AVE MARIA Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo □= izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah Amerike * Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telephone: Lemont 494 * Naročnina - Subscription rate: U.S.A. - $2.50 letno Izven U.S.A. - $3.00 letno * Naročnina Tvoja je dar v podporo uboŽnejSim sloven¬ skim fantom, ki se obrazujejo za slovenske duhovnike v le- montskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv« m alf a h in pri drugih duhovnih opravilih* Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH, o.f.m* Upravnik - Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m. * Printed by A V E MARIA PRESS Lemont, Illinois MAJNIK, 1950 LETNIK 42 VSEBINA Evangeljski prizori....... I Sveti Paskal Bajlon - P. Alojzij, o.f.m,,, 3 Stoletnica rojstva nadškofa Jegliča — P. Od i Io, o.f.m. .' Romarski zvonovi - P. Odi lo, o.f.m. 8 Marijin pevec - p. Hugolin Sattner, o.f.m. P. Vendelin, o.f.m. 10 V objem misijonov - P. Rudolf, o.f.m. ...•• 12 Terezija Neumann 1® Ne bodite v skrbeh.•« — Fr. Bazilij, o.f.m., 20 Oglata skala — Albert Miklavc .»»..»••••«••♦» Na trgu sv. Petra — Rafko Vodeb .»»«••••••" •deželska Mati božja • 25 29 22 23 2* Lemontski odmevi — Samostanski firbec Kramljanje na zapečku - bj Ifl tfc« P ub llsbed once m Slove« Francisca.,' ~ ° C *° ber lQte fests af tiie c thers ‘ Lemont, Illinois, Eutered as * 0,T)mls sarlat 0 f the Holy Croaa. ° r Remont m, 6Cond ci &ss matter at tbe poat^^ * Cc eptance 0 f °, S * Under act of Marcb 3, li tor jn a ^Lng a t special rate ot A ut borized jni v ?^° n 1103 » act of Octobor 3, |!)l li, 1945 . A VE MARIA LETNIK 42 tvangeljiki 3 Rveti J^aikaL Raj ton 17. maja Z VELIČARJU JE prav posebno dragi ubožni stan, saj si ga je sam izvolil za svoje zemeljsko življenje. Blagor ljudem, kita stan v svoj prid obračajo. Med te srečne ljudi se šteje tudi sveti Paškal Bajlon. Starši so bili ubožni toda prav krščanski ljudje in so svojega sina v strahu božjem z g°jili. Ko je pasel ovce, se je učil jra ti. Nad vse pa je bila Paškalu molitev na skrbi. Ker ni mogel v -orkev pogostokrat, si je izrezal na občine m ročaju podobo Matere bož ! . e in kriz nad njo. Ko je bil na polju, za sadil palico v zemljo in je pred do tako goreče opravljal svojo P°' JJ nos t, kakor če bi klečal pred ;;-* r jem. Večkrat se je zamaknil med ^tvijo. R rj ^ fJ žnega mladeniča so tovariši budnega, celo norega ^1°^® ^radi njegovega obnašanja. ; dolgo in že so ga vsi lju^e , ,f '* .ooftt i cninh imen svoji nebeški Materi v čast postavil majhno kapelico v samotnem kraju; vse svoje imetje je v to obrnil. Ko je kapelico sezidal, se mu prikaže preblažena Devica Marija in z njo- sv. Frančišek in sv. Klara.Vsi trije se pogovarjajo z njim ter ga utrdijo v njegovem sklepu, da naj gre v samostan. Ko torej doseže štiriindvajseto leto, ga v samostan sprejmejo fran¬ čiškani pri Montfortu. Ponižnost, pokorščina, čistost* usmiljenje, po¬ božnost, zatajevanje, vse čednosti je on spolnjeval. Večkrat so ga nago¬ varjali, da bi se dal za mašnika po¬ svetiti, ali iz ponižnosti se stanovit¬ no brani te časti. Čeravno ni nikdar postal mašnik, je bil tovarišem ved¬ no povsod v zgled in pošiljali so ga od samostana do samostana, da bi brate učil pravila natanko spolnje¬ vati. Tudi so mu večkrat izročili nadzorništvo v samostanu, kadar so predstojniki za dalje časa odšli z ma. Najljubša prislovica svetnikova bila: Človek mora imeti do Boga ce pokornega otroka, do bližnjega ce ljubeznive matere, do samega 3 e srce ostrega sodnika. ” Ljubil resnično uboštvo. Na svojem po¬ kanju ni drugega užival kakor le Jček kruha. Njegova obleka j e a ponošena, zakrpana. V njegovi )ici je bila le stara, raztrgana »ja lesen križec in papirnata rijina podoba. Zmiraj je bil v čujočnosti božji. Pri vseh svojih 4 opravilih je svoje oči proti nebu povzdigoval. Pred vsakim delom je molil ali vsaj k Bogu vzdihnil. Kakor je vedno napredoval v ljubezni do Jezusa je tudi vsak dan Sv« Packal Bajlon, frančiškan, patron presvete Evharistije, ljubitelj Marijin« misijonski nameni ZA LETO 1950 Mar bolj ljubil Marijo, svojo n L Mater. Cudapolno ga je bil . 1 % njenih praznikih, ko j e ° Vlc H, obličje bilo vneto ljubezni blažene Device -- M g0v r pr«; v e* in njegov zamaknjen. Kako prisrčna njegova pobožnost do ljube M at božje, kaže molitvica,,katero je ^ rad molil za srečno zadnjo uro, 1 «‘0 presveta, usmiljena Mati, o veličastna Devica, Matif ipa ca grešnikom in njih pribežališč -* ^ - -j ma ja, Kraljica nebes in zemlje, Gos angelov in ljudi, posebnapriprošČ tolažnica in pomoč žalostnimi' ^ Marija, sladko Ime, I me poč veselja in moči, hči nebeškeg, Očeta, Mati božjega Sina, nevesto svetega Duha, oh, ozri se name ubogega grešnika! K Tebi vpijem, pridi, o presladka Gospa, pridi mi' zadnjo uro na pomoč! Ta ura je, zavoljo katere Te vedno kličem;ne - zapusti me ta trenutek, o presladka pomočnica, ki se Ti iz celega srca izročujem. Pomagaj mi po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Amen." Poslednja leta je Paškal skoraj vse noči prečul v cerkvi, vedno kli¬ cu joč v priprošnjo presveto Devico, ' da bi dosegel milost do konca brez greha ostati. Dvainpetdesetletriega napade huda bolezen. Ko mu zdravnik napove skorajšnjo smrt, se mu z a ' hvali za to poročilo ter pristavi,^ mu ne more nič prijetnejšega p° vt dati. Umrl je v samostanu Vil a reale pri Valenciji dne 17. maja .b 1592. Čudovito je bilo, kako, je govo truplo ostalo pregiblji v0 1 voljno; še čez osem mesecev, * MAJNIK Molimo za reditev soci alnih problen>° v l v Indiji« J aVč maR' a ■u so ga našli nestrohnelo, dvlgn ! e bilo z apnom posuto. Za' ' era Ta ie bil razglašen leta 1690 o s yetn Leon XIII. ga je proglasil za ?W e \ vsem bratovščinam in p3 > tr ^nostim na čast presvetemu P 0J * e niemu Telesu. ReS sveti Paskal je več pobožnih • s0 v izročil sobratom. Lepo je SP sal o molitvi: "Bog nas je tako ? l evne in slabe na ta svet postavil zato, da nas nekako sili, da molimo : n da po molitvi pridemo k čednosti k njemu. Molitev je vez, ki naj nas navezuje na Boga. On ve, kako koristna nam je njegova pričujoč- nost in naše občevanje ž njim. On pa tudi ve, kako nevarno je za nas, če smo le kratek čas ločeni od njega. Ker Bog tako prisrčno želi nam svoje milosti deliti, zato trdno zau¬ paj, da ti bo dal, česar ga prosiš. Ker Bog tako rad daje, prosi ga veliko bolj zato, da njemu veselje napravljaš, kakor da bi bil uslišan. Ker on toliko želi, da bi nas uslišal, zato čaka, da ga mi prosimo, ter nas 5 k temu celo priganja. Torej, kadar moliš, moli v ljubezni in iz liubez- m prisrčno in silno. Odtrgaj svojo dušo od vseh posvetnih reči in mis¬ li si, da na vsem svetu ni nikogar kakor le Bog in ti sam." In drugi spis je ravno tako poučljiv: "Kdor svojih ust zapirati ne zna, je podoben posodi, v kateri so prijetne dišave, pa nima pokrova, zato se dišave hitro izkadijo in iz- pihnejo. Po svetem obhajilu si ti, moja duša, taka posoda, polna pri¬ jetnih dišav - polna milosti božjih, polna svetih želja in dobrih sklepov. Ako pa čez dan svoja usta odpiraš, mnogo žlobodraje,raztreseš se vsa; potem poglej, koliko bo na večer v posodi tvojega srca še ostalo tega, kar je božja dobrota zjutraj vanj položila. Zato skrbno pazimo, da svoj zaklad pred roparji ohranimo. Če pa svoja usta vedno odpiramo, vabimo jih, da nas milosti božje oropajo. ” p. ALOJZIJ, o.f.m. c-o niču p. odilo, o.f.m. li ARIJIN mesec mAJ .kemu Marijinemu sloven narodu velikega apostol.; ; l jnel za svoje geslo: Po ! J fczusu!” Rojen je DU Ič 29 - • - MFSFP MATieaai bogoslovje ter je bil leta 1873 po - mariiin EbEC MAJjeaai J V J ma šnika. Po novi maši je narr>i, l . nemu ,., f lovenskerou pri frančiškanih v Ljub- liani v tretji red sv. Frančiška.kjer ie dobil redovno ime Bonaventura. To ime si je pozneje prevzel kot gkof, kar je ob mnogih prilikah po¬ vedal, da je to njegovo tretjeredno rtujeu J c ^‘1-Tah na 29. maja 1850 v Begu j >kem. Devet let starega Poslali v ljubljanske m , m je z odličnim uspe v gimnazijo in iste^ bl jansko vstopil v lJ un J j‘* ime. maši je bil mladi Anton jegU«°P°° slan nB DUnaj ’ ^ nUda ‘ JUje 6 Nadškof Jeglič govori na mladinskem taboru v Celju nekaj dni pred smrtjo (29. juni ja, 19 37). bogoslovne študije. Na Dunaju je doktoriral 15. dec. 1876, nato se je vrnil domov, kjer je postal kaznil- niški kurat v svoji rojstni fari. Potem je šel na znanstveno potovanje v Nemčijo in v Rim. Nato je bil štiri leta od 1878- 1882 podvodja inprofesor bogoslovja v Ljubljani. Na povabilo nadškofa Stadlerja je odšel leta 1882 v Sarajevo za stolnega kanonika. Tam je ostal sedemnajst let. V Bosni je opravil ogromo delo na številnih misijonskih potih v spoved¬ nici, na prižnici in v pisarni. Leta 1890 je postal nadškofov generalni vikar in leta 1897 je bil posvečen za sarajevskega pomožnega škofa. Istega leta je bil ljubljanski škof Jakob Missia imenovan za g 0 - riškega nadškofa in za ljubljanskega Škofa je bil imenovan dr. Anton Bonaventura Jeglič. 22. maja istega leta je bil v ljubljanski stolnici slovesno ustoličen.Bil je star 48 let Bil je velik častilec presv R e ’š- njega Telesa in iz tabernaklja ie črpal moč v svojih naporih i Pta 1904 je vpeljal v škofiji vedno ceš* čenje presv. Rešnjega Telesa tako AVg da je vsaki fari presveti MAf ^ izpostavljen en dan. Kakn • ^ božnost poživila vero v 1e i e Sr navzočnost in poglobila njega! Jube *e^ Največja Jegličeva Ust _ zavod sv. Stanislava. šk 0 f j n ° v a ■, namreč prevzel ljubljansko!!^ v čudno ven sovražnem Času venski liberalci so pobrali nemško cvetko, ki je zrasti^ 0 protestantovskih gredah in j 0 4 na sadili ali jo hoteli presaditi na si*' venske livade. Ena od teh cvetk' bila nemško gibanje “Proč od Him/. Višje šole v Sloveniji so imeli ta krat v svoji oblasti sami izrazu brezverci, ki so pa z nemškimi idej¬ ami nastopali kot narodnjaki. Mla¬ dina po naših šolah je trumoma odpadala od vere. Dalekoviden Škot Jeglič je pozidal jez. Bolelo ga je silno bolelo, ko je videl, koliko mla¬ dih dijakov iz krščanskih družin zgubi vero in opusti versko življenje pod slabimi vplivi, katerim so dostikrat brez zadostne obrambe izpostavljeni. Zato je takoj ob za- >✓ . i nt: l_ n trcn četku svojega škofovanja z vso odločnostjo započel delo za la škofijsko gimnazijo, v kateri n: vzgajajo dijaki v soglasju s ^ liško vero. Bil je Marijin škof: r°j ea ^ Marijinem mesecu maju, ustoli e na škofijski sedež v maju. Za vsa korak, za vsako odločitev se j Mariji priporočil. Nikdar ni stop pred Jezusa razen ob roki nebe Matere. Na potu iz Bosne, preden^ zasedel sedež ljubljanske škofij-»^ je ustavil pri Mariji na Trs atu. ondotnem slavnem svetišču je °P v vil duhovne vaje in se je z a okrilju božje Matere P^P^pLski težko in veliko delo v lj ub J vS aj škofiji. Vsako leto je prav gotovo enkrat pohitel iz Ljubljane na >, da se zopet Marijini priproŠ^J^^o poroči; Marijino češčenje je priporočal zlasti mladini, ki bl J maR ,a rfvsoimeipod Marijinim D > a *v ‘Marijini družbi. p dš ^ern j Kot ljubljanski škof j e , Marijo slovesno kronal z a * r *t slo vestnostmi : leta 1908 na R VSei ^i — ni in leta 1926 na a ez J*h u Cmeriš - je ^ Hoinovini in leict iut* v 0 - 7 -iah v Lemontu. Ostal Brezjah zvest svo; «po Mariji k Jezusu I ” Njegov zadnji poziv pred smi ijo je bil; "Povsod in Mater Marijo ! ” klh °svojemu škofovskemu geslu ▼ _ --,-.11 I ^ "NT 1 f~\ /-TS-\ T T r7 O J vi .la B ° g pravice svojega ljubljenega na- (Ja je povsod branil z junaško Odločnostjo. Pred avstrijskim cesar¬ jem je udaril z noga ob tla. Ko je napočila odločilna ura za narod leta 1917, je škof Jeglič zastavil ! vso svojo* avtoriteto in podpisaltakozvano majniško deklaracijo. V očeh av¬ strijske vlade je postal Jeglič vele¬ izdajalec in prav gotovo bi bil odstavljen od škofovanja, ako bi se bile razmere drugače zasukale, kot so se.Radi naroda je tvegal vse. Polnih 32 let je spretno vodil starodavno ljubljansko škofijo .Poleg svojega ogromnega dela kot škof je bil še zelo plodovit pisatelj: izdal je celo vrsto knjig in spisov. Leta 1930 je oddal škofijo na¬ redniku Dr. Gregoriju Rožmanu, “^ m .P a je šel v samoto, da se pri- r^vi na smrt. Nekaj časa je preživ- Pr V^ 0rn j em gradu, zadnja leta pa p/ belih menihih v Stični. Nekaj dni HoVn srYlrt j° J e imel zadnji ognjevit H er r . na mladinskem taboru v Celju, preroško napovedal trpljenje ri _ nar oda. Še isti teden je ura- 2. ^ Marijin praznik obiskovanja Jull ja 1 937. “Po Mariji k Jezusu" je bilo škofovsko geslo nad¬ škofa Jegliča* ottoja pa M asu ja •^noge zopernošti so n? e zadevale na etu,pa sen? ji 1? prenašala z največjo trpeli jivostjo. Ali ni bilo n?oje in niojega Žina živ- ©nje polno križev in trpljenja? Ali nisen? živela n?ed težavan?i od roški 1? nog? Jboštvo, preganjanje, zaničevanje - je bilo tako rekoč vsakdanji kr ul?. Tiri 10 pošiljal ljubi Bog. MAJNIK MESEČNI moutueni rameni M olimo za resnično soci alno pravičnost. a

n+a*n h s iu" Oh! 11 Krezi j,drage romarje bomo že P ra , k() U'P JU> ° ba nov omaSnika sta frančiškana, ki sta lan^° aVE maRIA • • • z starega kiaja in zdaj končavata i * i 4. julija — “--j Končavata svoie 5+,,^;- Pomagaj v Lemontu. J ‘ dlje P ri Mariji Menda za Četrtega julija na nria^-i fantje DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA zopet iz Clevelanda. H nn SVETEGA ?TFP4NA i0 r V h° 3 romarski da " FARANI OD SVETEGA STEFANA iz Chicage. Dopoldne ob 11 uri bo slovesna sVeta maša s pridigo v obojnem jeziku no sveti masi blagoslov z Najsvetejšim. Nato pa bodo Stefanci vse popoldne preživeli na svežem zraku na našem gričku ob romarskem domu. Za ŽENSKO ZVEZO je določena nedelja 23. julija. Za ta dan je napovedan tudi pevski zbor Zenske Zveze, ki bo prepeval med sveto mašo pri Lurški votlini. Izrednega užitka se že vsi veselimo. PREKMURCI bodo priromali k Mariji Pomagaj v nedeljo 30. julija. Četrt ure pred sveto mašo se bodo zbrali romarji pred svojim prekmurskim križem ob cesti, od koder bo procesija k votlini. Med procesijo — bomo peli Litanije Matere božje. Ob 11. uri bo sv. maša pri votlini na gričku. Med sveto mašo bomo peli stare in take ganljive prekmurske pesmi in sicer vsi navzoči. Za to priliko bo izdana posebna pesmarica z besedilom za prekmurski dan. Kdor hoče slišati, kakšna je kpa skupna verska pesem, naj se pridruži romarjem na prekmurski * » 23. julij 30. julija k k SiPtembra se dan. FARANI SVETEGA JURIJA iz South Chi- cage pridejo v Lemont v nedeljo pred Vnebovzetjem Marijinim, to je trinajstega avgusta. V nedeljo po Vnebovzetju Marijinem 20. avgusta se pridejo Mariji priporočit naše žene in matere OLTARNIH DRUŠTEV iz Cleveland, Ohio. Tretjega septembra pa bo dan kar treh sloves¬ nosti. Prva: vsakoletna jesenska proslava medenih dobrot, takoimenovani medeni piknik; druga; 80. obletnica našega čebelarja p. Johna • x ^ cm* hlacroslov novega Bara - Am knitnost Do druga; . UUic uuv, ^ _ o Ferlina; tretja-, slovesni blagoslov novega govega doma in spomenika. letošnjega prvega romarskega shoda, to je do 21. maja bo izšla pesmarica “MARIJA POMAGAJ ali LEMONTSKA PESMARICA. ” V tej pesmarici bodo 1 se bodo rabile pri naših shodih. Predvsem bodo v '"C r „.D?‘V ni na čast Mariji Pomagaj, pesem za prihod in slovo l,t f)r(i Prostih mašnih in evharističnih pesmi. Pridejani bodo in Sicer samo taki, ki se nanašajo na Marijo Pomagaj. 8 e veda z notami. Vse pesmi bodo tako postavljene, da v >»ako pesem mešani zbor, ali pa ljudje vsi skupaj. ■ ' J rjt s Vs(j POj< 10 AVE Ma R( iahkn naročate že zdaj, toda končana bo še le ta m lp , A ■ n i ^pio in vabilo. ■jk/i ariiini zvonovi Kii j J Od prvega romarskega shoda do zadnjega, ki bo 3.sept er „ OPOMBA bra b0 vsako nedeljo ob 11. uri sv. maša pri oltarju Marii Pomagaj. To velja posebno za oddaljene romarje, ki hočejo v tihoti oprav«' svojo pobožnost in jim ni treba iskati mase po drugih cerkvah Vsak, nedeljo meseca maja bodo Šmarnice in pote litanije Matere božje ol 2. uri popoldne. 2. uri popoldne. ;o ob M • • • ari /m pevec • p . J4ug,olin Sattner, o.l.m. RED ŠESTNAJSTIMI LETI je v Ljubljani umrl frančiškan- glasbenik skladatelj, pater Hugolin Sattner. Tedaj je umrl naj¬ večji glasbeni umetnik med sloven¬ skimi frančiškani in tudi eden izmed največjih (če ne največji) slovenskih cerkvenih skladateljev. Posebno velike so njegove zasluge na pod¬ ročju slovenske Marijine glasbene literature, ki jo je neizmirno obogatil. Zato je prav, da se ga tudi “Ave Maria” enkrat spomni. Ko so 13. marca 1912. leta odjeknili v unionski dvorani v Ljubljani zadnji akordi oratorij "Assumptio, ” "Vnebovzetje blažerm Device Marije, ” je bil zaključen i Slovence in *e posebej s o venske frančiškane velik slavnostni Z* glasbenem in kulturnem polit vajan je bil namreč prvi Iz “ oratorij. " fo ra tJ£ Vl ? lo venski oraiorij. - (Oratorii vc "fl K1 vokalna skladba verske ^ 3 Vellka ki zajema vsebino iz sv 2 na ^ja, 2 8v -Pisma stare Ni samo zaključje, slučaj, da prvi slovenski.oratorij časti Marijo. Saj je znano, da se slovenski naro imenuje Marijin narod in je na cerkvena glasbena literatura ra ^ na Marijinih pesmih ena lZI1 L najbogatejših na svetu. - In wpe goli slučaj, da je to veliko sk . zložil frančiškan. Saj so franc tako rekoč Marijini vitezi in } sv. Frančišek že ob ustanovi postavil pod Marijino va . avn o: Marijin prapor in ščit,enos & ali Nove Zaveze, ali ^^ $o svetnikov. Sestavljajo ga zb0 ' e do' prepleteni s samospevi; ? a ? na po ve valeč pa v recitativni oblik 1 0 > dogodek, ki ga potem zbor a spev opeva. Taiko imam p oratorije: Trpljenje našega , efl je' Jezusa Kristusa-Bach, St v J S''' Handel, Visoka pesem - » IH Frančišek - P. Hartmann. • •' oratorij je zložil slovens* čiškan - p. Hugolin. yg maRIA .rte« jih je Mari J' i - Kraljici ■ in ^e samo zaradi te skladbe -Vnebovzetje”), bi lahko rekli, da j e ; n Hugolin Marijin pevec. Zložil ^ je se mnogo drugih v čast Mariji ^‘Oglejmo si sedaj na kratko njegovo življenje. P. Hugolin je bil rojen vKandiji pr i Novem mestu 29. novembra 1851 Bil je prvorojenec in kakor sam pravi (v svojem kratkem življenpis- u) tudi ljubljenec svojih staršev. Ko je fantek dorastel za gimnazijo, so ga starši poslali v Novo mesto k frančiškanom, da bi si tam izobliko- valne samo razum, ampak tudi srce Z glasbo je tam kmalu začel, ker so* na gimnaziji veliko peli in'igrali. Izvrstno je igral tudi vijolo (ki jo še sedaj hrani ljubljanski frančiškanski samostan). Tudi na orglah se je že v gimnaziji poskušal. Pri frančiškanih se je navdušil za redovno življenje. Zaprosil je za vstop in bil sprejet; ko je končal novicijat, je že prevzel vodstvo zbora svojih sobratov klerikov v Gorici in nato v Ljubljani, kjer je bil leta 1874. posvečen v mašnika. Prvi kraj kamor so ga poslali predstoj niki po končanih študijih je bilo Novo mesto. Bil je organist m učitelj petja na šoli. Kmalu so ga P* L z °Pet poklicali v Ljubljano. S Po¬ hodom » T __ J • - TT ”^ 1in veliko Ljubljano je p. Hugolin juuu J ^ y — o - pridobil. Ljubljana je bila glasbeno središče Slovenije in zato imel več prilike za nadaljno ' Jf -no izobraževanje in tudi z a _ • • i i i 11 _ _ TVT P lTl 'vajenje svojih skladb. ^ e . v črnimi U:s * u je nastopil s svojimi P e m pak sa mo na cerkvenem koru A ' f ' ] r »a koncertih, kjer je 1 re jeta. l ,; g/jva pesem navdušeno P b ^ a ni l bila manjša dela. V J ob - /'■ začel poskušati v , vC 1 qi2. na / r, » dokler ni prišel le a y ne bO' ’ ' '"*torij “ AssumP tl ° ' „Missa ‘bhj, w ——— , __ latinska maša Te De um, "Mi ssa razne kantate in seveda v prvi vrsti ce'r Se ne pes n mT e N temi kral ^° S jine pesmi. Njegova zadnja pesem preden je umrl. je bila Mariji Marija je bila torej res Kraljica Mati in Vodnica njega in njegovega peresa skozi celo življenje. Umrl ie 20. aprila 1934., star skoraj 83 let. Če pregledamo Marijine skladbe p. Hugolina, najdemo naslednje pesmi in zbirke; Slava Bogu, Marijine pesmi,1894 Šmarnice, 1904. Marijine, 1906. Assumptio, oratorij, sinfonična skladba, 1912. (Izvedba traja 1 uro in pol.) Planike, I. del, 1923. Planike, II. del, 1926. Kraljica miru, pesem s spremljavo orkestra, 1928. Opevi k litanijam, 1930. Šmarne pesmi. Pomoč kristjanov. To bi bil bežen pogled na delo¬ vanje p. Hugolina kot skladatelja Marijinih pesmi. Koliko pa je še njegovih pesmi po drugih zbirkah, ki jih ni sam izdal in ki niso tu naštete! - Kdo ne pozna pesmi iz “Planik, ” ali njegovih kot "O, da bi se izgubljeni raj,” "Majniška “Najlepši spevi done po "Ti ki si najlepša”. . .ali ' liko zdaj Tvojo , njegovih šmarničnih pesmi vrnil Kraljica dobravi, ” UUUAO.VA, * -,__ priložene “Če v sliko zdaj Tvojo, Marija ! ” Kakšno tehniko najdemo v njih! Kakšno lahkoto in fineso v iz¬ ražanju! V vseh teh pesmih, posebno še v zadnji, se kaže vsa preprostost njegove frančiškanske duše. . •-- ja 1 Bog še dosti takih Da bi nam mož ! 12 KONEC NAŠ MISIJON Slovo od sobratov, ki so nam delali druščino na poti, je bilo pri¬ srčno. No, pa saj so sosedje in se bomo gotovo še videli. Ce drugje ne, pa v nebesih! Nato pa z avtom še dalje proti jugozahodu v “Emavs, ” v našo ljub¬ ljeno prefekturo Jungčov,ki že težke čaka novih misijonarjev. . . Naš misijon se je odcepil oc Hengčova leta 1925., ko je posta] samostojna pokrajina tirolskih fran¬ čiškanov. Ustanovil pa jo je - Slovenec. Bil je to p. Veselko Kovač o.f.m., kakor sem že prej enkral mimogrede omenil. Tudi temu ne damo Slovenci dostojnega mesta med svojimi velikimi možmi, pa ga zato tujci bolj poznajo. Pred prve svetovno vojno je deloval nad desel let v Severnem Šantungu kW -i- zgrami za tisti čas najmodernejši zavod v vseh kitajskih misijonih tovno ^ r 1 •>-***■“ misijon Med prvo svetovno vojno je bil obUku vKvropi, ob koncu pa ie » skupino tirolskih sobratov pohit, 7 milijone Južnega Hunana nn » Provinclfe, nitmttf lur j bi brez njegovega neutrudnega dela ’ nikoli ne dobila svojega misijona, Saj sem bral v tirolskih misijonskih. poročilih: Kadar bomo pisali zgodo¬ vino prefekture Jungčov, morali | bomo z zlatimi črkami napisati Veselkovo ime. Njega pač po pravici - imenujemo očeta in ustanovitelja našega misi jona, kajti brez njegovega prizadevanja ne bi nikoli dosegli svojih načrtov. . . Pred dvajsetimi leti, dne 29' februarja 1928., se je zgrudil P r °' prefekt Veselko pod težo skrbi ^ ves misijon, ki je bil po njegovi s mr na tem, da žalostno propade, * a močan steber so imeli v našem r °J aku tirolski misijonarji. Saj na pisma iz tistih mesecev P° v( dovolj. Toda Gospod ie pomagal, d a šlo delo svojo pot. Zdaj pa P riha S jaz, da zopet primem za slove« plag, ki že dvajset let počiva. a Zdi se mi, da me je P° s< ? roka pripeljala semkaj. In poleg VJ. nam je Slovencem na jugu P re s središčem Taochovv obljub delitev. Seveda, če bo dovolj de* , cev, kar Bog daj. Tudi s P a u |i superiorjem sem že govoril *** r 13 . m aR |A . . .^e ogromno, dela več ... 01 T nudi zanj pa vedno pre- : ‘L ri ' v ' ’ predstavljajte si: z nami >>• e misijonarjev na ozemlju "red 'tratnih kilometrov (urad- ,j i 1(l ° k ', ki P a se ml zdl ven dar »>’ 5teV1 Lnie previsoka ! >s 3.400.000 ;,3sP oZ ":' J 0 d katerih pa ni niti 4.000 P rebl Mnov Slovenija pa ima 25.000 t st *nih kilometrov, dober milijon kv3d d prebivalcev ter nad 1500 ^Bodočnost je torej naša! Na delo, , Helo za misijone, pa bodo tudi v domovini zasijali lepši dnevi! Na vse to sem mislil, ko smo se vozili proti misijonu, kjer bom del¬ oval. Končno smo bili preko meje. Saj je p. superior skoraj slovesno spregovoril: "Zdaj se pa že vozimo po našem ozemlju ! ” Občutki veselja so nas prevzeli. Vendar doma! Ven¬ dar že v misijonu, kjer je nekoč deloval frančiškanski apostol in mučenec, bi. Janez Triorski. Na prvi postaji smo se ustavili, je nekaj katoličanov, misijonarja nobenega. Le enkrat na leto pride P a ter za nekaj dni. Skoraj sedem ur smo se vozili ttea riževimi polji, med vasmi in d smo prišli na prvo zasedeno J a J°*Kiyang. Človeka kar zagrabi, Mučenilftvo blatenega Janeza T riorskega, frančiškana, hunanskega mučenca, o katerem pi^ e p. Rudolf« P. VESELKO KOVAČ, o.f.m«, ustanovitelj prefekture Jung- Čov, kjer deluje p. Rudolf. 0 vidi tolike milijone, ki še prav ič ne vedo o Bogu in tavajo v zmo- ah poganstva, dasi ima kitajski arod visoko, tisočletno kulturo. Na kiyanski ulici nam je prišel aproti p. Gilbert in nas imel za unerikance, tako moško smo sedeli a polnem avtomobilu. UNRRA mu 3 pozidala požgano postajo in je pal tudi od nas kaj dobiti, zato nas 1 lepo pozdravil. Potem pa nas je ebelo pogledal, ko smo ga odgovorili tirolskem dialektu. Mislil je, da so Dvi trije že v Jungčovu, pa nas ni Doznal. To je bilo veselo iznenad- ije Tudi Slovenca je ljubeče objel, M mu o Veselko ne more iz spom- lov. Je namreč še eden misijonar- v, ki so bili z Veselkom jungčovški 0n prešpali smo v Kiyangu, kjer Prespali dye postaji in na ,th P še V mnoio dela pri obnavljanju: , M«) ie spremenjen v siro- irkvica (del ]c p bolnj5nlco , 5nico) z rez druga naselbini •edi mesta pa m K a z 14 osnovno šolo (letos je v njej 300 gojencev) in nekako srednjo šolo, pripravljalnico za bogoslovje. Prvo naselbino upravlja p.Filibert, drugo pa p. Gilbert in kitajski duhovnik- tretjerednik p. Alojzij Li. Naslednji dan, dne 30. marca, smo po slovesni malici, ki smo jo zalili s kitajskim riževim vinom, nadaljevali pot v glavni sedež pre- P« Rudolf kleči pred oltar AVE *a», ' smrti H ^ fekture, ki je po omrti prefekta (Msgr. P. Da masc f d %. cher je umrl lansko leto) prazen. (Opomba-.Dne 21.^^ v % po opisu p. Rudolfa - jebil^*'^ movan --- - v imenovan za novega prefekta ebald Kur? ^ f ~ Kta P * i X im v es . — • -6“ eiekta p ebald Kurz, o.f.m., naslovni’^; terenutski. Je že na poti prekop erike v svoj misijon.) S kakim vi eljem smo gledali našo prestoli co <*«.» frančiškanske cerkvic« v Kiyangu, kjer je on za£el svoj kitajski "noviciat", kot sam piše v svojem potopisu. Tu je začel študirati kitajsko abecedo. 15 , m aR' a * v jungCov (Yungchow), ali. z **s tece menotn Lingling, ki nas j e ,V; i falo^ J ° Have - ° bpo1 dv eh P a smu " L_ '‘ 1 r"P i, d Vravljenimi razvalinami naše s il» postaje, ki je bila v vojnih (‘"'dvakrat bombardirana, dvakrat letih« in končno od Japoncev O iz. daljave. Ob pol dveh smo stali pred komaj za ~ 1 *'* ■-■ *-v ? ^y~ntno doma / Iz naših srn • 1 . L s e je ig 1 ’’ preu — ^katedrale" in se Velikemu Misijon arju zahvaljevali za srečno pot A naše potovanje se je pr^' 2a končalo šele čez štirinajst dni Kontno ^— a j »Te Deum, ... ko smo kle- re d tabernakljem jungčovške J ail P TVjTi e i* _ prav ko nas je avto zopet stresel v Kiyangu, pred rezidenco p. Filiberta. Yjycm&“, r- . To so namreč predstojniki določili zakraj našega "kitajskega noviciata” in dne 16. aprila smo že začeli s kitajskim ABC. . . Tako sem se pokitajčil. In ko bi me kdo od vas obiskal, bi ga že mogel sprejeti v kitajski obleki (Krojač je urezal blago pred šestimi očmi, pa nas je zanj še "okrog pri¬ nesel. " Taki so Kitajci)ter se mu predstaviti ali pa mu pokazati svojo vizitko s kitajskim imenom. Nova domovina me je krstila za p.Lu-ton -fu-ja, kar bi se reklo po naše: P.Lu (trda zemlja), ki je poln sreče. ***** POT NAŠEGA MISIJONARJA V ŠTEVILKAH: V stodnevnem poto¬ vanju je napravil p. Rudolf okrog 33.500 kilometrov in sicer: z VLAKOM 7. 100 km (Schwaz- Rim, New York - San Francisco, Hangkov - Čangša; z LETALOM 10.600 km (Rim- Marseille - London-New Foundland- New York); z PARNIKOM 14.300 km (San Francisco - Honolulu - Jokohama- Šanghaj); z REČNO LADJO 1.000 km (Šang¬ haj - Han kov); z AVTOMOBILOM 500 km (Cangša - Jungčov). KONEC Pogled na kitajsko mestece Kiyang - prvo misijonsko postajo p. Rudolfa* k do^ anstva r&*». ", „ ltBe A. j) j. bil od **° l,e# 'K* 5 PANJSK! ( P d kme|ovi N|t#nti>1oo*ilB *vit> r'. rS3 «t MM* pr.>?rt!» at *t»ro Sufcrl«!*. Cotitr Jur.ll C At« « 2 " ti * »Ututo, T» t ro 7 >C aiMD Fo*a*r*toru» ttn«* no*tria ?*• gricrA«« f**tua r*rt qu**t.por- pVfci rp*r1*ltt»r »t> Pl<>nttB **|."'fl [i fJ or ’■ *$*! - to«■•>*rotenja >2*rtr>>«> v«H*.s; *»*< 35 » 22 JSaotil «f>orv v o fc< j _ ,K:<. <■-■'''~f< SV. OČE se je dal takole posneti na Četrto #,!¥'yS del jo« Takrat so ga na premikajočih slikah pesaKT * film se je kmalu nato kazal na televiziji v Am*ii TADAHIKO MIBUCHI (spodaj), 70 let star, glavni sodnik na vrhovnem japonskem sodišču, je pred kratkim postal kato- ičan« ono j APONSKt m i »M 011 .4 jonar| ‘SAj / krjIakoiriU ‘ V ; Kali *’ a v Rin '0« V teh kat ak biti i*X r ,. , i fSP*- * \ • *r, , 17 BEGUNSKI DUHOVNIK iz Litvanije (zgoraj), dasi rojer v Chicagi, ima zdaj faro v Palm Springs, Calif. Na slik se pogovarja z Indijanskimi poglavarji, ki spadajo v njegovo v Južnem Pacifiku, molijo kri • c "egoZveličar j a na velik petek ki jim i« vlel | s |and. Zguba |« ««n i hov i« živelo TRAPISTI Žalostno g velik samostan v Cum bila čez dva milijona tam, a noben ni fivljen — - Jl katoliško n *filki miši* 10 duhovnik, 8 SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS§§§SSSS 3. POGLAVJE Terezija in rane ssssssssssssssssssssssssssssssss (Nadaljevanje) P O VELIKEM PETKU leta 1926 so vse Terezijine rane ostale odprte 14 dni. Rane niso vedno krvavele ali so bile vedno sve¬ že, tako da je morala biti obvezana. V tem času so se rane na roki povečale na zunanjih robeh in poglobile v sredini. 17. aprila je nastopila sprememba. Prosojna ko¬ žica, podobna želatini ali celofanu je pokrila rdeče meso nad ranami, tako da si je Terezija lahko zopet umila roke kot prej. Ta tanka kožica nad odprtimi ranami je bila nekaj tako značilnega, da se je zdravnik dr. Otto Seidel iz Waldassen - krai je nekoliko večji od Konnersreutha- zelo začudil. Bil je pri Tereziji že pred leti in so ga zopet klicali ko ie postalabolnana soboto pred leta 1926. Toda za ta slučai <= m klicali Sele potem, ko so vsa domala zdravila za ozdravljenje ran vedala in ko so rane fc e bile „ °~ e kožico. Pokrite Terezija in starši so ra« jeli kot dejstvo in moL f Spre ~ bi »e celile kakor i ( . *, ‘ 4 e ^ e li,da uporabi običajnega zdravljenja " 0 £° jim to ni uspelo so poklicali dr Seidel. Ko je videl rane, jih je pre¬ iskal-z vso natančnostjo in skrbjo, ker še nikoli ni videl kaj takšnega v vseh dolgih letih svojega zdrav¬ niškega poklica. Sam poroča, da so rane 1. 31 inče dolge. Predpisal je posebno mazilo in dal poleg natanč¬ no navodilo o uporabi. Ker rane niso bile vnete in tudi niso kazale noben¬ ega znaka, da bi se gnojile, šemo rajo držati tega načina zdravljenja, Toda namesto celjenja je uboga Terezija začutila strašne bolečine v v taki meri, da so poklicali žuP nl Nabra, ki je svetoval odstrani 0 veze, ki so bile namazane z mazl ^ Bolečina je prenehala. ^ e t c 1 a i rU ffi pozneje je zdravnik napravi fa . obisk in ponovil isti postopek ^ nami. Obvezal je rane in re bo sam rane preobvezal, ko ho' u( ja prišel. Ponovno se je pojavi ^ bolečina. Rane so zatekle in $ gledale še slabše kot P rl P postopku. Končno so obvezo žilo odstranili, pustili platneno obvezo na ranah y e ?e' Bolečine so nato izginile, Ztort ziji je ostalo vprašanje, ((«•• V težavi se je obrnila na s ^ e |r Terezijo iz Lisieux, ki je v J ^ losti že pomagala in j e odlično mesto v prejšnih na neki način prav tako vzn*_ p 0 jH v vih in težko razumljivih ka ran in zavrnitev njihovega J ljena. Terezija ni prosila# 7 ^ bile rane odvzete, niti da 1 | MAR'* n ■ ■ ain pak je prosila samo to, da ona in njem starši, kaj bi vld , ,-anami in kako postopati z storil' nji®'' : e ob tri Četrt na tri zjutraj , - aprila, ko je trpeča in vzne- dn • a Terezija prosila za pomoč ^Malo Terezijo. Kmalu nato je sV 'la kako platneni ovoji na ranah cut « as S popuščajo. Zbudila je svojo pstro Krescencijo in jo prosila, naj 5 ri ^e luč v sobici, katero sta si delili. Odstranili sta obveze. Pokli¬ cali sta očeta in mater, ki sta videla, da so rane suhe in zaceljene 'brez vsake brazgotine. Rane so sicer o- stale ali niso Tereziji povzročale nikakih bolečin. Rdeče meso je bilo ?e videti, ali je pokrivala prosojna kožica. Poklicani dr. Seidl je rekel po preiskavi Tereziji in njeni materi: To je nekaj nenavadnega; rane niso niti gnojne niti vnete. Nekateri pra¬ vijo, da je to prevara, drugi zopet, je to pojav domišljije. Nihče od njihne govori resnice.Tu ni niti .naj- manjše možnosti za prevaro. Doktor m Predpisal nobenega zdravljenja, rab'* 1 * mazila, ki ga je dosedaj 1 * am pak je rane samo obvezal, nan" tem ^ asu so bile rane na zu- blisi! s ! rani rok in na stopalih pri- ali ■tog. 1. ran nos i Terezija od posta Seni^ Q • ^ ,ane . povzročene po Odr e " Pri'j' e ^ ltrn 3 e vi kroni, so se pojavile i&ta, n °vembra meseca istega en f c 0s mih ran na ozadju >i ru m h i eva A da Terezija stalno ' Jj je t ‘ rane so nastale potem, trfez ija občutila njihove bo~ /r ‘ 4 ki n . e bi se pokazali kakšni ‘i«-. ' A r Uennm f Q i QP „ nAori 7,amak' —m roli Ul 1» 7- — tako velike kot amen ^1 ali pa malo manjše kot ang Uliprt *A iri *io - i JC JJUIVU«-** ' i n j*mem telesu. Med zam trpljenje Gospodove j»e^ K*. da VeVn". - • y1 *, Je / trn J e zadira v njeno ^Puliti roke, kot bi " l,J je- f . . trn je iz njene glave. UJ a,ko je bila zamak- 19 v G h ° s x POdOVO bi5a "j e - Čutila je udarce bičev nn^phn^ J brhtn posebno na njenem hrbtu. Sele pozneje so se pojavili znaki udarcev in ran na tem delu njenega telesa. Rane od trnjeve krone so se pri¬ kazale 19. novembra 1 926, ki jih je prejela že na prvi petek v mesecu, ne da bi kdo drugi vedel * razen Terezije. Ta dan, ko je družina zvedela za te rane, je Terezija naj¬ bolj trpela in je bil to najbolj hud dan v razvoju prejemanja ran. Njeno trpljenje, ko je gledala trpljenje Gospodovo, je bilo še večje. Njeni starši kakor tudi ostali ljudje so se čudili, ko je tožila, da je trpljenje prejšnih petkov ostalo. V jutru dne 1 9. novembra je udarila kri na osmih mestih skozi belo ruto, ki jo je nosila na glavi. Njeni lasje so bili prežeti s krvjo. Ko je njena sestra hotela pomagati, pri tem je bila potrebna vsa nežnost, je vsak njen dotik Tere¬ ziji povečal bolečine. Pozneje so se odprle in krvavele le takrat, kadar so krvavele tudi druge rane, kar se je zgodilo, ko je bila zamaknjena v + r.nl -i on 1P Oosbodovo. Kunc » * —- v ca su, ko v r AP ' 4 begunci brez dovoljenja n Avs ttv napraviti niti dvourne p 0 ti S ° s fy‘ išče je stalo v Vzhodnih ' torej v angleški zasedbeni Schwaz pa je mesto pri Innsb COll: ' na francoskem zasedbenem ^ Da je bil položaj še lepši med obema krepka vmesna za pas, ki so ga nadzirale amenV vojaške oblasti. Torej med tabor? čem in zaželjenim ciljem nič ttT kot dve strogi meji... Angleži?: poleg tega niso prav nič radi dan" dovoljenja. Zaman je prosila po ?. list tudi naša trojka in končno mora': skleniti, da odpotuje “na črno." Z Bogom Peggez in šola! Zda- gremo v bogoslovje, oltarju naproti' Tako so jo mahali mladi menih: e bodite v dkrbeh,,, VRVETI FRANČIŠEK je tistikrat V gotovo z radostnim pogledom sledil mladi frančiškanski trojki in jo blagoslavljal z nebes. Saj bi se mu bratci smilili, ko bi mu Gospod Bog ne pokazal, kako srečen bo konec njihovega pota. Bilo pa je takole. Matura je bila končana. Velika matura šolskega leta 1945/46. na slovenskem begunskem zavodu peg- geškega taborišča. Tudi trije kleriki so pe oddahnili in spravili spričevala. Bogu bodi hvala, da je vse pri kraju! Pot v bogoslovje je prosta. - Toda kam?... Ko bi bili v domovini, bi tega vprašanja ne bilo. Tako pa so nestrpno čakali z nahrbtniki na ramah preko Visokih ur, najvišjega avstrijskega gorovja. Pešpot je bila ta smer najbližja in o enem najbolj varna. Še dež, ki je začel rositi takoj zjutraj, jih ni moge spraviti ob dobro voljo. Dolina r a J e je ostala za njimi, v Kalsu pri uljeno pohiteli mimo orožnih stražnice in končno v mraku dosegi; „ , az ' ki je veljal za m« g e ° in ameriško cono. *- pomarain . . Kals^n 1 i ed Nič ni m pomagalo ^ UIlleiIiiK o c ono. ve drili v niJOt s ° . kmalu za KalsoV v Planinski i/ in cel ° ur0 čak '*!'■ mokri so K bi ponehal d ei ' Na preja d ° kože - , lžu zmoliti 2 ^ S ° koma J ute e mUi l 1U1 -- SO 2t . “J Q ne bilo TaL-? nestrpno čakali predat? ? pa pisma, ki je kontno f lkwe P 8chwaz, kjer stoji jjl? kazal ° v itudijska hiša. Cpa r edovna . . i„> tn *' Začelo te je V m t L ^ - mal ° nasel J e k ? v o t il,Tl Pa trne, .ta, ni *|„ *° Popravljanj. 5 , ° 1 1 ! no - Vsaj upali so, da b« ifl - gladko, Sai? * kdk kot, kjer bi se dalo prerio i Je posušiti nu.. - ' križu zmolif ZU So komaj utegnm - Pohiteli nav?^ zdravamarijo, pa so j v megli in Q ^ a Jih ne doseže je kazal >y, n , e ^ u Sora. Zemljevid J 1 '" hoda v Hni,v ,° naselje kake tri ‘ r ’ - • - (;iin posušiti V, D1 se dalo prenoc» - °bleko. In seveda kap 1 ’ ‘ MARJA 'o kajti naslednji dan je bila ne- 'Nedelja angelov varuhov, ki So ‘Jja na tej poti z našo trojko dosti ^ , s0 delali popotniki račune krčmarja. Ko so okrog pol de- br f Z v, dosegli naselje, so kljub trdni s poznali, da ni drugo kot nekaj Savskih barak ob novi elektrarni. r T e ežk0 da bi menihe sprejeli pod ;re ho delavci, v teh krajih še vedno ^cistično nadahnjeni ali celo rdeči. ^ tako blizu meje je navarnost, da b i navsezadnje potrkali ravno na vrata obmejne stražnice. Brrr !. . . Ni kazalo drugače: kar na veliko avtomobilsko cesto, ki se je kakor kača vila ob hudourniku proti dolini Pinzgau!In po njej kljub noči in trua- nosti dalje, dalje. . . Dež je padal brez prestanka in tema je bila kot v rogu. Vso samotno sotesko je objem¬ ala tišina, le po cesti so odmevali trudni koraki treh temnih postav v meniških haljah in s kapuci na gla¬ vah. ‘Kakor izgleda, ne bo do vasi no- ” J e vzdihnil najbolj tru- ne se pravi:še štiri ure. Do ene tak pridemo v Uttendorf. Kdo nas bo . ' • h rančiškovo himno. Korak ( 5 / 'ji.Celo brat dež je nekam ‘ r, ' močil kapuce, da so vsem V/ Z ''* 11 po licih potočki. Samo manjkalo,da bi hitel P re ? ■>' ob l >alico in pred ’ m ' 4 bi ihio odlično? Ce bi žabami privozil avto.Kar ustavili To pa to. Samo kdo bo vozil ob tej uri in v tej puščobi?” j e druvi pokazal kaj malo upanje, tretji pa se je spomnil, da bi pomagal rožnivenec. Kdo bi mislil, da z molitvijorož- nega venca tako odlično držiš korak "Ena, dve Zdrava-Marija... milosti-’ polna... ” Se brat veter je pomagal in veselo vihral premočene redovne halje. Smenta ! Za popotniki je kmalu odjeknil ropot motorja in izza ovin¬ ka so zažarele avtomobilske luči. “ŽiviolZdaj pa le obilo sreče!” Vsi trije so obstali na robu ceste ter mahali z rokami. Mogoče ba voznik ustavil. Zavore so zacvilile. Toda iz avtomobila je skočil-sam ameri- kanski oficir in zahteval-legitimaci - je. Ta je pa dobra !Lep močnik so si skuhali! Mislim, da so vsem trem po hrbtu zagomazeli mravljinci. Ves čas so tako pazili in se izogibali straž, zdaj pa so sami ustavili - amerikanski avto. Čim bo mož videl da nimajo papirjev ameriške cone, jih bo zapeljal naravnost na straž¬ nico. . . Pa imaš bogoslovje in sam¬ ostan ! Kleriki so jo hoteli kratkomalo ubrati od avtomobila, toda oficir je mislil, da slaba vest izvira drugje, saj rjava kuta dandanes lahko siriva marsikoga. Desnico je držal na torbi samokresa in Se enkrat trdo zahte- val“pas ”, Nič ni pomagalo. Eden se je le ojunačil in izvlekel legitimaetjo Pa ne ono iz angleške cone, ampak staro ljubljansko, ki naj b. vsaj delno zakrila ‘rojkino pot^ P« ® Amer v h?ne ropotal -notor. Tako pa srca ko bi n P ta le be žno pogledal je V luči ž ™ delt da se ujema, z sliko m ko J vrnil zastarelo glasnim ° k J ‘ vse mokre ptičke legitimacijo te zbasal v a, £ 0 ; ivah neje zabrnel in se M f ^ dolino. Kar bi napravile pognal 22 trudne noge prevozila v V treh urah, so kolesa dvajsetih minutah. . . • ** Isti večer je uttendorfski g° s P° d zamišljeno sedel « • rbrizTvcer .‘o dvo¬ dnevni i^t Student ki je oblj nadomestovati organista, p "Reč ni taka! Nedelja angelov varuhov, jaz pa naj bi opustil peto mašo,” je brundal predse dobri gos¬ pod Alfred. A neljubo misel mu je spodrinila druga, prijetna, da se jo je takoj ok¬ lenil: Kmalu po večerji je namreč prišel v župnišče bogati župljan, ki že dolga leta ni hodil v cerkev ali kaj daroval njej ter dušnemu pasti- OGLATA SKALA Oglata skala, svinčen granit, nad njo nebeški svit’ Pod njo buči obala. Oglata skala: kerub razpeti!? rok strmi v svetal obok... njln? molči obala. Oglata skala: n a j njo sl v barvnem loku mpeUvoj mir otroku L ^°j strmi obala. Oglata skala, svinčen granit nad njo nebeški svit- *>U vsa obala. A,b «rt MikUvc rju. Danes pa j t . prin AV « ^ mesa, ga prav mei/''‘ r| ' župnika na mizo Polj./, drogi povedal; Klal se vas spomnil. *• , ri> Pa ^ 1 začudeno pogledal' r’' Jhr JVr lli ,' vprašal, zakaj mu b(j n •* ol * ko sta z materjo vendar i ko poleg tega že kupila n( . > ‘‘' r 's Boste že kako porabil^. glasil odgovor. * " C “ de , n P atron! ” je zdaj i razmišljal dogodek. 1 prinese goro mesa. Kobi g av?f poldne zaneslo k meni, da ne b> potrebnem kupoval. Mogoči zgubljena ovčica le našla pot v kev, če je danes zavila skozi i niščna vrata... Toda toliko mes*. rm ni šlo v glavo. Že se je spat odpravljal koj* • nadoma prav rahlo pozvonil h. zvonec. “Ob tej uri?” se je začudi stopil v vežo, mati, ki mu jo gos: dinjila, pa ga je že prehitela.O,” je vrata, pred katerimi so vsi bi« in mokri plaho prosili vstopa *'•' mladi frančiškani. Kako je gospod župnik gled d >,’ so mu na kratko povedali svojo P in kako je avtomobilist brez n J-_ želje ustavil sredi vasi ter p° na župnišče. ^ “Samo za streho vas p Do jutra...” so biliskromni. . fl ,; pa se jim je očetovsko smej domače potisnil v kuhinjo* ^ “Zdaj vem, zakaj mi J c f* ^0$ kmet toliko mesa! Saj j e že pred vami poslal v ^ j e ijko r kamor ne pojdite pred po n ^ sto & Na nedeljo angelov varuh ^ 0 v gostje. -Mati, vi pa nal ° l e gt*rj 0 » ' in postrezite gostom z so lačni. ” . a ii d r j Kako so popotniki g ® ^ r 0 jn^., drugega, ko so sedeli P j c ** cvrtja in toplem mieku • ^ | , tako neizmerno dober y Na polnoč je kazala 23 P ma* ,a * vt „,k vodil pozne gostje v .-iP 0 *’ lU samesto “strehe", katero k -i^ ice : y c 0 dobili vsak svojo sobo: pr° sl Gostinsko in kaplanovo, ki i sofoV °'no naključju ni bilo doma i n l» P ri ' župnika rešil zadrege. * 5 of*lahko noč!- Aha, še nekaj; peti koralno mašo?" seje ali -ir na Stopnicah še enkrat o- “^Seveda!" „ , . ■ Bogu bodi hvala! V cerkvi se spravite v prvo klop: odgovar- 5; mi boste, kajti za nedeljo angel- ^varuhov mora biti peta maša!" Dobremu uttendorfskemu pastir- . se j e kar samo smejalo. Ni si J mogel kaj, da ne bi še enkrat odšel v kuhinjo, kjer je veselo prasketal ogenj. Gledal je tri viseče redovne halje, pod katerimi se je zbirala ve¬ lika luža, in veselo momljal predse; “Pa radovedni ljudje hočejo čudežev! Le počemu! Saj Gospod Bog lahko naravne stvari tako obrne, da pomaga človeku: fantom pripelje avto, meni že pred njimi pošlje kosilo, kaplana odpravi zdoma, da imam zanje pro¬ sto sobo in celo nadomestek za pev¬ ce mi poskrbi. . . Bodi hvaljen za vse, Gospod Bog!” FR. BAZILIJ, O.F.M. TRGU PETRA [ Odšle so njnožice, ( počiva zvon. s V Ys^lr kipi j teb kupol silni vzpon j Stopnišče- j niti Yal: j je obstal '■ na bregu dob; te?kk tanj Ribič ključev Šop, M Havlov njeČ 'k t- v . Zanjan v zvoniku ura kito dni razpleta. Rafko Vodeb n a oz g ^ m stoletja rprž), n?ed stebre večnost je ujeta. Žas stoji. granitni vrisk, ^obelisk, '/feroškl prst, t v nebo; -lita vodometa 24 AV£ vznožju hriba Žebelj, na katerem stoji po vsej Belokrajini in daleč po Hrvatskem znana bo^ja pot Ma¬ tere božje, in ob vznožju hriba Slemine, kjer je bilo v pradobi gradišče starih Keltov, leži - v srednjem veku tržišče - sedaj trg Vinica. V srednjem veku je bila Vinica utrjena z močnim zidovjem in, kot piše Valvazor, ni bila od Turkov nikdar zavzeta. Izza časa turških navalov živite še danes med ljudstvom dve dogodbici. Prva pripove¬ duje, da se je zatekel v Vinico neki Uskok z izgovorom, da beži pred Turki. Izdajal se je za kristjana in prijatelja ViniČanov« V resnici pa je bil turški vo¬ hun« Ko so Viničani to zaznali, so ga razčetverili. Druga pripoveduje postanek božje poti na Žežlju. Pridrl je namreč Turek v de¬ želo in na hrvatski strani Kolpe so se Že prikazali turški konjeniki. Majhna četa ViniČanov zbeži na hrib ZeŽelj, da si pri Mariji najde pomoči. Hodili so okrog cerkve kot v procesiji. Turki videč to procesijo so mislili, .da je zbrana ve¬ lika Četa bojevnikov, so se prestrašili in pobegnili. V zahvalo, da so se s po¬ močjo Marije rešili krutega sovražnika so ViniČani sklenili romati vsako leto na Zeželj. To romanje se je ohranilo do današnjega dne. Postanek Vinice se zgodovinsko ne da točno dognati. Gotovo je, da j e bi] a za Časa turških navalov močna trdnjava ker je bil tu v celi Belokrajini primerno' najlažji prehod Čez Kolpo iz Hrvatske na bivšo Kranjsko. Vinica je imela tudi svoj značilni grb. Ptič, imenovan * graj f' ( je držal z razprostrtimi perutmi grozd v svojih krempljih. Postanek viniške cerkve ni točno znan, Da je cerkev silno stara, o tem priča starinsko gotični presbiterij, ki je edini še brez dvoma prvoten. Isto potrjujejo tudi gotske freske, ki se najdejo globoko pod ometom. Da je cerkev stara, potrjuje tudi zgodovinar Gruden. V Zgodovini slovenskega naroda se bere, da je leta 1228. ustanovil oglejski patriarh Bertold podružnico na Vinici, ki je bila pridel- jena Župniji Črnomelj. Na čast Žeželjski Materi božji se moli sledeča molitev: O Marija Žeželjska, Ti si upanje grel¬ nikov in tolažnica Žalostnih, Ti si M atl vdov in sirot. Kdorkoli Tebe z zaupanjem prosi, dobi milost od Tebe. Prosi, o i 8 rij a Zeželska, za nas svojega Sina J e zusa, da po njegovem bridkem trplj el jP dobimo odpuščanje grehov in večno 1 ljenje. Amen* hip prebadajo s svojim boeoklpf ^ S trn i em » s haterirn ga nehvaležni ljudje Povej jim, da jim obljubim r ,em . ln nehvaležnostjo. Vsaj ti me poskusi potola* mi, Če ob prvih sobotah pet^m"* 8 * 11 Smrtni uri z milostmi za zveličanje po treh 0 . veMC ostanejo pri men : . zaporedoma prejmejo sv. obhajilo, molijo ro fiega veri' a, z namenom d* j , . minut v premišljevanju petnajstih skrivnosti ro vsako V '~T)OMARSKA SEZONA V se zamenja tukaj v Lemontu ta mesec. O tem je bolj na dolgo raz¬ loženo na strani 8, torej ni treba tukaj dalje govoriti o letošnjih romanjih. Samo to lahko omenimo, da bo ta mesec zopet otvo- rilo romarsko sezono, kot vsako leto, društvo Marija Pomagaj, KSKJ, iz Chica- ge in sicer v nedeljo 21« m aj a. Za “Decoration Day”, dne 30. maja, pridejo zopet dekleta iz “Young Ladies Sodalities” iz Clevelanda. ** * Skozi celo poletje bo sv. maša tukaj v naši kapeli ) nedeljo ob enajstih zjutraj, tudi ob onih nedel¬ jah, ko ni nobenega večje¬ ga skupnega romanja. To bo veljalo od 21. maja do 3. septembra* Se razume, da bo sv. m a- Sa P", ob večjih ro- marskih dnevih, ne v ka- ““ vreme dopusti. Drugače je skozi leto ob nedeljah navadno samo ena sv. maša in sicer ob sed¬ mih zjutraj. Drugih sv« maš ob nedeljah navadno ni, ker naša cerkev ni farna cer¬ kev. * ** Všasih k nam pridejo po¬ samezni romarji ali privat¬ ne romarske skupine, ki bi bili radi pri sveti maši. Pri nas pa je Čez teden sv, ma¬ ša približno ob 6:15 zjutraj, kar je za romarje prezgo¬ daj. Mi bomo rade volje po¬ stregli takim romarjem, da se bodo lahko ob svojem obisku pri Mariji Pomagaj udeležili sv. maše, ampak samo Če bodo nam ob pra¬ vem Času sporočili, da pri¬ dejo, in bomo mogli mi tudi odgovoriti, Če jim bo duhov¬ nik n a razpolago. Torej z nami se morajo poprej zme¬ niti ali pismeno ali tele¬ fonsko ali brzojavno. Najpozneje bi bila taka m**a ob devetih zjutraj. m Vse to naj velja skozi celo leto. *** Ta Številka Ave Marije je, kot vidite, nekoliko pozna • Za to ata pa dva vzroka, Če se smemo opra - videvati* Prvi vzrok je to, da smo 26 čakali v upanju, da bi mogli kaj gotovega sporočiti o novih mašah naših ve kandidatov za mašništvo. Toda zastonj smo čakali, če treba, bomo sporočili o tem v dnevnem Časopisju in potem v junijski Številki tega lista. Drugi vzrok je bil ta, da je nam nagajal tiskarski Škrat, ko je hotel našemu tiskarju palec odgrizniti. *** Ob nedeljah imamo ta me¬ sec Šmarnične pobožnosti tukaj ob dveh popoldne. Ma¬ rijine litanije bomo peli. Vsi, katerim je mogoče priti za te pobožnosti, bodo iskreno dobrodoSli. *** Dne 11. marca je Father Alojzij tukaj v Lemontu uradno ustanovil skupSČino tretjega reda, v katero naj spadajo vsi udje tretjega reda, ■ ki drugače ne spa- dajov nobeno tretjeredniško skupscinot. Torej naj se v naSo skup¬ ščino vpiSe vsak tretjered- nik, Če ni v njegovi nasel¬ bini nobene tretjeredniške skupščine, • v katero bi se lahko vpisal. Naša skupščina je posve¬ čena Mariji Pomagaj. Od nas lahko tretj ered- niki dobijo “Priročnik ali Obrednik III, reda sv. Frančiška”, kakor tudi tretjeredniške škapulirje in pasove ter frančiškanske rožne vence. *** u’;“ r ; ( , , r. i i': nar p- R-Joir, obče vs Ij končali, i* $ potopi« smo pri. ‘V te l številki * I* 5 »e vedi Ino v ki- v BLAG SPOMIN V Jolietu, • 111., je 28. marca nenadoma umrla clara BUCHAR, že od začetka Lemonta na¬ ga dobrotnica. Naj ji bogato poplača lurŠka Marija, ka¬ teri je vsako leto tako rada prinašala cvetlice, da so celo poletje cvetele pred njenim kipom pri naši groti. Znano menda ni, da je bila duhovna mati našemu fr. Inocencu Ferjanu, a Bog jo je k sebi poklical,preden je mogla dočakati njegovo novo mašo, ki bo kmalu le¬ tos« Njeno plačilo v nebe¬ sih naj bo plačilo matere duhovnika! tajskih misijonih. Sicer so njegov misijon zasedli v oktobru lanskega leta komu¬ nisti, pa kakor izgleda, so začeli zdaj z drugačnimi metodami uničevati misi¬ jone, kakor z umori misi¬ jonarjev. Patrom se za en¬ krat ge ni nič zgodilo. Za¬ sedli so jim eno postajo, šolo so pa morali zaradi pomanjkanja sredstev sami zapreti. Naložili so jim tu¬ di večje davke na misijon¬ sko posest. Povsod pa zelo sovražno govore in pišejo proti vsemu, kar ima stik z vero. Tako komunisti načrtno pripravljajo tla, da se bo zaslepljeno ljudstvo kon- no samo dvignilo proti ka- °. 1 atlom » Misijonarji so pripravljeni na vse in pro- si i°. ■ da jih ne V svojih molitvah P ° Za bi„., P ; ie zdaj aa posta,. Lengshuita' se spominja 1 j ° v 0 | 1 h kanskih dobrotnikov • ^ poSilja tople pozdta',"' 1 ' njem bomo še v nrik !’ 0 Številkah kaj napisali, dokler se k veda oglašal s pismi, ^ *** Dne 31. marca j e bil Dri pogrebu pokojne Klare B u char v Jolietu tudi njen du hovni sin,.naš fr. Inocenc ki je novembra meseca v Ameriko prišel. Z njim j e bil njegov sošolec fr, Ba- zilij, ki bo kmalu z njim v ra ašnika posvečen. Tisti dan je sv. mašo za pokojno pri stranskem ol¬ tarju cerkve sv. Jožefa da¬ roval naš p. Gracijan He¬ ric, medtem ko se je pri glavnem oltarju darovala slovesna pogrebna masa. Od naših so bili pri p°' grebu prisotni tudi Fathri Andrej, Bertrand in Robert. *** Izšel je tukaj v Lemontu nov molitvenik ZDRAVNIK MOJE DUŠE, ki ga je se¬ stavil dr. p. Angelik i 0[T1 n ec, o.f.m., in ki i e P rv izšel v Ljiidjani 1. 1? * • Ta molitvenik je b.l «*« v naši tiskarni na n ° v0 m0 . natisnjen. Skoraj vse litve so v velikih Črkah se z lahkoto berejo. ^ Med molitvami so r ^ lične svete za trojne različne mo * : P sv, obhajilo. Zraven še dolga vrsta razni litev in pobožnosti* ^izu Molitvenik obseg« 27 vE maR |A »ni .i»* rdC *° ° S "^ -xavo. %ne * l - 75t ' It ok 400 „•0 »n Dne 28. moren Naročite si nj ni ive Mana 0ox 60B Letnont, *** Illinois Imamo v Ave Maria ofisu B ovo zalogo lepih rožnih zalogo vencev, ki smo jih iz Rima dobili. Stanejo od 50tf do VEČNI POPOTNIK ........ 1 a mesec bo večni popot- sv °j BI* rojsten dan. |’n nik, brat Antonin, svojo malho nosil po državi NEW Y0RK, kjer bo naročnine pobiral za ta list. Prosimo, naj ga vsak naročnik rade volje sprejme v svojo hišo. 13.00 *** bovzete, Collinwood, Cle¬ veland. Father Alojzij je ostal v Mr. Frank Gorenc iz mes- CleveUndn Se naslednji t. H.mpshire, I1U. je zopet ! eden - da l e P rl . sv * obredl ' J knpil nekaj koruznega ln spovedovan.u pomagal “ . ..... L an \ “silo py evzv * ?kofu dr * Rožmanu, ki je v isti cerkvi pridigal slovenski misijon. Isti teden je Father Odilo vodil slovenski sv. misijon v cerkvi sv. Stefana v Chi- cagi. Štiri deseturno pobožnost v slovenski cerkvi sv. Ja¬ neza evangelista, Milvvau- kee, Wis. ( je od 31. marca do 2. aprila vodil lemontski komisar,F ather Aleksander. Po veliki noči je šel Fa¬ ther Odilo v Little balls, N.Y., kjer je pridigal slo¬ venski misijon od 16. do semena, tako zvani corn". Bog mu stotero po¬ vrni! Iz hvaležnosti bomo 1. junija darovali črno peto maso za njegovo pokojno ženo, ki je bila tudi v svo¬ jem Življenju naša dobrot¬ nica. *** Naši domači misijonarji 8 °‘® e li precej posla z mi- „ ° ni . ln 40-urnimi poboŽ- kakoT. ?. Ped Ve ^ ko nočjo Od ifpo veliki noči. Father ai °- marca ) e °) zi j. lemontski 23. aprila. boinJ 0 ' v °Bil 40-urno po- Ob koncu pC', v slovenski cerkvi 0hi o , rCa v Darbertonu, f Odilo, vodja naših ‘^ijonarjev, je iste dni ■'^igfcl med 40-urno poboŽ- v *lovenski cerkvi ‘ 1 'Ž>fa v Jolietu, lil. "'itir r^l . upravitelj ^ AveM * V ul. ~~ _ istega tedna (21.-23.) je Father Alojzi j vodil štiri deseturno pobož¬ nost v cerkvi sv, Jurija, So. Chicago. *** Dne 25. marca je bila slo¬ vesna pogrebna sv. maša kapeli slovenskih sester za pokojno ki ie ne- v n a MU A s si si . r e rt rudo, ki l c n ® , ■ A v« M ari a, j e skup- sestro J . p 0 povr »-j, 1 f ' ,rn Alojzijem med nadoma u »v. mu 0 murca vodil iz boln l laZ d —i»r ols STANE $1.75 29 maR |A ZAfEEKM RIM, ITALIJA. - Piše p. Hugo Bren, o.f.m,, “Ljubiteljem svetogorske Kral¬ jice”: Letošnji pustni dan je bil za nas rimske Slovence dan veselja; toda ne navadnega pustnega veselja. Ta dan se je vrnila med nas svetogorska Kraljica, ki je bila veČ kot dve leti v italijanskem ujetništvu: kje sami dolgo nismo vedeli, kar nas je Še bolj bolelo* Sicer so nas ves ta čas tolažili in mirili, naj se ne bojimo zanjo, da je na varnem in v časti, pasmo bili vendar v skrbeh in komaj smo ?akali, da se vrne med nas. In ta dan smo jo po uvidevnosti Vati¬ kana, ki je vpoŠteval naša otroška Čus¬ tva, zopet pozdravili v svoji sredi. Kako nam je iz srca vrel “Tebe Boga hvali- ki smo ga po sv. maši v kapeli Q ačih šolskih sester pred njo zapeli! ^°da, kadar smo dvignili oČi k njej i a d oltarjem, so nam srca zakrvavela. e od daleč smo lahko opazili, da je bol- Da * Takoj smo poklicali specialista, da J 1 gotovi, kaj je z njo. Na našo veliko Ža- ‘ 0st ie povedal, da je celo težko bolna. i lCer StQ o se pa o tem sami prepričali* bi^ s * i° pobližje ogledali. Je kot in b,la gobova, polna bul, ki dozorevajo r po Mo, da barva v luskinah odpada. 0 njenih ustnicah, ki so nek sj u, “- a Posvetil f *»Ci * e našo govorico, zeva ena taka • * di vzrok delali»t je vedel po ve< ^ a V;L na vU^' Ulje je morala biti ne■ j e »li* kjer se je les, na k ^ l# Ko !.* **» navzel vlage in raz zoŽ*l> "na auhem zopet osu t t bar Va tega ni prenesla in sledilo je, kar zdaj z žalostjo gledamo. Kajpada smo takoj stopili v dogovor se z raznimi drugimi specialisti v tej stroki, kakršnih v Rimu ne manjka, da nam povedo, kako zaustaviti nadalnji razkroj in dosedanje rane zaceliti. Kon¬ čno smo si osvojili predlog najboljših tozadevnih veščakov vatikanskih muze¬ jev, ki imajo v tem bogato skušnjo. Le ti so nam odločno odsvetovali vsako za¬ silno krpanje, ki bi držalo kvečjemu par let, in smo se pogodili z njimi za temel¬ jito restavriranj e, garantirano za stolet¬ ja. Kajpada bodo tudi stroški tega re¬ stavriranja bistveno večji kot zasilnega popravila. Proračun se glasi na 200.000 lir, kar bi bilo okroglih 300 ameriških dolarjev. Res, lepa vsota, precejšnja Žrtev. A smo se nekam z lahkim srcem odločili zanjo v prepričanju, da, ko gre za živ¬ ljenje drage Mamice, njenim ljubečim otrokom ni nobena Žrtev prevelika* In naš narod ljubi svetogorsko Kraljico, posebno Še Primorci. Saj mu je v teku 400 let zacelila Že toliko dušnih in te¬ lesnih ran. Zato si ne moremo misliti, da hi ji zdaj težko bolni ne hotel pomagati, da se te¬ meljito pozdravi in svoječasno s svoje sv. Gore zopet prevzame materinsko var¬ stvo nad njim. , . Ko se Pez nekaj mesecev pomladna zopet vrne v naSo sredo, se bomo nmsk, Slovenci zo P e. zbrali pred ^ . M naSih Šolskih sester, poloM. na oltar 30 'seh ^ o V f‘ihlj n no°slu V fto to“ M-azVa.il _ tj j _ piše Joseph Oblak, CHICAL.O, £Tospod , Naznanjam v'" b a vsem bralcem Ave Marije da ]e '“"J mni brat Frank Oblak, v Soudan, umri mo] Drai » . r r ie bil Minnesota, v 60 . letu starosti. Ker ^ ^ naročnik lista Ave Manje,,, nekrolog ali sporam umrlih naročnikov, Zapustil je ženo in 9 otrok, -e liki, in sicer 3 sinove in 6 hčera; ena od teh je redovnica kot sestra Armela, o.s.b. Uči tretji razred pri katedrali Srca Jezu* sovega v Duluth, Minn. Tudi vsi ostali so na dobrem stališču, kar se tiče izo- brazbe. Bog mu daj večni mir in pokoj! Družini pa sožalje in tolažba v Bogu« HOLTON, MICH. - Piše Mary Deblock: Dragi očetje frančiškani! Moje hčere hčerka se je zadavila s potetuzom ali krompirjem« Daleč od mesta, smo skušali sami jo rešiti, pa ni bilo mogoče« Otrok PET-DOLARSKI KLUB za one, ki darujejo pet dolarjev, ali več za Baragov Romarski Dom Preteku mesec so se pridružili temu klubu sledeči: LOUIS SRPAN, Cleveland, 0. ANNA BAJT, Cleveland, O. fannv Sterle, Cleveland, o. Mr. Mrs. TOMC, Cleveland, O, FR^K E pms N n ANI ,- Cleveland ' o- 7 *-**AR. Cleveland, O. . M,». L. KOSUH, W.„ p ork o . LOUIS GORIŠEK nll, “ethod shircel C!" °' JACOB MULEC CI.V , 7 90n ' Wis - u. u. u * v «land 4 O. • ANŽ| CEK, Gtrard, O. AVe je začel krvave pene Ven hi'" Ma,| i Zik je imela ven ves črn ; IUv ati ; postal črn in glava in telesr ^ 8 ' ovenelo. Zgledala je mrtva, e I' til* življenja« ni b do \ si prestrašeni smo vpili .”' x «1» • V p——u smo vpUi k cu Spomnim se Marije na R P • ^ - »» •• Drez jah • vpijem: Marija, reši mi se vsedemo na avto ali v^; I . e l e bi| 0 v H du, da moj sin m mogel hitro V02 v •* otroka držim kot mrtvega V sp y k R«i: „j j _ .. § a crr.«,. & Bolj ko gremo od doma, bob Marija, usliši me! Reši mi i 0 V* .1 • • _ II • • V, * IZtlNv, ji življenje. Marija, ie tolikokrat'?,* uslišala, usliši me še sedai. \’ a d ' Ti jo bom prinesla na oltar pokazat, sliši me! Nisem jokala, ampak prosila tako upno, da mi mora pomagati« Ko smo priJi z avtom eno majlo, pa me je otrok gledal« Mi pa vseeno v mesto. Doktor je pregledal in je rekel, da je bil otrok zadavljen in da je on ni reŠil gotove smrti. Kaj je, ni vedel, samo da je okej sedaj« In tako je bila slaba, da smo jo celo noČ na rokah nosili. Stara je bila 17 mesecev« Jele proti domu sem se zjo- kala od veselja, ker še živi otrok, ki ■■ ga je resnično rešila Marija na Brezja.. O Marija Brezijanska, ne zapusti na tudi ob smrtni uri, ki v Te zaupamo. BOLOBO, BEL. KONGO, AFRIKA-' daljuif o do Piše brat Karel Kerševan, c.m. nar (Vnebovzetje, 1947) ( se na V Coq-u je bilo treba čakati n ^ e j orTia p°‘ srede zjutraj« Ponedeljek smo --, - - - - . ,,n te r rabili za obisk nekaterih trgo e t>f> f n 3 ” kup marsičesa, ker v Bolobu n *i p izbire, za zidanje je pa tre a °j en ial‘ ! materijala« Seveda nismo te 8 a seboj, ampak ga pošljejo za Drugi dan oziroma. noČ sal gflI flO sl , silen vihar, ki je podrl na v ^ 0 |a r $2 ; A> jaksetlc, F. Muhic,