬ ge in druge obveznosti. Upajmo, da bo kljub vsemu ostalo nekaj časa tudi za za¬ bavo, sprostitev ter hobije. Če ste brez idej, vam bomo tudi to šolsko leto poma¬ gali s prispevki, v katerih bomo z besedi¬ lom in slikami predstavili potek izdelave raznovrstnih izdelkov. Tokrat boste spoznali uporabnost lepilne pištole dremel 1200-3/6. Poleg lepljenja je z njo mogoče tudi krasiti raz¬ lične površine in materiale. Pomembno je, da si pred delom s pa¬ pirjem ali kartonom zaščitimo površino, na kateri bomo ustvarjali, da je ne za¬ packamo z lepilom in bleščicami. Poleg lepilne pištole bomo potrebovali tudi različne lepilne paličice (z bleščicami in navadne), okraske in seveda izdelek, ki ga želimo okrasiti (slika 1). da se nam ne bi naredile prevelike gru¬ dice. Ko menimo, da nam gre dovolj do¬ bro, vzamemo izdelek, ki bi ga radi po¬ lepšali, in se risanja lotimo zares. Najlažje je risanje ravnih črt, zato lah¬ ko začnemo kar s tem. Pravokoten okvir za sliko hitro in preprosto polepšamo že tako, da rob prevlečemo z lepilno pišto¬ lo, v katero smo vstavili lepilno paličico z bleščicami (slika 2). Na enak način se lahko lotimo tudi škatlice (slika 3) ali okraska (slika 4), ki nima ravnega roba. Ko krasimo škatlico, pri kateri se pokrov povezne čeznjo, moramo paziti, da pori¬ šemo samo pokrov in tisti del škatlice, ki ga pokrov ne pokriva, saj se škatlica dru¬ gače morda ne bo zaprla. Z lepilno pištolo lahko narišemo tudi kakšen preprost motiv. Lažje je, če si mo¬ tiv najprej narišemo s svinčnikom in ga nato samo prevlečemo z lepilom (slika 5). Ko izbiramo motiv, moramo upoštevati, da je lepilna pištola večja in zato nekoliko nerodna za risanje ter da lepilo iz lepilne pištole teče počasi in ne neha teči takoj, ko spustimo gumb za vklop pištole. Seveda lahko lepilno pištolo uporabi¬ mo tudi zgolj za lepljenje in izdelke po¬ lepšamo z lesenimi ali drugačnimi okra¬ ski, ki jih kupimo v hobijskih trgovinah. Tako lahko hitreje in še bolj preprosto polepšamo kakšen star okvir, škatlico ali kot v našem primeru leseno omarico za ključe (slika 7). Namesto lepilne paliči¬ ce z bleščicami tokrat v lepilno pištolo vstavimo navadno lepilno paličico, po¬ čakamo, da se segreje, in z lepilom pre¬ mažemo hrbtno stran okraska, ki ga nato prilepimo (slika 6). Lepilna pištola je uporabna tudi za lepljenje pri zavijanju daril in pri drob- V lepilno pištolo vstavimo lepilno paličico in počakamo, da se lepilo do¬ volj segreje za uporabo. Če uporabljamo Dremlovo lepilno pištolo, ki jo pred¬ stavljamo v tej številki, lahko izberemo nižjo ali višjo temperaturo, na katero bomo segreli lepilo. Če smo se odloči¬ li, da bomo uporabili lepilne paličice z bleščicami, jih moramo segreti na nižjo temperaturo. Nižja temperatura zadošča tudi za risanje z navadno (prozorno) le¬ pilno paličico. Preden se lotimo risanja z lepilno pi¬ štolo je najbolje, da najprej nekajkrat po¬ skusimo potegniti ravno črto ali narisati kakšen motiv na odpadni karton (lahko tudi kar na tistega, s katerim smo zašči¬ tili delovno površino). Lepilna pištola je namreč večja kot na primer barvica, s tem pa tudi nekoliko bolj nerodna, in se je nanjo treba navaditi. Pomembno je, da roko premikamo počasi in enakomerno, 44 september 2010 Trte-’ nih hišnih opravilih. Pri nanašanju lepila na porozne površine je potrebna pazlji¬ vost, saj se zaradi vpojnosti lepila lahko zlepijo s temeljem. Upoštevati je treba tudi, da je lepilo pravzaprav vroča talina, zato je treba paziti, da se ne opečemo. Ko končamo delo, moramo počakati, da se lepilna pištola shladi, preden jo po¬ spravimo. mn*W**'» Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 KAJJIGA MESECA. 101 POSKUS Z VODO • Zakaj lahko plavajo več ton težke ladje in ledene gore? • Kako delujejo podmornice, potapljaški zvoni, kartezijev plavač in čistilne naprave? • Kako lahko ribe preživijo v zamrznjenih ribnikih in jezerih? • Zakaj se voda razširi, ko zamrzne? S številnimi zanimivimi dejstvi, nazornimi razlagami in zabavnimi ilustracijami knjigana očarljiv način predstavi snov, za katero vsak meni, da jo pozna - vodo. Ali res vemo vse o vodi? Redna cena: 24,99 € Cena za naročnike revije TIM Akcija Velja do razprodaje zalog. TIKI’ september 2010 ZA SPRETNE ROKE Lepilna pištola dremel 1200-3/6 Lepilna pištola je še eden iz serije iz¬ delkov proizvajalca Dremel, ki do¬ mače projekte naredi enostavne in zabavne. Njena konica je oblikova¬ na tako, da lepilo takrat, ko naprave ne uporabljamo, manj kaplja, kar omogoča čistejšo delovno površino in manjšo porabo lepila, snemljiva sili¬ konska prevleka, ki obdaja konico pa preprečuje, da bi se med delom pone¬ sreči opekli. Da bi bila delovna povr¬ šina bolj varna, so napravo oblikovali tako, da se ne prevrne zlahka, hkrati pa je oblikovana ergonomsko in se lepo prilega roki. Na pištoli je tudi lučka, ki nam osvetljuje področje lep¬ ljenja, da smo pri delu lahko bolj na¬ tančni. Dve LED-lučki na lepilni pištoli nam povesta, kdaj je naprava vklop¬ ljena in kdaj pripravljena za uporabo, tako da nam ni treba ugibati, ali je lepilo že dovolj segreto. Glede na vrsto lepila, ki ga bomo uporabili, in delo, ki smo se ga namenili opraviti, s stika¬ lom izberemo nižjo (120 °C) ali višjo (195 °C) temperaturo, na katero bo grelec segrel lepilo. Za lepljenje manj¬ ših okraskov ali krašenje, kot smo se ju lotili v članku, zadošča nižja tempe¬ ratura, za lepljenje večjih stvari pa je bolje, da izberemo višjo temperaturo. Ko delo končamo, lahko lepilno pišto¬ lo kar z istim stikalom tudi izklopimo, ne da bi kabel iztaknili iz vtičnice. V paketu dobimo poleg lepilne pištole tri konice različnih oblik (manjša in večja okrogla konica ter ploščata koni¬ ca), s katerimi lahko opravljamo naj¬ različnejša dela, in več različnih lepil¬ nih paličic. Vpaketu Hobby so dodane lepilne paličice z bleščicami šestih raz¬ ličnih barv, s katerimi lahko okrasimo izdelke iz različnih materialov. VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM XXi,x Za bralce revije TIM smo pripravili novost - vložno mapo za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju žele¬ nih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za grad¬ njo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Poseben sistem v mapi z žičnimi vpenjali omogoča preprosto vpenjanje ali izvlačenje posameznih izvodov revije. Na hrbtu mape je prazen prostor za naved¬ bo letnika, kar omogoča pregledno razvrsti¬ tev večjega števila vložnih map. Cena ene mape je 4,17 EUR. Naročite jih lahko na brezplačni telefonski številki 080 17 90 ali na spletu: www.tzs.si Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Poštna št.: E-naslov: Telefon: Podpis: Datum: Knjigo 101 POSKUS Z VODO naročam: Q po redni ceni 24,99 €, (J kot naročnik revije TIM po ceni (S križcem označite svojo odločitev.) Tehniška zalozba Slovenije Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. 46 september 2010 TTEI ’ 1. Vinko Virant iz Krškega vse svoje makete starih ladij izdeluje pre¬ težno iz domačih materialov, razen posamezne detajle, kjer poseže tudi po drugih pripomočkih. Posebnost makete Kolumbove Santa Marie na sliki so jadra iz odsluženih platnenih hlač. Zastavice so raču¬ nalniško obdelane in odtisnjene na tiskalniku, za topovske line pa je uporabil kovice za tkanine (drukerje). Maketa je pobarvana z akrilni¬ mi barvami. Pri delu od električnega orodja uporablja le vrtalnik, za vse drugo pa ročna orodja in pripomočke: nože, dleta, pile, ščipalke za perilo, elastike, vrvice oziroma vse, kar se znajde pri roki. Vinko bo vesel vsakršnega načrta (fotokopije) stare ladje, ki ga še nima v svoji zbirki. 2. Tomaž Pečnik iz Šempetra v Savinjski dolini izdeluje modelčke le¬ tal in zgodovinskih ladij iz vseh vrst lesa. Način izdelave je verjetno popolnoma njegov. V glavnem si pomaga s slikami. Pri letalih, ki jih ima že 120, si pomaga z načrti na spletu. Na začetku so bili modeli letal malo večji, vendar se je zaradi prostorske stiske odločil izdelovati manjše, v dolžini nekje od 10 do 15 cm. 3. Izjemna figura avstro-ogrskega vojaka v merilu 1 : 16 z naslovom »Infanterist« (pešak) je izdelek Ajdovca Primoža Fučke. Predstavljena figura je ena izmed treh samostojno izdelanih (samogradnih) upodo¬ bitev avstro-ogrskega vojaka, ki prav v ničemer ne zaostaja za izdelki največjih tujih mojstrov te veje maketarstva. Primož je na lanskem DP v plastičnem maketarstvu zanjo prejel posebno priznanje za maketo, ki ponazarja objekt iz slovenske sedanjosti in preteklosti. 4. Model čolna, s katerim je Maks Kajfež, učenec osnovne šole Brinje v Grosupljem, osvojil tretje mesto na letošnjem Timovem tekmovanju i modeli s pogonom na gumo. 5. Model Žaba, ki ga poganja elastika, je izdelal Matevž Škulj, prav tako učenec grosupeljske OŠ Brinje. Foto:J. Čuden, I. Dovič, A. Kogovšek, T. Pečnik in V. Virant NE KUPUJ IGRAČ V TRGOVINI - IZDELAJ Sl JIH DS NAROM IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 1S6 671 2010/2011 920105405,1 Izdelajmo si igrače COBISS a S pomočjo te čudovite knjige lahko sami izdelate več kot 50 igrač z vsega sveta. Natančno opisana navodila vas vodijo po korakih skozi izdelavo in igro. Žični obešalnik postane lopar, zamaški s plastenk se spremenijo v ovire preprostega labirinta, prazne pla¬ stenke pa keglji ... • Korak za korakom izdelajte svoje igrače. • Igrače in igre iz različnih kultur in obdobij. • Nazorne ilustracije in fotografije. • Zabavna in poučna knjiga za vso družino. 23,3 x 27,5 cm 128 barvnih strani Redna cena: 21,99 MODRA ŠTEVILKA Naročila: (( (• 080 17 90 ) ali www.tzs.si/eknjigarna 22 • TIM 1 • september 2010 TIM 1 • september 2010 • 27 Hišica iz vezane plošče 55 Notranje mlinsko kolo Mlin s sprednje strani 0 85 Zunanje mlinsko kolo 2 kosa Nosilec mlinskih kamnov Vodni mlinček Konstruiral: Marko Osolnik Merilo: 1 Stranski pogled 26 • TIM 1 • september 2010 TIM 1 • september 2010 • 23