tJfesstsa Sumptibus Friederici ftistet, typof*raphi Apostolici Ralisbonae. AYE MARIJA! Podučljivo razlaganje molitve Maarijal" Za Šmarnično Spisal Jožef Kerčon, duhoven Ljubljanske Z dovoljenjem visokočastitega Jcapitel-vilcarstva Ljub¬ ljanske škofije. V LJUBLJANI. Založila .,Katoliška Bukvama". 1885 . > . ■»' • • '• ■' • ^ V.5*«S - * Tisk ^Katoliške Tiskarne* v Ljubljani, Predgovor. Pred neko dobo so me dalj časa oči bolele; zraven drugih zdravil sem rabil tudi slovečo vodo iz Lurdskega studenca; takrat me je misel obhajala, da ako zopet zdrave oči zadobim, naj bi iz hvaležnosti do prebl. Device Marije spisal pričujočo knjigo. Zraven tega sem želel se s tem tudi preblaženi Devici Mariji vsaj nekoliko prikupiti ter malo zasluženja pri njej na¬ brati, da bi mi, ker sem že na večeru svojega življenja, ona srečno zadnjo uro sprosila. Sicer ni bilo to za me lahko delo, ker sem imel blizo dve leti pri svojih oslab¬ ljenih močeh dvojno cluhovsko službo oprav¬ ljati; zato sem mogel le v prostih urah dolgih poletnih dni in zlasti o velikih šolskih počitnicah pisariti; vendar z Božjo in Ma¬ rijino pomočjo sem delo dokončal. IV Opomnim naj, da ta spis ni gola pre¬ stava kake posamezne knjige, ampak samo¬ stojno delo. Prav dobro služili so mi pri tem slavni pisatelji: Fr. Hattler S. J.; Patis S. J.; Stoger S. J.; Alojzij Šlor; Alban Stolz; Ott. Bolland in drugi, kterih prelepe, vzvišene misli in povesti sem po- gostoma porabljal in vpletal. Bog naj na prošnjo preblažene Device Marije to delce milostno blagoslovi, da pri bralcih in po¬ slušalcih obilno zveličanskega sadu obrodi! Pisatelj. Za predvečer Šmarniškega opravila. Ena izmed najlepših pobožnosti, ktere so Marijini otroci na vert svete katoliške cerkve v novejšem času zasadili in ktera kakor cvetoče in rodovitno drevo že zdaj svoje veje čez vse dele sveta razširja, je Smarnična, majnikova pobož¬ nost, ali Marijin mesec. Otroški ljubezni vernikov do preblažene Matere Gospodove ni še to zadostovalo, da bi le o nekterih odločenih dnevih v letu ob¬ hajali spomin na posebne skrivnosti mi¬ lostnega življenja nebeške Matere: marveč so hotli celi mesec v molitvah, pesmih, v dobrih sklepih in v očitnih obljubah z otroško vdanostjo in zvestobo njej daro¬ vati, in izvolili so v ta namen najlepši mesec v letu — maj ni k ali v č liki traven. VI Proti koncu osemnajstega stoletja je bila nevera in vsled te razujzdanost do¬ segla najvišjo stopinjo in okužila celo rimsko mesto. Takrat seje zbralo v Eimu več pobožnih oseb, njim na čelu častit¬ ljivi mašnik iz družbe Jezusove 0. Lalo- mija. Ti so poklekovali pred altar naše ljube Gospe, preblažene Device Marije, objokovali brezbožnost, ki seje prederzno povsod kazala, in toliko duš nesrečnih delala, in obljubili so, da hočejo ves mesec veliki traven njenemu češčenju posvečevati, da bi ona s svojo mogočno priprošnjo vsem tistim, kteri se ta mesec pregrešnim veselicam in razujzdanosti vdajajo, njih dušne oči odperla in k Bogu jih zavernila. Med tem ko so se tedaj •zunaj po ulicah in cestah, v slabih hišah, po vertih in logih mnogoštevilne trume spridenih ljudi ostudnim veselicam vda¬ jale, bogokletstva in zasmehovanje Božjih reči brez strahu bruhale in nespodobne pesmi prepevale, so klečale te pobožne duše pred podobo prečiste Device Marije, ter so zdihovale k njej za priprošnjo in VII pomoč, in so poveličevale po njej lju¬ bezen, dobrotljivost in vsegamogočnost Božjo. Ovenčale so podobo preljube Gospe s cvetlicami, hvalile njene visoke pred¬ nosti s svetimi pesmami in so ji darovale svoje serca v gorečih molitvah. Kmalu pa se je pomnožilo pobožno kerdelce dobrih Marijinih otrok; lepa pobožnost se je pred očmi sv. očeta papeža v več rimskih cerkvah vpeljala, razširjala se je od tod v Neapel, na Sicilijansko, na otok Malta, na Francosko, na Nemško, in pred nekoliko leti na Slovensko. V današnjih dnevih pa je ta pobožnost prišla skoraj že na vse kraje naše zemlje, kjer koli ljudem sveti luč svete katoliška vere. Tako se zdaj o lepih dnevih cvetočega maja ne le vonjava mnogoterega cvetja dreves in cvetlic, ampak tudi prijetna dišava pobožnih molitev in svetih pesem iz brezštevilnih ust in gorečih sere vzdi¬ guje proti sedežu nebeške Kraljice. In gotovo ne brez volje Božje je bil mesec veliki traven (majnik) posebnemu če- ščenju preblažene Device Marije posvečen, VHI ker ta mesec je prav lepa podoba Ma¬ rije Device. Mesec veliki traven s svojim cvetjem, s svojo vonjavo in prijetnimi dišavami je mesec veselja, — Marija pa je veselje človeških otrok. Mesec veliki traven je mesec upanja, ker cvetoče rastline po vertih in na polji obetajo drevesno sadje in zemeljske pri¬ delke, Marija pa je Mati upanja. Mesec veliki traven je mesec cvetlic, in Marija je najlepša cvetlica vesoljne zemlje. Na njo obrača sv. cerkev besede sv pisma; „Kakor cedra na Libanu sem povikšana in kakor cipresa na Sionski gori. Kakor palma v Kadesu sem visoko zrastla, in kakor zasajena roža v Jerihi; kakor lepa oljka na polji in kakor javor ob vodi sem visoko zrastla. Kakor cimet in lepo dišeče mazilo sem dišala, in kakor izbrana mira sem dajala prijeten duh od sebe ... Kakor terebinta sem svoje veje razprostirala, in moji odrastki so častitljivi in prijetni. Kakor terta sem sladak in dišeč sad rodila; in moje cvetje IX je častitljiv in pošten sad“. (Sir. 24. 17—23.) Drug vzrok, zakaj da je ravno pri¬ jetni mesec veliki traven češčenju pre- blažene Device Marije posvečen, je tudi ta, ker ta inesec neposrednje za obha¬ janjem velikonočnih praznikov sledi. O svetem velikonočnem času so verni kri- stijanje po dobri spovedi obleko nedolž¬ nosti zopet zadobili in svojo dušo v solzah pokore in v kervi Jezusa Kristusa zopet oprali. To nedolžnost in čistost je treba varovati, obleka posvečujoče gnade Božje se mora vsakega oskrunjenja bra¬ niti, predrag zaklad mora biti v varen kraj spravljen. Kje pa more duša boljše hrambe, pribežališča in varstva zoper mnogotere napade svojih dušnih so¬ vražnikov najti, kakor pri Mariji Devici. Poslednjič opominja cvetlični majnik Marijine otroke, da naj enako svoji pre- blaženi nebeški Materi cvetje, cvetlice in sad lepih čednosti in dobrih del pri¬ našajo in ž njimi svoji Kraljici in Gospe j darujejo najlepši venec. X Ker ima tedaj Marijin mesec tako lep pomen, in ker je ta šmarnična po¬ božnost o tem času za Marijine otroke tako zveličanska, je sv. Oče papež Pij VI. še v njen veči pospeh vsem vernim kri- stijanom, ki v cerkvi ali doma šmar- nično pobožnost opravljajo, podelil za vsak dan 800 dni odpustka, in enkrat v tem mesecu popolnoma odpustek in sicer tisti dan, ko prejmejo zakramenta sv. pokore in presv. rešnjega Telesa in v cerkvi pobožno molijo po namenu sv. Očeta papeža. Le-ti odpustki se morejo tudi dušam v vicah v prid oberniti, in ravno ta papež jih je po sklepu zbora za odpustke za vse prihodnje čase po- terdil. Pomočki pa, po katerih zamorejo Marijini služabniki šmarnično pobožnost opravljati, da jim bo doželjenega sadu prinesla, so ti-le: 1. Postavi se doma na spodoben kraj podoba preblažene Device Marije in okinča se s cvetlicami in z drugimi rečmi, kakor se ve in zna. Pred to podobo XI zamore vsak sam ali z domačo družino svojo pobožnost opravljati. Kdor pa cerkev obiskuje, to pobožnost v cerkvi opravlja in dobro stori, ako po svoji moči k olepšanju šmarničnega altarja pripomore. 2. Vsako jutro se darujejo vse dela celega dneva prečisti Devici Mariji in po njej njenemu božjemu Sinu, in naj se zvesto opravljajo. 3. Ako je moč, naj bo Marijin ča- stivec sleherni dan pri sveti maši. 4. Prav dobro je precej pri začetku Šmarnic s skerbno pripravo prejeti za¬ kramenta sv. pokore in presv. rešnjega Telesa; vsaj pa naj se to enkrat zgodi v tem mesecu. 5. Naj se sklep naredi, ta mesec zoper svoj poglavitni in navadni pre- grešek na vso moč se vojskovati, in si za temu nasprotno čednost prizadevati. 6. Vsak dan naj se ali posamezno ali v družbi, doma ali v cerkvi odmoli sv. rožni venec, lavretanske litanije, ali naj se opravljajo kake druge pobožnosti v čast preblaženi Devici Mariji. XII 7. Naj se tudi med dnevom kake kratke radovoljne pobožnosti opravljajo, kakoršne so: Daruj svoje dela in trude Bogu in Mariji; — ozri se na podobo Marije Dev.; poljubi svetinjo Marije Dev.; naloži si kako zatajevanje; beri šmar¬ nice, ako ne moreš v cerkvi branja po¬ slušati; izprašaj vest, obudi kesanje, moli rožni venec; budi druge k šmarnicam. 1. dan. Materni dom. Kdor koli je bil kdaj prišel po dolgem in težavnem popotovanji na kako slovečo Marijino božjo pot, n. pr. na sv. Višarje (Lušarje), ali celo v Marijino Celje*), se lahko še živo spo¬ minja, s kakošnimi občutljeji dušnega veselja se mu je serce napolnovalo, ko je zagledal Marijino romarsko cerkev še od daleč, in videl mnogotere trume pobožnih romarjev, ki so iz daljnih in raznih krajev in dežel prihajali, in vsak v svojem jeziku Mater Božjo preslavljali in veselo klicali: „češena si Marija! —Mati! Mati! Tebe pozdravljat, Tebe ppčastit smo sem prišli". Vsi so se čutili, dasiravno so iz raznih dežel in krajev dohajali, kot otroci ene in ravno tiste Božje Matere, ktero so prišli obiskat v njen Materni dom. *) Pisalee tega piše iz lastne skušnje Tsled božje poti v Marijino Celje. 2 Ako se je pa že od daleč pobožnim ro¬ marjem serce s sv. veseljem napolnovalo, kaj so še le čutili, ko so k romarski cerkvi prišli! Eni so od veselja očitno jokali, drugi si skrivaj solze brisali, sem ter tje so kteri poklekovali in cerkveni prag poljubovali! In ko so posled¬ njič stopivši v cerkev zagledali milostno podobo Božje Matere, so padali na kolena ter začeli ginjeni prepevati: „češčena bodi tisočkrati, Marija vir vseh milosti, Pred Taboj glej me tii klečati, Ki Te častim iz vse moči; Prišel sem po težavni poti, Zatekel sem zdaj k Tebi se, Zato pri Tvoji se miloti Veselja joka mi seree.“ Za pervimi trumami prišle so druge in kmalu se je čulo prepevanje Marijine slave v raznih jezikih, in iz vseh se je ime „Marija“ še razločno razumelo. Ljudje, ki se niso nikdar videli, so bili tukaj vsi eno serce in ena duša; saj so bili vsi otroci ene in ravno tiste Božje Ma¬ tere, ki so se zbrali v njenem Maternem domu. Potem se je vsak romar posebej altarju približeval, in svoje lastne dušne in telesne 3 potrebe Mariji na serce pokladal, in gotovo tudi ni pozabil svojih ljubih domačih. Pa sveta tihota ni dolgo terpela. Truma pobožnih romarjev, ki se je že dalj časa na milostnem kraji mudila, se je zdaj vzdignila, da bi se bila od Marije še poslovila, in zopet na svoj dom se vernila. O kakošen pogled je bil zdaj, veliko ginljivši kot o prihodu! Kako so milo prepevali, se jokali in solzili, ne le ob¬ čutljivi ženski spol, ampak tudi možje so se solzili, kakor da bi jim bila mati umerla, in bi je več videti ne mogli: Ljuba Mati! moram iti, Gledam gori jokajoč, Hotel bi Te še hvaliti Z angelji zdaj na vso moč; Rad bi molil in prepeval, čute vse Ti razodeval; Kar pa jezik ne pove, Naj naznanjajo solze! Velikrat se med svetom vidi, kako otroci, starši in prijatelji eden od druzega slovo jem¬ ljejo; ali tako ginljivo in priserčno slovoje- manje se nikjer ne vidi, kakor se vidi na slo¬ veči božji poti, posebno v Marijinem Gelji. 4 In ravno tukaj pri slovesu od milostne Marijine podobe pobožni romar živo čuti, da ni še pri svoji ljubi Materi v Njenem pravem domu, marveč je še popotnik na zemlji. O tam gori nad zvezdami, tam v nebesih je naše ljube Matere Marije pravi dom, tam je pravi ma¬ terni dom, kjer Marija stanuje, in vse svoje otroke kot romarje iz vseh krajev sveta pri¬ čakuje. Pa to tudi mi lahko spoznamo, da tukaj nimamo stanovitnega mesta; zakaj vsak dan bomo, ako nam Bog zdravje in življenje ohrani, hodili pred šmarnično Marijino podobo, in bodisi, da nam bo ta čas še tako prijetno biti pri šmarnični pobožnosti, kmalu se moramo zopet proč podati, in le prenaglo nam bodo pretekli vsi dnovi šmarnične pobožnosti. In tako se bomo lahko sleherni dan prepričali, da tukaj nismo še pri svoji Božji Materi, nismo še v njenem maternem domu; tam v nebesih je pravi materni dom, kjer Marije Device ne bomo gledali le v podobi kot tukaj na zemlji, ampak od obličja v obličje. — O da bi bili kdaj tako srečni, pri svoji ljubi Materi Mariji v Njenem maternem domu v nebesih biti! 5 Ali do tamkaj je še daleč, je še dolga in težavna pot, da se nam bo unkraj groba iz višave nebeškega Siona zasvetil nebeški ma¬ terni dom, in do tam nič druzega ne ostaja, kot da zdihujemo po tem domu mi zapuščeni Evini otroci v tej solzni dolini. Same želje po nebeškem maternem domu vender še ne zadostujejo, dasiravno so veliko vredne, ker človeka z nekako posebno močjo vlečejo k domovini. Na dolgem mostu v Strasburgu je stal nekdaj mlad švicarski vojak na straži in je milo pogledoval proti svoji domovini. Kar gre nek deček memo in zatrobi v rog po znanem napevu. Zdaj se vojak ni mogel več prema¬ gati, in, dasiravno je prelomil dolžnost, se je vender le zgodilo, skočil je v reko Ren in je splaval proti svoji domačiji. Tako ima tudi prava kerščanska želja po nebeškem maternem domu v sebi posebno moč, ktera si ne da pokoja; ona stori, da se človek na ta grešni svet ne naveže, da si svoje pameti v pi¬ jači ne utopi, in si neutrudljivo za nebeško doma¬ čijo prizadeva; ona naredi, kakor pobožna romar¬ ska pesem pravi, „lahke noge in krepko serce“. 2 6 Zato si, o zvesti Marijin otrok! serce le prav ogrevaj od ljubezni in želja do ljube Ma¬ tere Marije. To močno pomaga k pravemu če- ščenju do presv. Božje Matere Marije. Bog hotel, da bi se v tvojem sercu vnel ogenj ljubezni do Marije Device in prava želja po Njenem nebeškem maternem domu! In ravno zato so tudi te bukve spisane. Pripovedovale ti bodo od ljubezni in vrednosti, od milote in lepote, od visokosti, moči in ve¬ ličastva Kraljice nebes in zemlje, od tvoje pre¬ ljube Matere Marije. Pisalec teh bukev ni bil še v maternem domu v nebesih in ni videl še Matere Božje. Pa vender eden je, ki jo je videl, in to je Duh Božji. Ta nam je oznanil o Mariji, Materi Jezusovi, in sicer pervič po angelju Gabrielu, drugič po teti Elizabeti, in tretjič po materi katoliški cerkvi. To trojno oznanilo Božjega Duha je „Ce- ščena si Marija". To je neizrekljivo visoka in veliko pomenljiva pesem in molitev, ki jo je Duh Božji sam zložil in tem trem na jezik položil, in koliko milijonov ljudi jo je za njimi pelo in molilo! Sicer je zloženih brez števila 7 lepih in sladkih pesem, ki se prepevajo v Ma¬ rijino slavo po romarskih in drugih cerkvah; ali te so od ljudi zložene. Lesama „Ceščena si Marija“ je od Boga, zato ima prednost pred vsemi drugimi. In glej, o pobožni Ma¬ rijin služabnik! to visoko pesem, to krasno molitev, to Božjo besedo do Marije Device — namreč „0eščena si Marija 1 ' —boš slišal razlagati v letošnjih Šmarnicah, da bi se tvoje serce tolikanj bolj vnelo od veselja in ljubezni do Marije Device in da bi bolj serčno in ne- neutrudljivo popotoval proti maternemu domu v nebesa. Da bi pa, ljubi kristijan! prave poti ne zgrešil, temuč poslednjič srečno prišel v ma¬ terni dom, o kako potrebno je, da po pravi poti popotuješ proti maternemu domu! Kako dobro bi bilo za-te, da ti kdo pravo pot kaže, kaj ne? In glej, ta je zopet Marija. Ona je pot v nebeško domovino že dokončala in jo dobro pozna; ona nam je za seboj tudi sto¬ pinje zapustila, in to so njene prelepe čednosti, njeni prelepi zgledi. Le-te čednosti, le-ti zgledi, le-te stopinje se bodo letos tebi kazale, le po teh stopinjah hodi, le teh kažipotov se zvesto 2 * 8 derži, in poprej ali poznej boš prišel k svoji Materi v njen »materni dom“, v nebesa. 0 Marija, z veseljem in ljubeznijo se polni moje serce, kadar zagledam tvojo milo podobo na kaki božji poti ali na šmarničnem altarju pri šmarnicah; vendar vem, da je to le podoba tvoja in ne ti sama, ki v svojem maternem domu v nebesih kraljuješ; o sprosi mi milost od Boga, da se mi serčne želje vnemajo po nebeški domovini, da te kdaj gledam od obličja v obličje v tvojem maternem domu, v nebesih. Sprosi mi moč in serčnost, da zvesto in stano¬ vitno hodim po poti, ktero mi boš ti v teh Šmarnicah kazala, da kdaj srečno pri¬ dem v tvoj materni dom, v nebesa. Amen. 2. dan. Marijina perva daritev. Preblažena Devica Marija nam je v svoji nežni mladosti že ko majhna deklica v zgled zapustila prelepo čednost, ki nam kot pervo 9 znamenje kaže pravo pot v njen materni dom, v nebesa. Ta čednost je tudi nam potrebna kakor perva stopinja, da za svojo Materjo pri¬ demo v nebeško domovino. Slišal boš skoraj, o kristijan! ktera je ta čednost. V starih sv. bukvah se bere, da je Marija, preljubo dete, pervi dve leti svojega življenja pri svojih svetih starših Joahimu in Ani doma preživela. Ko je bila pa tri leta stara, je s svojimi starši pervo božjo pot opravila iz Naza¬ reta v Jeruzalem. Kaj pa je tam iskala? Nič druzega ne kot Boga in le njega samega, ona je bila že takrat tako modra in od Boga razsvitljena, da je dobro razumela, Bog je njen Stvarnik in njen najviši Gospod, ona pa je nje¬ gova stvar, in njegova dekla in vse opravilo nje¬ nega življenja mora biti: Bogu samemu služiti, njegovo sveto voljo v vseh rečeh spolnovati, ob kratkem: Ona je hotla biti in ostati, kar je po¬ zneje sama tako razločno izrekla: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!“ Perva pot deteta Marije je bila tedaj njena božja pot v hišo božjo, kjer je hotla služiti in dekla Gospodova biti. 10 Zato tudi pripovedujejo sv. cerkveni uče¬ niki, kako se je Marija, ko je v tempelj prišla, iz vsega serca Bogu posvetila in darovala za vse svoje življenje. S to daritvijo same sebe se je slovesno za vselej službi božji posvetila. — Spomin tega obhajamo vsako leto 21. no¬ vembra, v praznik Marijinega darovanja. Sv. Frančišk Salezijan v ozir tega prav lepo besedo spregovori, rekoč: „Dvojne verste so cvetlice, namreč vertnice in nageljni, ki raznotero prijetno dišijo. Vertnice imajo Iju- beznjivšo vonjavo zjutraj in dokler solnce na poldne ne pride; nageljni pa prijetniše na večer diše, in njih vonjava je takrat veliko slajša. Preblažena Devica Marija je bila kakor lepa vertnica med ternjem. Vse njeno življenje je sicer duhtelo v vseh najlepših čednostih; pa je tudi že v jutru svoje svete detinske mladosti skazovala prečudno prijetni duh svoje darež- ljivosti pred Božjim veličastvom. Ta darežljivost tedaj, ali resnična volja in terden sklep, vse svoje življenje edino le Bogu služiti in ljudem le po volji Božji, to se zamore imenovati „božjepotna čednost" Marijina. Zakaj le zavoljo tega, da je to čed- 11 nos darovanja same sebe spolnovala, je kot trilttna deklica svojo božjo pot v Jeruzalem opravila. Pa ta krajši pot je bila samo le podoba njeae cele poti skoz to življenje, njene božje pot v nebeški Jeruzalem; bila je to perva ve¬ liki stopinja njene daljne božje poti skoz to življenje. Zakaj njeno poznejše življenje je bilo le nasledek in izpeljava njene perve daritve, s Kttro se je za službo Božjo zavezala. In vse to, kar je pozneje delala, mislila, govorila in teraela, je bila le čista, sveta in neomadežana sluiba Božja najzvestejše dekle Gospodove. Glej, ljubi kristijan! to je perva stopinja, ki lam jo je naša ljuba Gospa na svojem po- potivanju proti nebeški domovini zapustila. To je prvi kažipot, ki nam kaže pravo pot v njen materni dom v svetih nebesih. Zatoraj, o kristijan! ker si popotnik proti neskjneni večnosti, premišljuj nekoliko in vprašaj se, sili na pravi poti proti maternemu domu, ki je (v nebesih? Povej, čemu se pravzaprav trudišin pehaš, in skerbiš in delaš, in česa iščeš 4 ranega jutra do poznega večera? Komu vse to velja? Ali delaš vse to za tega voljo, 12 da bi Bogu služil ? Bogu služiti se pravi, tiko misliti, tako govoriti, tako delati in vse oou- šati, kakor Bog hoče, in to sleherni dan in vsako uro. Ali je to tvoja perva in najviča skerb, da se pečaš za to, kar tvoj Bog in fto- spod od tebe hoče? O kristijan, premišljuj to resnobno in cd- govori odkritoserčno svoji lastni vesti. — Bij veš, kaj Bog od tebe hoče in kaj noče; to ti povejo božje in cerkvene zapovedi. To so tv»ji kažipoti. Ali si se v svojih mislih, v svojem govorjenji in djanji po božjih in cerkvenih za¬ povedih ravnal ? In če si zgrešil pravo pot, ili je tvoja resnična volja, tvoj terden sklep, v eh Šmarnicah se z dobro spovedjo zopet z Bog)m spraviti? Nikar ne moti samega sebe! Čudno je zares, da le preveč ljudi živ na svetu, ki že precej let svojega življenja šteejo, in vendar malokdaj prav resnobno na to mis¬ lijo, da jih je ljubi Bog zato vstvaril, di bi njemu služili, in da tudi njim velja velik po¬ stava: „Gospoda svojega Boga moli in ijemu samemu služi!“ — Taki ljudje pri vsem sojem delu in trudu ne morejo nobenega plačla od Boga pričakovati, saj niso delali za Bogi, saj 13 niso z vsem svojim sercem in z vso svojo voljo stopili v njegovo službo. Zato utegne biti tudi njih življenje lep sprehod, toda božja pot v nebeško domovino to ni, in ne bodo gori prišli, ako ne nastopijo druge poti. Zatorej, o kristijan! vprašaj sam sebe: Ali je moje potovanje skoz to življenje kaj po¬ dobno pervi božjepotni hoji Marije Device, hoji v službo Gospodovo ? — Ali imaš kaj od božje- potne čednosti Marije Device nad seboj? To je: ali hodiš zato na Marijine božje pota, ali obiskuješ zato Šmarnice, da bi po zgledu Marije Device iz vse svoje duše in moči Bogu služil? Vsako leto hodi veliko tisoč in tisoč ljudi na bližnje in daljne Marijine božje pota. Pa kako različni so le-ti ljudje; mnogi ne iščejo Marije Device, ampak kaj druzega. Eni iščejo denarja, kakor kramarji, ki še sv. mašo zane¬ marjajo in druge od nje odvračajo; drugi iščejo na božjih potih razveseljevanja po kerčmah v jedih in nezmernih pijačah, včasih celo v plesu ali sploh v nespodobni drušini! Pridejo pa tudi pravi romarji, in upamo, da je tacih največ, ki hodijo na Marijine božje pota res molit, vest si očistit, obljube spolnit, 14 in češčenjp in ljubezen do Marije vnovič oživit. Le-ti pridejo z božjih potov boljši domu, poprej imenovani pa slabejši in hudobniši. Ravno to velja tudi od obiskovanja Šmar¬ nic. Eni prihajajo zraven suhotno, brez pobož¬ nosti, brez ljubezni do Marije; eni hodijo se kratkočasit s petjem; eni pa prav iz slabih na¬ menov, nastavljat se ali oči past! Obiskujejo Šmarnice pa tudi pravi in go¬ reči kristjani iz dobrega namena, ohranijo si v sercu zaslišane nauke in lepe Marijine zglede, jih premišljujejo in si prizadevajo življenje po njih ravnati. Taki si očistijo vest po dobri spo¬ vedi, se sklenejo z Jezusom in se vdeležujejo tudi nebeških zakladov, ali odpustkov, ktere cerkev ta mesec deli. 0 kristijan! premišljuj, kterim obiskoval¬ cem Šmarnic se ti smeš prištevati? — Ali hodiš za Marijo, deklo Gospodovo, proti ne¬ beški domovini, v njen pravi materni dom? če ti vest spričuje, da nisi hodil za Ma¬ rijo, da si zgrešil pravo pot; poravnaj svoje življenje sedaj v Marijinem mesecu z dobro spo¬ vedjo, in začni po Marijinem zgledu v resnici Bogu služiti, to bo tvoja prava, blažena pot. 15 Na neki božji poti, kjer je po stenah obe¬ šenih več spominkov v znamenje hvaležnosti za prejete milosti, je videti med drug imi ta¬ blica, na kteri je naslikana ženica z naslednjim napisom: „V dolžno zahvalo in prošnjo za milost, kar je volja Božja“. Ta ženica je pač hotla Marijo Devico posnemati, edino tega je Boga prosila, da bi kakor Marija tako tudi ona kot zvesta dekla Bogu služila in bila po¬ polnoma v voljo Božjo vdana. O preblaženo dete Marija! da bi bil pač res, kakor si se ti v svoji pervi mladosti popolnoma časti in ljubezni svo¬ jega Boga posvetila, tako tudi jaz perve leta svojega življenja Bogu se daroval! Pa, oh, ta čas je že pretekel, jaz nesrečni sem mnogo časa le svetu služil, in na Boga in tebe skoraj polponoma pozabil. O nesrečni čas, v kterem sem tako malo ljubil Boga in tebe, svojo Mater in Kra¬ ljico ! Kar sem pa do zdaj zamudil, hočem od zdaj naprej delati, zdaj hočem začeti. Zato zdaj obljubim tebi, o Marija! da se hočem grešni ljubezni sveta in vseh stvari odpovedati, in sebe vsega in 16 popolnoma ljubezni svojega Stvarnika po¬ svetiti, in tebi vse dni svojega življenja, bodi jih več ali manj, zvesto služiti. Pomagaj, o Mati vse milosti, s svojo mogočno priprošnjo, da morem zgub¬ ljeni čas s toliko bolj priserčno ljubeznijo in verno zvestobo popravljati. Zadobi mi od svojega ljubega Sina stanovitnost in moč, da Bogu in tebi do konca svo¬ jega življenja zvest ostanem, in ko do¬ končam kdaj tukaj darovanje samega sebe, Boga in tebe vso neskončno več¬ nost hvalim, Amen. 3. dan. Mati, pozdravljena od Boga. Dobro znane so besede „0eščena si Marija!" — ki jih vsak dan večkrat ponav¬ ljamo za angeljem Gabrijelom, iz kterega ust so pervikrat zadonele; ali jih pa molimo tudi s takimi občutljeji, s kakoršnimi jih je angelj izgovoril? — ,,Ta molitev," pravi pobožni 17 Tomaž Kempčan, Je sicer ubožna na besedah, pa bogata na skrivnostih; kratka v izreku, pa globoka v pomenu; slajša kot med, dražja kot zlato, ako se v sercu okuša, pobožno izgovarja in večkrat ponavlja. Zakaj, dasiravno ima malo besed, se vendar razširja kot reka nebeške pri¬ jetnostih — Ker je tedaj molitev „češčena si Marija!" tako polna visocega in skriv¬ nostnega pomena in sladkosti, premišljujmo, kakošen pozdrav je to: „češčena si Marija!" — To je pred vsem drugim pozdrav MatereBožje od straniBoga samega. Pred nekaj časom je ležal mladenič na smertni postelji. Bil je še le 18 let star, toraj v najlepšem cvetji svoje mladosti, in tri dni poprej še ves zdrav in čverst. Tudi njegovo serce in duša sta bila v lepem cvetu; zakaj po dolgem resnobnem premišljevanji, kteri stan naj bi si izvolil, je sklenil, da hoče kot re¬ dovnik (menih) Bogu samemu služiti. Po Božjem pripuščenji pa se je zgodilo, da je brez svo¬ jega zadolženja nekoliko škodljive jedi povžil, in precej je začel hirati in tretji dan po tem je bil že merlič. Kri se mu je bila spridila in mu naklonila smert. Njegov oče, ki je bil 18 sam bolehen in daleč od tod, je prišel dve uri pred pogrebom svojega sina. Želel je še obličje videti svojega ljubega sina, torej je rekel, da naj rakvo odkrijejo. Ker je pa truplo poleti v veliki vročini ležalo na mertvaškem odru, se je trohnota hitro pričela. Ko je bil tedaj po¬ krov odstranjen, — oh! kakošen smrad je puhtel od njega, in kakošen je bil še le pogled merliča! O kak spremen v tako kratkem času! Pred malo dnevi je bil mladenič še tako lep, ljubeznjiv in vesel — in zdaj tako ostuden! Zares! na merliču se zamore prav videti, kaj da je duša, in kako skrivnostna moč je v njej, in kaj da je truplo, in kako revna in ostudna reč je ono brez duše. Kadar smert eno od druzega loči, takrat se pokaže, kaj je vsaktero, — eno trohnota — drugo neumerljiv duh. — Pa vse to je le podoba tega, kar bo zdaj rečeno. Kar je duša za telo, da mu živ¬ ljenje, lepoto in moč daje, to in še vse več je Bog za vse človeštvo, in posebno za človeško dušo. Bog in njegova posvečujoča gnada je namreč njeno pravo, čeznatorno življenje. Dokler Bog s svojo posvečujočo milostjo v človeku prebiva in ga vlada, tako dolgo je 19 pozemeljsko življenje pri človeku že na tem svetu lepo vravnano, mirno, zaslužljivo za ne¬ besa, nekako nebeško življenje, človek se po¬ čuti srečnega kot pri polnem, terdnem zdravju. Taka sta bila perva človeka v raju pred gre¬ hom, bila sta prava otroka Božja v posveču¬ joči gnadi Božji, srečna in vesela. Pa ni bilo dolgo in ostrupila sta se ta sveta in zdrava Božja otroka, ko sta jedla pre¬ povedani sad, podani od peklenske kače. In ta strup je naglo in strašno svojo moč razodel, zgodilo se je razdjanje, Bog in človek sta se ločila, ker je Bog človeka s svojo gnado za¬ pustil, kakor se pri smerti loči duša od telesa. Od tega časa se je človeštvu na zemlji godilo kakor telesu, ko ga o smerti duša za¬ pusti: padlo je v nravno ter dušno gnjilobo. Greh na greh se je nakladal in ena hudobija hujša od druge se je v dušo zajedla, kakor červ v grobu. Zmerom bolj nevedno v ozir večnosti je človeštvo prihajalo, tako, da je bilo poslednjič pred Božjimi očmi kakor široko od- pert grob, poln nesnage, gnjilobe in smradu. In po takem življenji kaj druzega je čakalo človeka po smerti telesa, kot pekel? 20 Ako bi hotli vsaj nekoliko spoznati, ka- košno rano je greh naših pervih staršev člo¬ veškemu rodu vsekal, bi bilo potreba iz starih in novih bukev veliko dopovedovati, v kakšni nevednosti o Bogu, in v kako ostudnih hudo¬ bijah in pregrehah so neverniki v stari zavezi živeli; pa tudi kako težko se je dalo celo iz¬ voljeno izraelsko ljudstvo v spoznanji pravega Boga obderžati, in s kako hudimi šibami je Bog tudi Izraelce strahoval zavoljo njih hudobij. Tako se je godilo na svetu skoraj tisoč let, ker so se ljudje od Boga ločili in so bili v sovraštvu ž njim, in ker jim je tudi Bog svojo posvečujočo gnado odtegnil in je bila pravična jeza Božja nad njimi. Zemlja je bila polna zdihovanja in revščine in britkosti in smerti. In na vsem širokem svetu ga ni bilo človeka, ki bi bil mogel mir storiti med Bogom in ljudmi, in jih zopet zediniti v ljubezni in veselji. Ali, glejte! naenkrat se nebesa odprejo, in poslanec Božji — veliki angelj Gabriel — pride na zemljo. Oh! ko bi bili pač takrat ljudje to vedeli, in ko bi bili mogli videti poslanca Božjega, 21 in ko bi si bili mogli le nekoliko domišljevati, čemu da je prišel poslanec Božji na svet; o kako bi bili vsi od cesarja do berača svoje opravila popusti in hiteli na kraj, kjer se je angelj prikazal, in kako bi bili med strahom in upanjem zvesto poslušali pervo besedo, ktero bi jim angelj od razžaljenega Boga iz nebes na zemljo prinesel. Pa bili zelo v pregrehe in dušno revščino zakopani; prišel je poslanec zares, pa nobeden njega ni videl, nobeden, razun ene same osebe. Ta je bila uboga devica iz judovskega ljudstva, iz kraljeve Davidove hiše, ki je bila pa takrat ob vso slavo in veljavo prišla. Devica je živela v Nazaretu, in Devici je bilo ime Marija. K njej je prišel Božji poslanec, angelj Gabriel. In perva beseda, ki jo je na Božje po¬ velje angelj spregovoril, nam že skoraj vse pove. To je beseda, ktera vse štiri tisoče let še nikoli nobenemu ni bila rečena; to je sveta, tolaživna beseda, ki naznanja odpuščenje, spravo, mir, to je beseda Boga samega do Marije De¬ vice in po njej do vsega človeštva, in ta be¬ seda je: „Ave — češčena ! 11 3 22 S to besedo je razžaljeni Bog kakor Oče proti svojemu otroku po dolgi ločitvi svojo roko stegnil in jo najbolj nedolžni človeški duši iz¬ med Adamovih mlajših podal, ter prijazno rekel: „Tebi in tvojim hočem veliko dobroto storiti. Bodi mi pozdravljena!“ To je bila po¬ nudba Božje prijaznosti, milosti in sklenitve polnega miru po štiri tisoč letih. O kdo za- more srečo tega prav razumeti? Mislimo si deželo, ktero je divja vojska vso poplavila. Povsod je polno sovražnikov, ki požigajo mesta in vasi, pokončujejo polja in kosijo kakor travo najbolj čverste može in mla¬ deniče izmed ljudstva; na bojiščih teče kri v potokih in doma se zavoljo pobitih prelivajo britke solze. Pride do zadnjega boja, in zdaj bo določeno o življenji ali pa o smerti vsega ljudstva. In naenkrat priteče poslanec z bojišča, ter glasno kliče: „Zmaga! zmaga! in mir!“ In od ust do ust gre vesela novica, in zvonovi se oglasijo po vsi deželi in oznanujejo: „Zmaga in mir!“ Glejte! enako se je zgodilo s pervo be¬ sedo iz ust Božjega poslanca, z besedo „Ave — češčena!“ Ljudje so to besedo zvedeli iz 23 pripovedovanja Marije Device po sv. evange¬ listu Lukežu; z Božjo milostjo razsvetljeni so razumeli, da beseda: „Ave — češčena!“ je pozdrav nebes za mir z vsemi ljudmi, ki so dobre volje; in šla je ta beseda v vse dežele, kamor je zasvetila luč svete vere, in od ust do ust, od mesta do mesta se je razlegala; sleherni dan že več kot tisoč let kličejo, molijo in pojejo kristjani: „Ave — češčena!“ In kakor da bi bili človeški glasovi še vse premalo, oglase se zvonovi, da veselo no¬ vico oznanujejo čez hrib in plan, dan na dan; in od solčnega izhoda do zahoda se glasi „Ave-Marijino“ zvonenje: „In glasno poje tje čez hrib in plan; O časti in pozdravljaj vsak kristjan Rad Mater zdaj Gospodovo, Prelepo Zvezdo jutranjo! Zvon kliče doli: Pobožno moli — Ave-Marija!“ Ko po merzlih zimskih dnevih začne zopet solnce zemljo ogrevati, se zbudijo iz zimskega spanja snežno-beli zvončki, kot prijazni ozna- novalci bližnje pomladi. Taki nebeški cvet je 3 * 24 tudi „Ave — češčena 11 , in tako znamenje je tudi zvon angeljskega češčenja. Opominja nas: ko je bila Marija z besedo: „Ave — češčena 11 po angelju v Božjem imenu po¬ zdravljena, je prišel konec štirih tisoč let stare zaveze, konec dušne revščine, konec zamere z Bogom. — V znamenje miru in sprave je Bog zavoljo nas po angelju Marijo kot svojo Mater pozdravil, to je bil božji pozdrav do Božje Matere Mar ij e. Zato je tudi ta kratka beseda „Ave — češčena 11 kerščanskemu sercu tako ljuba in sladka, kakor v smert obsojenemu milost, kakor v vojski beseda mir; kristjan ne more jenjati jo stotisočkrat ponavljati, moliti, prepe¬ vati ter k njej v čast zvoniti. 0 Marija ! sam Bog te je po angelju pozdravil s sladko besedo „Ave — če¬ še e n a“, in s tem je vsemu svetu oznanil, da mu hoče milostljivo dati spravo in mir. O pomagaj nam s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu, da se z resničnim spreobernjenjem in s pravo pokoro k Bogu obernemo in dosežemo milost in odpuščenje vseh svojih grehov in v 25 svojem sercu tisti sladki dušni mir, ki ga nam svet ne more dati. Amen. 4. dan. Mati pozdravljena od ljudi. Kadar v prijetnem majniku začnejo v ze¬ lenem logu lepo dišeče šmarnice rasti in cve¬ teti, je videti, kakor da bi bile one vodnice celega cvetličnega sprevoda (procesije); zakaj za njimi in poleg njih se dan za dnevom vzdi¬ gujejo nove cvetlice iz zemlje. Nekako taka šmarnica je bil pervi po¬ zdrav, s kterim je angelj Božji Marijo Devico v njeni nazareški hišici pozdravil. Na ta po¬ zdrav se je Marija vdala v voljo Božjo, da se hoče za vse človeštvo darovati in postati bo¬ lečine polna Mati križanega Izveličarja. Zato je izrekla besede: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!" In na to vdanost v voljo Božjo je od sv. Duha za nas vse Zve¬ ličarja sveta, Jezusa Kristusa spočela: „In Beseda je meso postala in med nami prebivala." Tako je Marija po ljubezni in darežljivosti vsemu svetu postala duhovna Mati, boljša kot perva mati Eva. Pravi kristjani toraj nikoli ne pozabijo, kako velik sklep je Marija v svoji hišici v Nazaretu za-nje storila, kako se je v ljubezni za-nje darovala, in koliko milost jim je za tega voljo po njej od Boga došlo. Zakaj, ako je kdo od tistega časa, kar so se začele po rojstvu našega Gospoda Jezusa Kristusa leta šteti, od Gospoda Jezusa v potrebi kako pomoč in milost dosegel, pač ve, od kod mu je došla, in kje da je studenec tega blagoslova, namreč v nazareški hišiči, v ponižni in v ljubezni polni besedi: „Zgodi se mi po tvoji besedi ! 11 Zdaj ti je jasno, o kristjan, zakaj da tudi mi tako radi Marijo pozdravljamo z besedo, s katero jo je angelj v njeni hišici pervikrat po¬ zdravil; pa zakaj da jo zopet in zopet mili- jonkrat pozdravljamo z besedo: „Ave — če- ščena Marij a!“ Ta pozdrav je svetu na¬ znanil, da se za ljudi prične novo življenje gnade Božje; ta pozdrav je bil perva šmar¬ nica kerščanstva in češčenja preblažene Device Marije. Zakaj kakor se za razcvetelo šmarnico 27 spomladi silno število drugih cvetlic iz zemlje prikazuje: tako so začeli kristjani kmalo od začetka kerščanstva za angeljem Marijo po¬ zdravljati „Ave — češčena Marija! In tako jo že več kot tisoč let pozdravljajo. Ta beseda je namreč sladka pesem, s ktero se naj toplejša zahvala prepeva Mariji De¬ vici, ki je blagovoljno postala Mati našega Zve¬ ličana. Ta beseda „Ave ■— češčena Ma¬ rija” je tedaj tudi pozdrav Marije De¬ vice od strani ljudi. Z besedo ..Ave — češčena Marija 11 se pa tudi detinska ljubezen kristjanov razo¬ deva do Marije Device. Ljubi kristjan! morebiti živiš daleč proč od kraja, kjer tvoja ljuba mati živijo. Pa kaj ne, da misliš večkrat na-nje in si s svojo ljubeznijo v duhu pri njih. Pomi- šljuješ, kaj da delajo, kod da hodijo. Pa pride k tebi popotni človek, ki je namenjen iti v kraj, kjer prebivajo tvoja mati; ali mu ne boš enkrat ali celo dvakrat rekel: „Prosim, spo¬ roči moji materi, da jih prav priserčno po¬ zdravljam ? 11 V ta pozdrav deneš vse svoje serce s svojo ljubeznijo, in veš, da mati ta pozdrav razumejo, in jih veseli, zakaj dobro vedo, da 28 jih še zmerom po sinovsko ljubiš in na-nje ne pozabiš. Tako mora biti tudi tebi, kristjan, pri sercu, ako prelepi pozdrav v materni dom gori nad oblake in zvezde v nebesa pošlješ. Ako hočeš Mariji, svoji ljubi Božji Materi reči, da na-njo misliš in jo ljubiš; najdel ne boš nič boljšega in ljubeznjivšega in bolj priserčnega, kot kratko besedo: „Ave — češčena Ma¬ rij a!“ Oj, koliko vendar dostikrat ena sama be¬ seda v sebi ima! Videti je, kot nerazcvetljen vertični berstek; ali če ta beseda prav iz serca pride, se pokaže kot razcvetela vertnica v svoji krasoti in prijetni dišavi. Popoten duhoven iz Jezusove družbe pripoveduje, da se je enkrat po veliki reki Donavi na ladiji peljal, in ž njim tudi nek dijak (študent). Kmalu sta se sozna- nila. S pervega dijak ni vedel na vprašanja duhovna, čegav je ta grad, kako se pravi tej ali oni vasi, nič kaj odgovoriti, ker bilo mu je vse tuje; pa kmalu je bilo drugače, dijak je poznal kraj vedno bolj natanko, in pozneje je vedel vsak hribček, vsako vas, vsako cerkev po imenu imenovati. Poznalo se mu je, da se 29 bliža svoji domovini, v kteri je vse svoje mlade leta preživel, in si sleherni kraj dobro zapomnil. Poslednjič dospe ladija na kraj, kjer se je imela ustaviti. Dijak se je vstopil h kraju in je željno zerl proti bregu, kjer je bilo polno ljudi, ča¬ kajočih na popotnike. Kar naenkrat nekdo z belim robcem (z ruto) mahlja naproti, in precej, kakor da bi bil sam na ladiji, uide dijaku be¬ seda: „Moja mati!“ Zdaj tudi sam začne proti materi z robcem mahljati, in ko stopi posled¬ njič iz ladije na suho, zakliče med ljudi: „Bog vas sprimi! Bog vas sprimi, mati!“ In kmalu sta si v roko segla mati in sin. Tak serčen pozdrav, poln ljubezni in želja po nebeški Materi Mariji, ima biti sladka be¬ seda „Ave — češ cena Marija!" — In koliko je pač vredna taka ljubezen do Marije in želja po nebesih! — Obudi jo, o kristjan, le prav pogostoma; in kolikrat se ti k temu priložnost ponudi! Ti slišiš zjutraj, opoldne in zvečer k angeljevemu češčenju zvoniti, o po¬ vzdigni takrat oči in roke proti nebeškemu ma¬ ternemu domu, kjer tvoja ljuba Mati Marija kraljuje, moli iz čolna tega življenja proti večnemu bregu nebeške domovine svoji ljubi 30 Materi na čast angeljevo češčenje, ter reci pobožno: „Ave — češčena Marija!" Sv. Alojzij je imel že otrok navado, ko- likorkrat je šel v hiši gori po stopnjicah, da je pri vsaki stopinji pozdravljal Marijo s pri- serčnim zdihljejem: „Ceščena Marija!“ ter se je hotel s tem vedno višej proti ljubi Materi Mariji v nebesa povzdigovati. — Sv. Alfonz Ligvorijan je Marijino podobo v svojem stano¬ vanji vselej priserčno pozdravil: „Ceščena Ma¬ rija !“ kolikorkrat je od doma šel ali domu prišel. — Mnogi kristjani to storijo, kolikrat slišijo uro biti. Posnemaj, o kristjan, po oko¬ liščinah take lepe zglede. — Meniš, da bo to zastonj ? Nikakor ne! Gotovo je namreč, da Materi Božji ne moreš kaj ljubeznjivšega in svetejšega reči, kakor ji je angelj Gabriel na povelje Božje rekel. Leto za letom nosijo po¬ božni romarji darove, zaobljubljene tablice na svete kraja, kjer so pri Mariji kako milost do¬ segli. V Marijinem Celji je velika soba, kjer se hranijo mnoga draga darila v zlatu, srebru in biserih in dragih kamnih, staro in novo. In ti si morebiti reven kmetič, revna dekla, in 31 ničesar nimaš, kar bi mogel iz ljubezni Mariji darovati. Pa naj te to nikar ne žali; vzemi si le k sercu zlato besedo „Ave — češčena Ma¬ rija!“ in iz hvaležnega serca jo pošlji Mariji, pa verjemi, da jo s tem bolj počastiš, kakor da bi ji daroval vse bogate zakladnice, če pa bi imel morebiti v sercu malo hvaležnosti in češčenja; zakaj ta pobožna beseda „Ave — češčena Marija" je sama kakor zlat ali sre- bern serček, ki ga obešis na Marijin altar. 0 nekem puščavniku se pripovedu, da je Mater Božjo pogostoma s pobožnim „Ave — češčena Marija “ pozdravljal. Eno noč je po¬ stalo vse svetlo, kakor opoldne krog njega, in Marija je stala v nebeški lepoti pred njim. Ogernjena je bila s plajščem, in na plajšču so bile z najlepšim zlatom veliko stokrat vvezene besede: „Avo Maria — češčena Marija!" Po¬ božni puščavnik se je temu močno čudil. Ma¬ rija pa mu reče: „Glej! to prelepo zlato vez- nino si mi ti naredil, tvoj angelj varh je tukaj vsako „Ave“ — „češčena Marijo!" z zlatom vpletel." Potem mu je rekla: „ Obleke kras bo kmalu cel, Potem plačilo boš prejel!" 32 In tisti, ki to prigodbo pripoveduje, sklepa s temi besedami: ..Zares! »Marija ne bo nikdar tega pozabila, ako jo je kdo s pobožnim „Ave — češčena Marija“ kdaj pozdravil. “ In tako smemo pač tudi mi misliti. Ma¬ rija ti bo to skazano ljubezen povernila tako, kakor nobena druga. Ali veš, o kristjan, kako? Po nekterih krajih, zlasti po Nemškem, je lepa navada, da romarji z božje poti domu pridši ljudi pozdravljalo z lepimi besedami: „ Lep po¬ zdrav od Matere Božje iz Marijinega Celja!“ ali s kake druge božje poti. — To je, kaj pa da, le lepo voščilo samih romarjev, v resnici Marija po taki poti še nobenemu ni pozdravljenja poslala. Pa, kako dobro bi ti delo, kaj ne, ljubi kristjan, ko bi se to vresničilo, če tudi le v sanjah, da bi prišel angelj Božji k tebi in ti rekel: „Ti! Mati Božja v nebesih te pozdravlja!“ Pa kaj še le bi ti v sercu občutil, ko bi Marija sama pred teboj stala in tebi z lastnimi besedami rekla: „Ljubi otrok! pozdravim te!“ Res! to bi bilo zate veselje in čast, da bi si kaj večega misliti ne mogel. Glej! nekaj tacega se je sv. Bernardu en¬ krat v resnici zgodilo. Ta svetnik je bil svoje 33 dni v nekem samostanu v Belgiji, hodil je z menihi in z množico ljudstva po prostornem poslopji. Kar pride k podobi iz belega kamna; bila je podoba Marije Device. Svetnik je precej poln ljubezni do nje pred njo pokleknil in je z veliko priserčnostjo glasno rekel: „Ceščena Ma¬ rija !“ Komaj pa je te besedi izgovoril, so slišali vsi pričujoči glas, ki je prišel s podobe, rekoč: „Pozdravljen mi bodi, Bernard ! 11 To se je sv. Bernardu zgodilo pač le en¬ krat na zemlji. Ali v nebesih, ne dvomimo, prejema on vse bolj pogosto pozdravljanja od Marije. Tako bodo poplačevani tudi tvoji sinovski pozdravi do Marije. 0 Marija! ti sicer veš, kolikrat že sem te v svojem življenji pozdravil s sladko besedo: „Ave — češčena!“ pa, oh, tako razmišljeno, mlačno in merzlo, brez serčnega občutljeja ljubezni, hva¬ ležnosti in češčenja! Oh, odpusti mi vse dosedanje pomanjkljivosti v tvoji službi, in sprosi mi milost od Boga, da te bom vselej ne samo z jezikom, ampak tudi z ljubezni in hvaležnosti polnim sercem 34 pozdravljal, kadar bom molil: „Ave — češčena Marija!" Amen. 5. dan. Materno ime I. Potem, ko je angelj Gabriel Mater Božjo pozdravil s pervo besedo: „Ave — češčena!" jo je imenoval po njenem lastnem imenu „Ma- rija!“ In kako skrivnostno in veliko pomen¬ ljivo je to presveto ime! Marsikteri ljudje so toliko storili za čast Božjo in v blagor človeštva, da bodo njih imena vedno v blagem spominu pri ljudeh ostala, in če le kdo imenuje eno ali drugo tako ime, precej se spominjamo, kako dobro serce, kako blago dušo je imel ta človek. — V takem dobrem in častitljvem spominu je ostalo pri Judih ime Judit, ki je z nevarnostjo svojega lastnega življenja mesto Betulijo in do¬ mačo deželo sovražnikov bila rešila. Zato so jo Judje preslavljali, rekoč: „Ti si slava Je¬ ruzalemu, ti si veselje, ti si čast našega ljud¬ stva." In veliki duhoven je v preroškem duhu 35 rekel: „Bog je tvoje ime danes tako počastil, da tvoja slava nikdar ne bo izginila iz člo¬ veških ust, ker si svoje življenje v nevarnost postavila zavoljo terpljenja in potrebe svojega ljudstva." Ali pa če le imenujemo sv. Elizabeto iz Tiringa, se spominjamo, kako je s svetim živ¬ ljenjem in z ljubeznijo do bližnjega bila pravi blagor premnogim ljudem. Zato jo katoliški kristjani, zlasti okoli grada Vartburga na Nem¬ škem, kjer je živela, še zdaj po preteklih več kot 600 letih imajo v blagem spominu in jo imenujejo „preljubo sv. Elizabeto". Eavno to velja od toliko drugih imen svetih mladeničev in devic, svetih mož in žen. Zadosti je, da se imenujejo, in precej se spo¬ minjamo njih svetosti, in njih blagra za člo¬ veštvo. Ali pri svojih veličastnih delih so le-ti in enaki dobri ljudje le v nekterih krajih in le nekoliko storili tega, kar je Marija, Mati Božja, zadobila vsem Adamovim otrokom po vseh petih delih sveta. Ona je v tako tanki zvezi z vsemi ljudmi in je vsakemu človeku toliko dobrot dosegla, da je njeno ime globoko 36 in neizbrisljivo vtisnjeno v serce slehernemu človeku, ki je kdaj slišal o naši sveti veri. Zato se že samo ime „Marija" pri vseh vernih krist¬ janih sladko glasi. Ako se le izgovori, ga ker- ščansko ljudstvo rado zasliši. Ce to ime slišiš izgovoriti, se ti zdi, kakor bi se ti pred oči postavila podoba, ktera te prečudno milo po¬ gleduje, in te v serce veseli. In po pravici; zakaj ime Marija človeku v spomin kliče stare prigodbe polne blagoslova in sreče, ki je sle¬ hernemu človeku po Mariji došla, in mu dela upanje do novega blagoslova, nove ljubezni in milosti. Ees je, kar pravi neka lepa pesem o samem imenu Marije, da je samo ime Marija kakor pesem, ki ogreva sleherno kerščansko serce: Kako, Marija! sladka je Ees pesem, ki prepeva Te, Tolažba, mir je tvoje ime Za dobro sleherno serce. Preiskujmo pa zdaj pomen tega svetega imena, kakor čebelica med iz cvetlic izserkuje. Učeniki sv. cerkve so menili že v čerkah imena Marije razne učene in pobožne pomene najti. Vendar da molčimo o kacem preumetnem 37 razlaganji, deržimo se le tega, na kar nas spominja ime „Marija“ po sv. pismu. Sv. evangelist Lukež tako-le piše: „Angelj Gabriel je bil od Boga poslan ... k Devici 11 . — Ne sicer vse, pa vsaj nektere besede imajo prečudno moč do človeškega serca. In to je prav natorno. Zakaj besede nam stavijo podobo kake reči pred oči, in ta reč je ali strašna, ali pa prijetna; studna ali pa vabljiva. To je že sv. apostelj Pavel dobro vedel. Dasiravno namreč on v svojih listih mnogotere grehe prav po imenu imenuje in pred njimi svari, vendar je bil enkrat primoran govoriti o grehu, kteri je tako neizrekljivo gerd in ostuden, da bi se med kristjani še imenovati ne smel. Bil je namreč te misli, da kerščena duša je nekaj tako svetega, krasnega in častitljivega, da bi tega greha še imenovati ne smela, ker bi jo sicer kakor čern dim goreče smole in žvepla memogrede utegnil oskruniti. Ravno in najpopolniše nasprotje tega greha pa je angelj v človeški podobi, je „devica“ na duši in na telesu. Beseda „devica“ ti na¬ slika, če jo prav premišljuješ, v tvoji duši člo¬ veka, ki je sramožljiv in čist v vseh mislih, v 4 38 vseh željah, v vseh občutljejih, v vseh besedah, v pogledih, v zaderžanji, in pred vsem drugim čist in sramožljiv v ljubezni serca, ki ga z nobeno stvarjo ne deli, ampak ga vsega Bogu daruje. „Neomožena in devica 1 ', pravi sv. apost. Pavel, „misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in na duhu." (I. Kor. 7, 34.) In ta lepa, žlahtna podoba je podoba D e- vice vseh devic, na kar nas spominja Božja beseda z imenom „Marija“, ko nam pripove¬ duje, da „je bil angelj Gabriel od Boga poslan k „Devici“, in „Devici“ je bilo ime „Marija“. Kdor tedaj „Marijo“ imenuje, imenuje to, kar ima človeštvo najlepšega in najžlatnejšega v svojem rodu, imenuje jo „ Devico". In ravno to je, na kar nas ime „Marija“ najprej spo¬ minja, da Marija je „devica,“ in sicer De¬ vica vseh devic. In to je nekaj tako krasnega, imenitnega in žlahtnega, da sam sv. Duh v sv. pismu, djal bi, z začudenjem zakliče: „0 kako lep je čist rod v svoji svetlobi!" (Modr. 4.) Vendar pri vsem tem moramo še spo¬ znati, da vse, karkoli se zamore o vrednosti in lepoti devištva reči, je le revna in slaba 89 slika tega, kar je devištvo v resnici, kakor se v najviši stopinji popolnosti ravno v Mariji „De- vici“ razodeva. Zato se od nje po pravici poje: „Cvete cvetlica ena, Ysiin prav priljubljena; Res, taka ni nobena, Kar le jib svet ima. Cvetlico, ktero menim, Marijo vsak pozna, Ki z madežem nobenim Spočeta je bila.“ Bazveseljujmo in radujmo se nad lepoto te cvetlice, ki raste v Božjem vertu, namreč nad Devico iz Nazareta, kteri je ime „Marija“. Sicer niso vsi ljudje za devištvo izvoljeni in odločeni, to je resnično. Vendar vsi imajo sveto in ojstro dolžnost, po svojem stanu na duši in na telesu čisti biti. „Blagor jim“, pravi Jezus, „ki so čistega serca, ker oni bodo Boga gle¬ dali." — „Nečistniki pa", piše sv. apost. Pavel, „božjega kraljestva ne bodo posedli." Zato je sveta čistost neogibljivo potrebna vsem, ki ho¬ čejo kdaj v nebesa priti; čistost je drugi kažipot, ki kaže kerščanskemu popotniku pravo pot v Marijin materni dom, v nebesa. — 0 kristjan ! zdaj tedaj lahko spoznaš, da moraš resnobno 4 * 40 v svojo vest pogledati, kako je kaj v tej za¬ devi s teboj? Imej vse čednosti, razdeli med uboge vse premoženje, če ga imaš, posti se, da bi pri jasnem poldnevu zvezde videl: ako se pa šeste Božje zapovedi natanko ne deržiš, vendar v nebesa priti ne moreš. O kristjan! tolikokrat pozdravljaš Marijo Devico z angeljevimi besedami: „Ceščena Ma¬ rija!“ Ali pa tudi misliš kterikrat na to, da je bil veliki angelj Gabriel s tem pozdravljenjem poslan k „Devici“? — Ti jo pozdravljaš z Gabrielovimi besedami, in prevzameš nekako njegovo mesto in njegovo poslanstvo. Pa an¬ gelj je bil, in ona je bila Devica! Imenuješ jo po imenu, in rečeš „Marija!“ In to ime te opomni na njeno devištvo. To ti govo¬ rite že dve besedi: „Ceščena — Marija 11 , kakor pridiga glasno in ti razločno govorite o tej lepi čednosti, Ti, o kristjan! Marijo večkrat ime¬ nuješ v njenih litanijah: „Mati prečista! Mati nedolžna, Mati brez madeža 11 . To je ravno to¬ liko, kakor da bi ti za Marijo na njenem po¬ potovanji proti nebesom hotel klicati in jo prav lepo hvaliti, da je tako modro po pravi poti hodila proti nebesom. Ako pa ti za njo ne 41 hodiš ter je v tej prelepi čednosti ne posnemaš in šesto Božjo zapoved gerdo prelomljuješ in po nesnažnih lužah bredeš: kako more potem hvala iz tvojih ust Mariji dopasti? Zatoraj ogleduj se prav skerbno v ogledalu svoje vesti! In ako morebiti najdeš, da si z dušo in s telesom tak, kakor da bi bil v kako uma¬ zano lužo padel: očisti se v zakramentu sv. po¬ kore, da boš mogel s čistim sercem in s čistimi ustmi Marijo pozdravljati; le taka hvala zamore dopasti Mariji, tako čisti Devici. Bečem ti pa, o grešnik! nikar ne opuščaj Marijo Devico pozdravljati. Zgodilo se je že, da tudi taki, ki so dolgo časa v grehih živeli, pa vendar še k Mariji molili ali na njene božje pota hodili, so poslednjič po priprošnji Marije Device gnado spreobernjenja dosegli. To nam kaže, kakošno materno usmiljenje ima Marija tudi s takimi ljudmi, ki čez glavo v grehih tičijo, vendar pa zraven še vero in upanje in češčenje do Ma¬ rije Device v kakem kotičku svojega ubozega serca ohranijo, in od tam le bolj iz navade kako pozdravljenje Mariji pošiljajo. Zato vsem ubogim grešnikom svetujemo, naj vendar nikal¬ ne opuščajo Marijo pozdravljati in klicati. Če 42 tudi ta molitev ni taka, kakoršna bi imela biti; vendar je v takem sercu in v duši še nitka, s ktero o svojem času Marija ubozega človeka skuša prijeti in iz globočine grehov potegniti. O Marija! že tvoje presveto in sladko ime nas opominja, da si bila vselej naj¬ čistejša Devica, čistejša kot vsi svetniki in vse angeljske verste; in da si ravno s to prečudno čistostjo tudi nam poka¬ zala pravo pot proti svojemu maternemu domu v nebesih. 0 sprosi nam pomoč od Boga, da bomo tudi mi vsak po svojem stanu zamogli prelepi zgled tvoje deviške čistosti posnemati in zavoljo svojega či¬ stega serca kdaj Boga gledati! Amen. 6. dan. Materno ime II. „In Devici je bilo ime Marija“. — „Ma¬ rij a je res pravo ime, to je Materi Božji tako primerno, kakor ime Jezus za njenega božjega Sina; ime „Marija“ je za Mater Božjo kakor nalašč vstvarjeno. 43 Razlagavci sv. pisma so to ime različno pojasnovali ter razlagali, in vsako razlaganje je polno globokega pomena. 1. Ime „Marija“ pomeni: visoka, močna, mogočna; — pomeni gospa ali gospodovavka. In vse to je ljuba Mati Božja v resnici. — Marija je „visoka“ po svojih prelepih čed¬ nostih, po svojem zasluženji in posebno po časti, h kteri je v nebesih povzdignjena nad vse svetnike in angeljske verste. Zato sv. cerkev na-njo obrača besede modrega Siraha: „Kakor ceder na Libanu sem povišana, in kakor cipresa na Sijonski gori. Kakor palma v Kadesu sem visoko zrastla; kakor lepa oljka na polji, in kakor javor ob vodi pri potih sem visoko zrastla.“ (Sir. 24.)— Kako „močna“ je Ma¬ rija, ker je peklenski kači glavo sterla, in še vedno pomaga kristjanom, zlasti svojim služab¬ nikom, vsako skušnjavo peklenskega satana pre¬ magati. — Kako „mogočna“ je Marija s svojimi prošnjami pri Bogu! To nam spriču- jejo neprešteti spominki na Marijinih božjih potih, ki nam pripovedujejo, v kako mnogo¬ terih potrebah so kristjani po Marijini priproš¬ nji pomoč zadobili pri Bogu. Zato jo nekteri 44 učeniki imenujejo „prosečo vsemogočnost". — Marija je tudi res „gospa“ ali „gospodo- vavka“, zakaj ona gospoduje čez dobre angelje, ker je njih kraljica, in ker jih ljudem, posebno umirajočim, v varstvo pošilja; ona gospoduje čez peklenske duhove, ktere svojim služabnikom premagovati pomaga; ona gospoduje čez ljudi, ker si njih serca pridobiva; še več, ona v nekem pomenu gospoduje celo čez Sina božjega, ker je njegova mati, in ker je bil kot sin svoji materi pokoren; ona gospoduje še zdaj v ne¬ besih čez Serce svojega božjega Sina, ker ji Jezus nobene prošnje ne odreče in zato jo imenujemo „Gospo presvetega Serca". 2. Sv. Bernard pravi: „Ime „Marija“ po¬ meni tudi „luč“ ali „morska zvezda". — Tudi to je Marija v resnici. Kadar se pelje ladija čez široko morje, mora kermar vedeti, kam ima ladijo obračati. Na morji se namreč ne morejo postavljati kaži¬ poti ali stebri z leseno roko in napisom: „Pot v Ameriko, v Indijo" itd.; tudi ni tam dreves ali hribov, da bi se mogli mornarji po njih ravnati. Dandanašnji imajo mornarji magnetno iglo, ki se sama zmerom obrača proti enemu 45 kraju zemlje, namreč proti polnoči, in iz tega povzamejo mornaji, kje da je kraj, kamor ho¬ čejo priti. V starih časih te koristne naprave niso imeli, zato so gledali na polnočno ali polarno zvezdo, ki se zmerom na enem kraju neba vidi, da so se v svojih vožnjah na morji po njej ravnali. Kakor magnetna igla, tako je tudi polarna zvezda dobra in enako koristna, po¬ glavitna reč je to, da morajo mornarji kaj imeti, po čimur se vedo pri svoji vožnji ravnati. In tak mornar si tudi ti, o kristjan! Svet je morje, in čoln si ti sam, ki se voziš noč in dan zmerom dalje v deželo večnosti. Tudi ti moraš vedeti, kje da si, in kam da moraš danes in jutri svoje misli in želje, vse svoje dejanje in nehanje, svoje serce in glavo obra¬ čati, da bi se ne pogubil, ampak kdaj srečno privesljal v svojo nebeško domovino in najdel Božjo Mater v njenem pravem domu. K temu ti pa ne pomaga ne denar ne pozemeljska modrost, kakor si tudi mornar na morji z zlatom brez magnetne igle in brez polnočne zvezde nič pomagati ne more. Tvoja magnetna igla naj ti bo sveta vera, in tvoja morska 46 zvezda Marija, zakaj s svojim svetim življenjem ti ona kaže pravo pot proti nebesom. Marija pa ni samo luč, na ktero moraš gledati kot kerščanski mornar, ampak kot mo¬ gočna Gospa ti zamore s svojo priprošnjo pri Bogu v nevarnosti pomagati, toraj smeš k njej zdihovati in prositi: Nas pelji skoz valove V kraj svoje milosti, Postavi na bregove Presrečne večnosti, In ko vode šumijo, Požreti nas pretijo, Marija, oj pomagaj nam! Zares! naj bo Marija tebi mila zvezda, in srečno bo tvoje popotovanje. Znan nam je kerščanski popotnik, ki je pogostoma gledal na morsko zvezdo Marijo, ter je zvesto za njo hodil in pri njej pomoč najdel. Marija mu je bila prav „lastna zvezda 11 . Zdaj je že davno v nebeški domovini v Marijinem maternem domu, in ta je sv. Bernard, posebno zvest Ma¬ rijin služabnik. In od tam, tako si lahko mis¬ limo, nam govori še zdaj, kakor je nekdaj na zemlji govoril prav lepo od moči Marijinega imena, rekoč: 47 „Marija je „morska zvezda 11 ; to ime je prav primerno za deviško Mater Marijo. Ona je tista foliščeca svetla zveda, ktera nad tem velikim morjem vzhaja, bliščeča po zasluženji in svetla po svojih zgledih. Nikar ne obračaj proč svojih oči od luči te zvezda, ako se nočeš potopiti v valovih. Ako zapaziš, da na morji tega življenja bolj med valovi in viharji popo¬ tuješ, kot na suhi zemlji, glej gori na zvezdo, kliči Marijo! “ „Oe te napuh ali častilakomnost, ali obre¬ kovanje ali nevošljivost kakor divji valovi sem ter je premetavajo, glej na zvezdo, kliči Marijo!“ „Ce tvoje serce napada jeza, lakomnost ali mesena poželjivost, kakor se v čoln zale- tujejo morski valovi, potem glej na zvezdo, kliči Marijo!“ „Oe te straši velikost tvojih grehov, ali pa če se zaradi ostudnosti svoje vesti že samega sebe sramuješ in se začenjaš že v brezdno obupanja potapljati, potem glej na zvezdo, kliči Marijo!“ „V nevarnostih, v stiskah in v dvomih misli na Marijo, kliči Marijo, naj ti ne zgine iz tvo¬ jega spomina in iz tvojega serca!" 48 Da bo pa ona toliko rajše za-te prosila, prizadevaj si jo zvesto posnemati. „Ce boš za njo hodil, ne boš zašel; če boš njo prosil, ne boš obupal; če boš na njo mislil, se ne boš zmotil; če te bo ona deržala, ne boš padel; če te bo ona vodila, se ne boš utrudil; če ti bo ona milostljiva, boš srečno prišel k svojemu cilju in koncu. In tako boš sam nad seboj resnično poskusil, kako resnično je to, kar je pisano: In Devici je bilo ime Marija, to je „morska zvezda". 3. Ime „Marija“ pomeni tudi „gren- kost morja", in to nas opominja na neiz¬ rekljive bolečine in britkosti, v ktere je bila kakor v morje njena presveta duša vtopljena. In ali mar ne res? Bilo je zvečer — najbolj kervavi in strašni dan je minul — takrat je sedela mati na terdi zemlji, in v naročji je imela svojega mertvega Sina. Malo ur popred so ga ji pred njenimi očmi v neizrekljivem zasramovanji in v strašnih bolečinah umorili, dasiravno je bil najnedolž- niši na svetu. Tudi materi je meč serce pre¬ sunil; vendar ni mogla pri tem umreti. Kdo je le-ta uboga žena, in kako ji je ime? Lahko uganeš, da ona je žalostna Mati 49 Božja. In kdo je nečlovek, ki je tako strahotno hudodelstvo pri belem dnevu storil ? Oh, grešnik je, ki je primoran tol-e spoznati: če ti v rokah premišljujem Boga Sina, pregledujem Toliko število ran; Moram res se sramovati Tebi v oči zreti, Mati! čutim žalost ves skesan. Jaz sem, ki sem Ga umoril, Tebi toliko zla storil, Tako ranil ti serce, Da sohe oči zalile, Oh, da tebi to storile Moje so pregrehe vse. Vendar pred teboj solziti Hočem se in pokoriti, Ker sem vsmertil ti Sinu. Oh, premila! prosi za-me, Da se v raju spomni na-me, Prizanese grešniku! Oh, kristjan! premišljuj ter poprašaj svojo vest, ali nisi tudi ti, ki si primoran tako go¬ voriti? Ali nisi tudi ti kriv tega, da je morala Marija „žalostna Mati“ postati? O pomisli, kolikorkrat si njeno Božje Dete s smertnim grehom vnovič križal in umoril, tolikokrat si 50 po duhovno tudi Jezusovi Božji Materi meč bolečin v serce zabodel. O kristjan! kako ti mora pri sercu biti, ako resnobno premišljuješ, da si ti zavoljo svojih grehov morilec Jezusa Kristusa, in da se zaradi tega tudi njegova presveta Mati „Marija“, to je „grenkost morja“ imenuje, ker je bila njena duša po¬ topljena v morje tolike britkosti in žalosti. In tako smo do zdaj premišljevali, na kaj vse nas ime „Marija“ opomni in kaj vse po¬ meni. Ni sicer to še vse, kar je v tem imenu zapopadenega, vendar pa to je najimenitniše in najboljše, na kar nas to sveto ime spominja, zato je dobremu kristjanu tako prijetno pri sercu, kadar izreče ali sliši to presveto ime; zato, o kristjan! to, kar je bilo od tega presv. imena rečeno, v sercu ohrani, zopet kterikrat sam preberi in premišljuj. Zdaj pa se oberni poln detinskega zaupanja k Mariji, rekoč: 0 naša Gospa, mogočna Kraljica nebes in zemlje! glej tukaj zadnje izmed svojih podložnih na kolenih pred teboj klečati. Nič druzega ne prosimo, kakor da nas, če tudi nevredne, sprejmi v število svojih zvestih služabnikov. Daj 51 nam srečo tvojega gospodovanja, moč tvojega varstva občutiti. Mogočna Gospa! pred ktero se pekel trese, serčna zapo- vedovavka morju tega življenja, reši nas iz Egipta tega sveta, in pripelji nas skoz grenkosti pozemeljskega življenja srečno v deželo večnega pokoja. O Marija! ki si sama tukaj grenkost solzne doline ob¬ čutila, sveti nam kakor ljubeznjiva zvezda upanja, ki naj nas tolaži. Daj nam, kader- koli na to zvezdo pogledamo, kaderkoli tvoje presveto ime „Marija“ izrečemo, njegovo sladkost in ljubeznjivost, pa tudi njegovo pomoč in varstvo občutiti! Amen! 7. dan. Materno serce I. Ljubi kristjan! če kterikrat kak bolj zbran rožni venec ali precej pobožno „Ceščena si Ma¬ rija" v čast Materi Božji obinoliš, ali Marijo De¬ vico celo na kaki božji poti obiščeš, morebiti se ti kterikrat vsili ljubeznjivo radovedno vprašanje: 52 „Ali bi ne smel upati, da Marija tudi mene kot svojega otroka ljubi?“ — Kaj pa, da hoče človeku zadnja kapljica upanja izteči, ako si je svest, da je hudo zadolžen in da mora k ne¬ beški Kraljici odkritoserčno reči: Prosi za nas — „uboge grešnike!“ Kaj neki bi zamogla prečista Devica in Mati brez madeža in Kra¬ ljica vseh svetnikov nad „ubogim grešnikom" ljubeznjivega najti? Od druge strani pa bi bilo vendar pri toliko velikih grehih in posebno ob smertni uri sladka tolažba za ubozega člo¬ veka, če si zamore prav za gotovo in zanesljivo reči: „ Marij a me ljubi!" O da bi človek imel vendar kak dokaz za to sladko besedo: „Marija me ljubi!" Pa glej zdaj, ljubi kristjan! kakošno ve¬ selje ti zdaj smem narediti. Pismo je prišlo z nebes na zemljo, in v tem pismu je zapisano, da te Marija ljubi. To pismo je prinesel ve¬ liki angelj Gabriel na zemljo, in ga je oddal tisti duši, na ktero je bilo pisano, namreč Mariji Devici. In to pismo je angeljsko če- ščenje in v njem je zapisana nezmotljiva Božja beseda: „Marija, milosti ali gnade polna!" — In ravno te dve besedi: „Milosti polna" 53 ste nam v dokaz z nebes, da nas Marija ljubi, kar bomo iz naslednjega spoznali. Besedi „milosti (gnade) polna“ ste po¬ dobni prelepi škatljici; v nji se kaže predragi demant: preljubeznjivo Marijino „M a ter no serce“. Kmalu ga bote videli. Ni mogoče popisati, koliko lepega, žlaht¬ nega in ljubeznjivega se v stvarjenih rečeh nahaja — od bisera v globočini morja pa do svetle zgodnje danice na nebu, od proste cvet- ličice na travniku do rumene solnčniee na vertu. Stvar memo stvari je lepša. Vsa ta le- potija in veličastvo v stvarjenih rečeh izvira od Boga, Stvarnika vseh reči. Vse te lepotije in krasote v natori so zgoli darovi, natorni darovi, milosti Božje. In kolikorveč takih nato mi h darov (milost) kaka stvar v sebi ima, toliko več je od Boga pre¬ jela in toliko bolj je Bogu podobna. Ali pa veš odgovor dati, o kristjan, na vprašanje: ktera izmed vstvarjenih reči na zemlji je najbolj plemenita, najbolj bogata na božjih darovih, najbolj krasna in ljubeznjiva? — Kaj ne, žlahtni kamni niso, tudi ne cvetlice, 5 54 in tudi ne živali, ker živali nimajo pameti, ne proste volje. Le človek je neskončno pleme- nitiši in lepši, kot vsi žlahtni kamni in vse cvetlice in vse živali sveta, ker ima po Božji podobi vstvarjeno dušo z umom in pametjo in prosto voljo. In ravno zato je človek najbolj plemenit izmed vseh stvari na zemlji, ker je največ na- tornih darov ali milosti od Boga prejel, ker je v njem največ božjega. Kaj pa je v človeku samem, v njegovi duši najbolj plemenitega in ljubeznjivega? — To je prava ljubezen! Zakaj nič se bolj ljubeznjivega ne najde, kot je ljubezen. In kolikor bolj plemenita, bolj zvesta in brez samo- pridnosti je ljubezen, toliko bolj vzvišena, to- loliko bolj lepa je, in toliko bolj se Bogu pri¬ bližuje. In ali veš, o kristjan! kje taka čista, nesamopridna in zvesta ljubezen najlepše cvete? — Neka pesmica ti daje odgovor na to vpra¬ šanje : In pa najljubšega serca Ljubezen čista vsa še ni, Kjer dar za dar le kaj velja, Ljubezen prava ne plamti. 55 Na zemlji eno je serce, Je vedno dobro, je zvesto, Ki samega pozabi se, Da ljubi druge prav gorko. Seroe prečudno vsaki dan Sebičnosti je prosto vse, — Ga li poznaš, serce, kristjan? — Glej! to je materno serce. In to je resnično, zato tudi nobena vstvar- jena reč na zemlji nima toliko bogatega, ple¬ menitega, veličastnega in lepega od Boga v sebi, kakor dobro materno serce v polnosti svoje ljubezni in moči. Zakaj ravno materno serce ima skoraj največ od tega v sebi, kar je v Bogu oziroma na nas najviše, najboga¬ tejše in najljubeznjivše. Sveto pismo daje od¬ govor na to, rekoč: „Bog je ljubezen! 1 ' In zato tudi zdaj resnično ostane, kolikor bogatejše je kako bitje z natornimi darovi in milostmi (gnadami), toliko bolj podobno je Bogu. In ker je materna ljubezen najbogatejša in najdarežljivša, zato Bog ravno od nje priliko jemlje k temu, kar je njemu najljubše in naj¬ plemenitejše, on namreč primerja svojo lju¬ bezen do nas materni ljubezni. Tako govori pri preroku Izaiju: „Ali more žena pozabiti 5 * 56 svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa? In ko bi ona pozabila, vendar jaz ne bom pozabil tebe.“ (Izai. 49, 15.) Pa zdaj, o kristjani! se moramo v svojih mislih še vse više povzdigovati. Znana nam je stvar, ktera v svoji lepoti in v svojem veli¬ častvu materno ljubezen še tako daleč preseže, kakor so nebesa visoke nad zemljo. Kolikor plemenitejša je človeška duša od žlahtnega kamna in krasote cvetlic, toliko bolj lepa in plemenita je ta stvar od maternega serca in njene ljubezni. Preseže namreč ta stvar vse natorne reči, in vsa lepota natornih reči je le prilika in po¬ doba od te stvari. In ta najlepša in pleme¬ nitejša stvar je — posvečujoča gnada Božja. Ta stori, da je človek Bogu podoben, ne kakor kaka podoba, ampak kakor otrok svojemu Stvarniku. Zato tudi tukaj resnično ostane, kolikor bolj bogata je kaka človeška duša s čeznatorno gnado ali s posvečujočo gnado Božjo, toliko ljubša je njemu, ki je sama ljubezen. Toraj kolikor bogatejši je kdo z milostjo (gnado) Božjo, toliko bogatejši j e tudi 57 z ljubeznijo, tolikanj bolj taki ne le Boga, ampak tudi svojega bližnjega ljubi. To se prav jasno kaže nad svetniki Bož¬ jimi. Mislimo le na sv. Moniko. Koliko let je ona molila, se jokala in terpela v svoji sveti materni ljubezni, da bi bila dušo svojega sina pekla obvarovala in za Boga in nebesa pridobila! In kaj je še vse storila od ljubezni goreča sv. Monika? Ko je zvedela, da je Avguštin iz Afrike daleč čez morje v Rim pred materjo pobegnil, se je tudi sv. Monika, gnana od gnade Božje in prave materne ljubezni, daleč čez široko morje za svojim sinom v Rim podala, in ker ga ni več v Rimu najdla, se je za njim naprej v Milan podala, in tudi tukaj ni jenjala se truditi za njegovo spreobernjenje, dokler ni tega veselja doživela. Od kod, vprašamo, je izvirala tolika ma¬ terna ljubezen in skerb za spreobernjenje Av¬ guština pri sv. Moniki? Iz posvečujoče gnade Božje, s ktero je bila sv. Monika kot svetnica tako lepo ozaljšana, in ktero milost (gnado) Božjo je ona v sebi vedno množila, in kolikor večja je prihajala ta milost (gnada) pri sv. Mo¬ niki, toliko, bolj se je vnemala njena ljubezen 58 in skerb za spreobernjenje sina Avguština. — In ko se je Avguštin spreobernil, je bilo pri njem ravno tako; kolikor svetejši je postajal in kolikor bolj je množil v sebi posvečujočo gnado Božjo, toliko bolj je gorelo njegovo ve¬ liko serce ne le od ljubezni do Boga, ampak tudi od ljubezni do ljudi, tako da poslednjič kot škof od ljubezni in usmiljenja revščine in stiske svojih ovčič ni mogel več gledati, in je Boga prosil, da bi ga pustil rajše umreti. Pa ne —; njegova ljubezen je bila še plemeni¬ tejša, umirajoč je molil: „Nočem biti rešen brez svojega ljudstva; o ne, moj Bog, nočem biti rešen brez svojega ljudstva!“ In ravno to najdemo tudi pri drugih svet¬ nikih. Kolikor svetejši in bogatejši na milosti Božji so postajali, toliko bolj so plamtela njih serca ne le od ljubezni do Boga, ampak tudi od ljubezni do ljudi. In zdaj, kristjani! bomo zamogli razumeti, kako veliko imate v sebi dve kratki besedici „milosti (gnade) polna 11 , s kterima je angelj Gabriel Marijo Devico pozdravil. Tsi svetniki so milost (gnado) od Boga imeli, pa toliko je ni nobeden dosegel, da bi 59 je ne bil mogel še več imeti. Marija pa je bila na milosti (gnadi) tako bogata, da je bilo njeno serce ž njo prav napolnjeno, da je bila milosti (gnade) „polna“. Ce je tedaj kako človeško serce toliko bolj goreče od ljubezni ne le do Boga, ampak tudi do ljudi, kolikor svetejše živi in kolikor boga¬ tejši je z milostjo (gnado), in če je Bog sam rekel Marijo pozdraviti z besedama „ milosti polna“: o kako zelo mora toraj Marijina lju¬ bezen ne le do Boga, ampak tudi do ljudi pre¬ seči ljubezen vseh drugih ljudi! In če milost (gnada) Božja celo materno ljubezen do otroka preseže, mora pač v milosti polnem Marijinem sercu plamteti ljubezen, ktera preseže ljubezen sleherne druge matere do njenega otroka. In zdaj, o kristjan! zamoreš gledati Ma¬ rijino serce. Tedaj bolj kot tvoja telesna mati tebe ljubi, te ljubi Marijino serce; ona je milosti (gnade) polna, kar tvoja mati ni. Bolj kot je sv. Mo¬ nika svojega sina Avguština ljubila, te ljubi Marija; zakaj ona je milosti polna, kar Monika ni bila. — Bolj kot je Avguštin svoje ljudi ljubil, te ljubi Marija; ona je milosti polna,, 60 kar sv. Avguštin ni bil. Zakaj kolikor boga¬ tejši je kdo na milosti (gnadi), toliko bogatejši je na ljubezni; Marija je milosti (gnade) polna, zato je tudi polna ljubezni. — Nad Marijo je on — ki je sama ljubezen — Bog. In kako nas je Bog ljubil? Pisano je: „Tako je Bog svet ljubil, da je dal (za-nj) svojega edinoro- jenega Sina." In ali ni te nezmerne ljubezni tudi Marija posnemala? Ali ni bila ona „milosti polna 1 ' — tudi tako „ljubezni polna", da je tudi ona za-te, o kristjan! svojega edinoroje- nega ljubega Sina darovala, da bi te pogub¬ ljenja rešila? In tako imamo sprieevanje z nebes, iz pozdravljenja angelja Gabriela, da nas Marija ljubi. Koliko zaupanje smemo toraj do Marije, tako „ljubezni polne" Matere imeti, in kako se morajo tudi naše serca do tolikanj „mi- losti in ljubezni polne" Matere Božje vne¬ mati od ljubezni! O Marija! nebesa same nam spri- čujejo, da nas ti bolj ljubiš, kakor kaka pozemeljska mati svoje dete ljubiti za- more, saj te je angelj Gabriel „milosti polno" imenoval, kar pomeni, da imaš 61 serce polno ljubezni do nas: o prosi nam toraj milost, gnado od Boga, da bomo zamogli tudi mi vselej pravo si- novsko zaupanje in ljubezen do tvojega ljubezni polnega maternega serca imeti! Amen. 8. dan. Materno serce II. Pa ne le samo z nebes imamo dokaz, da nas Marija ljubi, ampak tudi Marija je to sama spričevala v svojem življenji na zemlji, in spri- čuje še zdaj, ko je v nebeški slavi, da ima zares materno serce, serce polno mi¬ losti ter ljubezni do ljudi. Mislimo na Marijino obiskanje tete Eliza¬ bete. Komaj je ona iz ust angelja Gabriela slišala, da bo tudi njena teta v svoji starosti sina dobila, se je vzdignila in od ljubezni gnana je jaderno šla čez gore, da je svoji teti Eli¬ zabeti srečo voščila. In stopivši v Caharijevo hišo je ona v svoji ljubezni perva pozdravila Elizabeto in s pozdravom ljubezni je storila 62 tudi čudež ljubezni. Prinesla je detetu Janezu posvečujočo gnado Božjo še pred njegovim roj¬ stvom in Elizabeti dar prerokovanja. In ostala je potem še tri mesece pri svoji teti Elizabeti. In kdo je zmožen izreči, koliko blagoslova je Marija v tem času Caharijevi hiši zadobila, ker je bil že pervi pozdrav Elizabete tako poln blagoslova in ljubezni! In tako „materno serce“, serce polno lju¬ bezni do ljudi, ima Marija še zdaj. Kakor ju¬ tranje solnce posuši roso na- cvetlicah, tako posuši Marija solze terpljenja na jokajočem očesu in prinese novo zaupanje in tolažbo v obupljiva in žalostna serca. To se zopet nikjer drugej tako dobro ne vidi, kakor v „maternem domu“ samem, ki si ga je Marija v kraj milosti izvolila; namreč v velikih in majhnih božjepotnih Marijinih cer¬ kvah. Tam se vidijo pogostoma cele trume med molitvijo in petjem dohajočih romarjev. Ko v cerkev stopijo, potihnejo jim .usta, ali toliko glasneje začnejo oči in serca govoriti. Koliko solz ljubezni, veselja in hvaležnosti se tam pretoči, koliko serčnih zdihljejev se po¬ šilja k Mariji, „milosti in ljubezni polni Materi“! 63 Tam joka serce kot ubog otrok, ki je od daleč prišel k svoji Materi in ji toži in dopoveduje svoje terpljenje, in se izjoka. Drugo serce joka kot hudodelnik, ki je vislice zaslužil, in prosi milosti in življenja pri Kraljici nebes in zemlje. Tretji je imel hude dneve in ure in se je za¬ obljubil Mariji Devici, zadobil je pomoč; sedaj je prišel semkaj na Marijino božjo pot, in v sladki zahvali bi rad Materi Božji roko poljubil, in ker tega ne more storiti, poljubi morebiti tla Marijine cerkve in jih s solzami serčne hvaležnosti pomoči. Zopet kak drugi je že dolgo hrepenel kakor otrok po svoji materi, da bi še enkrat pred svojo smertjo Marijo videl ali na sv. Višarjih (Lušarjih), ali v Marijinem Oelji, ali na kaki drugi božji poti. Njegove želje so se spolnile; zdaj kleči tamkej, in njegove oči in serce so vperte v Marijino podobo, dokler se mu s solzami ne polnijo oči. — Nek romar pripoveduje, da se je enkrat iz Marijinega Celja peljal z romarji, med drugimi je bila tudi gospa iz Ogerskega. Ko se pripeljejo do nekega kraja, voznik na enkrat obstoji in ves žalosten reče: „Zdaj poglejte še enkrat nazaj, tukaj Marijino Celje še zadnjikrat vidite. “ Vsi smo, pripoveduje 64 romar, nazaj pogledali na premilostni kraj; gosp& iz Ogerskega pa je rekla: ..Danes je bilo desetikrat, da sem bila v Marijinem Celji. O moj Bog! menda je zdaj zadnjikrat!" To ji je tako serce ginilo, da je jela jokati, kakor dete, pri odhodu, ko reče: „z Bogom, mati!" — Taki so vzroki, zakaj da se na Marijinih božjih potih toliko solz pretoči. Komarji pač dobro vedo, da se tam preobilno ljubezni najde, sicer bi marsikteri ne bili tako daleč prišli. Tako pa je njih božja pot, njih obiskanje Marije, njih molitev, njih petje in jokanje najlepše spričevanje in najbolj živa pridiga, da ima Marija „materno serce", serce polno milosti in ljubezni do nas revnih Evinih otrok. In res! če bi kdo ne hotel vedeti ali verjeti, da Marija nas ljudi, grešnike in pravične materno ljubi, naj se le poda na kako slovečo Marijino božjo pot. Tam mu vsaka solza, ki se lesketa, iz očes pobožnih romarjev, glasno kliče: „Tukaj je najti Marijino — materno serce." Kaj bi sicer tamkej tolikanj jokali? Kako velikodušno pa je materno serce Marije Device, lahko še iz druzega povzamemo. Mislimo si pozemeljsko mater, h kteri pride iz 65 daljnih krajev več njenih otrok; vsi se jokajo, vsi ji tožijo vsak svoje serčne britkosti: eden, da mu je najljubši otrok umeri; drugi zarad zgube svojega premoženja; tretji, da si je roko zlomil; četerti, da je zmerom bolehen in se umreti boji; peti, da je sin na grešna pota zašel, da je hči brezbožna postala itd. In vse te sirote kličejo k Materi za tolažbo in pomoč. Kako britko bi moralo že telesni materi pri sercu biti, ako bi slišala toliko milih pritožb, videti tolike revščine in težav! Kdo pa more prešteti vse trume nadložnih Adamovih otrok, ki so do sedanje ure po Ma¬ rijinih božjih potih, ali v drugih Marijinih cerkvah in kapelah, ali pred šmarničnim altar- jem, ali pred drugimi Marijinimi podobami klečali, in svoje telesno in dušno terpljenje in svoje bolečine Mariji tožili? In Marijino »ma¬ terno serce 11 je bilo obširno zadosti, da je moglo vse to terpljenje poslušati, globoko zadosti, da je z njimi vred bolečine čutilo, in močno zadosti, da je ubogim človeškim otro¬ kom v njih stoternih potrebah pomoč zadobilo. In tako imaš, o kristjan! dva dokaza za odgovor na vprašanje: ali te Marija ljubi? 66 Pervi odgovor dobiš z nebes, od Boga samega: kolikorkrat moliš „češčena si Marija" in rečeš: „milosti polna!“ — se spominjaš lahko vče¬ rajšnjega premišljevanja, da je Marija ljubezni polna do nas ljudi. — Drugi odgovor pa ti daje zemlja tisočkrat na Marijinih božjih potih. Od vsacega romarja, od vsake uslišane prošnje, od vsakega spominka serčne hvaležnosti slišiš odgovor: „Marija me ljubi! 1 ' Zapomni si, o kristjan! te sladke besede: „Marija me ljubi 11 . Gotovo so to tolažljive be¬ sede in dobro mazilo za vse rane. Bodi pre¬ pričan, da ima Marija tako gotovo „materno serce 1 ', polno ljubezni za te, kakor je ona polna milosti (gnade). To je „serce", ki ti nikoli ne umerje, nikoli v ljubezni ne omerzne, ampak vedno živi in vedno ljubi, in sedaj še bolj, kot je nekdaj na zemlji ljubilo. To „serce" je veliko zadosti, da zamore vse tvoje terpljenje in pritožbe poslušati; v vsih tvojih bridkih nad¬ logah te potolažiti, prehudih skušnjavah te re¬ šiti; in to „serce“ ima pripomočkov dovolj, da ti zamore pomagati. Zato se veseli vse svoje žive dni misli in resnice: „Marija me ljubi!" To ti bo v sercu kot sladka pesem, ki pravi: 67 O Marija ljubeznjiva! Kader zmislim se na Te, Si mi Mati milostljiva; — In kot zlate zarije Blišč prežene jutra zrak, Mi preženeš dušni mrak. Ti v nebeških tam višavah Se neskončno veseliš; Vendar v Evinih nižavah Nas otrok ti ne zgrešiš: In zato nas vlečeš vse V’svoje „materno seree“. Pa bodi, o kristjan! tudi prav vesel te ljubezni Kraljice nebes in zemlje. Koliko se ponaša marsikteri človeški otrok, in si domiš- ljuje, kako srečen da je, če ga kak imeniten človek le prijazno pogleda ali celo nagovori. In vendar še nima nobenega gotovega dokaza, da ga ta imenitni človek res ljubi. To je veli- krat gola domišljija, na kteri ni nič ležeče in hitro preide. Kar pa ni nobena domišljija, ampak čista resnica, to je ljubezen nebeške Kraljice do tebe, o kristjan! Po besedah sv. pisma Bog ljubi vse, kar je vstvaril. Marija, milosti in ljubezni polna, ne more drugač kot ljubiti zavoljo Boga. 68 Zato te ona ljubi, ker ve, kako te je Bog Oče ljubil, ker te je vstvaril, toliko let že preživil, in dal celo svojega edinorojenega Sina za te; in ker ve, kako te je njen Božji Sin ljubil, ker je umeri za te; in ker ve, kako te je sv. Duh ljubil, ker te je posvetil. Na to bodi toraj po¬ nosen — na ljubezen nebeške Kraljice, in kaži to tudi v svojem djanji in nehanji. Nikar ne gerdi svojega serca in svoje lju¬ bezni za ostudno veselje, ako ga v pregrešni ljubezni iskal, ali pa za mertvi denar, ali za prazno nečimurno hvalo in hinavsko prilizo¬ vanje! Yse to se mora preslabo in zaničljivo zdeti tistemu, kteri ve in veruje, da ga z naj¬ svetejšo ljubeznijo ljubi njegova najčistejša Mati, Kraljica nebes in zemlje. Ce te napade kaka skušnjava, spomni se Marije in reci sam proti sebi: „Marija me ljubi, njeno ljubezen zgubim, ako hudo storim! “ Gotovo ti bo to velikrat po¬ magalo, da skušnjavo premagaš. Pa morebiti si misliš, o kristjan: Oh, kako more Marija, tolikanj sveta in čista Devica, mene ljubiti? Nikar naj te to ne moti; zakaj, glej: bolj sveta in čista Marija vendar le ni, kot njen Božji Sin Jezus Kristus, in ravno on 69 je grešnike rad sprejemal, ter rekel, da je prišel iskat, kar je bilo zgubljenega. Tedaj še najsvetejši in najčistejši je tebe, o grešni človek, tako ljubil, da je za-te umeri, da bi te večnega pogubljenja rešil. In tako tudi Marija ne more drugače kot tebe ljubiti, ker je njen Sin za-te umeri. Se ve, da tvojih grehov Marija ne more ljubiti, kakor tudi pozemeljska mati ne more imeti veselja nad boleznijo svojega otroka, pa otroka mati vendar le ljubi in ga želi ozdra¬ viti. Eavno tako tudi Marija s teboj ravna: ona te želi od grehov ozdraviti, če bi le tudi ti sam to hotel in k temu pripomogel sam pri sebi, kar ti Marija želi. Tedaj zarad storjenih grehov nikar ne dvomi nad Marijino ljubeznijo do tebe. Pa nekaj druzega se je treba za-te bati. Ali veš kaj, o kristjan? Bati se je treba, da je tvoja vera tako omerznila, da tebi ni celo nič na tem ležeče, ali te Marija ljubi ali ne. Zavoljo samega ve¬ selja do posvetnega blaga, zavoljo nečiste pre¬ grešne ljubezni, zavoljo posvetnih kratkočasov in sploh zavoljo posvetnih nečimurnosti si ti tako močno vse čutilo za nebeško zgubil, da 6 70 ti ni nič mar za to, ali te Bog in ali te Božja Mati ljubi ali ne. — Ce je taka s teboj, o človek, potem te sicer Marija še ljubi, pa tebi to nič ne pomaga, tako malo kot slepemu svitlo solnce na nebu, ako se nikakor nočeš k Bogu, k Ma¬ riji oberniti. Tako, o človek, si ti na duši slep in nočeš nič vedeti in videti od nebes, od Boga in lepote kerščanskega življenja. Pa kaj ti po¬ maga tako življenje? Enkrat ob smertni uri boš spregledal, kaj si zgubil — zgubil na večno! — Oh, nikar se ne zgubi tako daleč! Marija je že marsiktero omerznjeno serce za modro, za kerščansko življenje vnela; zamore tudi tebe, nikar toraj sam nad seboj ne obupaj! Moli v ta namen za svojo ubogo dušo do konca tega meseca pred Marijino šmarnično podobo eno „Oeščena si Marija“, in reci počasi in s pre- mislikom sam pri sebi: „Marija me ljubi, me išče iz nesreče rešiti!“ — Ne vprašaj, zakaj? Boš že skusil, to bo za-te dobro zdravilo. O Marija! spoznam in prepričan sem, da si ti res milosti ter ljubezni polna, in da imaš materno serce do mene. Pa, oh, kako nevreden sem bil do zdaj tvoje ljubezni, ker sem tolikrat razžalil tvojega 71 Božjega Sina, in z mečem bolečin tvoje materno serce ranil: o sprosi mi milost od Boga, da bom tudi jaz zamogel za- naprej tebe detinsko ljubiti, in da tvo¬ jemu maternemu sercu nikdar nobene britkosti več ne bodem storil. Amen. 9. dan. Materna čast. Včeraj smo premišljevali, kako je bila Marija Devica „ milosti (gnade) polna“, bolj kot vse druge stvari, in da ima tudi do nas ljudi mi losti ter ljubezni polno „materno serce“.’ A k o pa vprašamo, zakaj da je bila Marija milosti (gnade) polna že takrat, ko jo je angelj pozdravil, je vzrok v naslednjih besedah ange- Ijevega pozdravljenja: „G o sp o d je steboj“. V teh besedah je izrečeno, da le iz sklenitve z Bogom je Marija dobivala vso obilnost milosti ali gnad. Ob enem pa je v teh besedah izrečena največa Marijina „materna čast“. Premiš¬ ljujmo toraj, kako je bil Bog z Marijo. 6 * 72 Bog je neskončno Bitje, ki ni navezano na kraj in čas, temuč vse obsega, vse napol- nuje. Kot neskončni in vsegapričujoči je on z vsemi stvarmi. Tako je bil Bog zMarijo; tako je on tudi z nami vsemi. Bog je Stvarnik vseh reči, on vse ohra- nuje, vse vlada, za vse skerbi. Nobena travica bi ne mogla zeleneti in rasti, nobena žival bi ne mogla živeti, ko bi je Bog ne ohranil. Bog je z vsemi stvarmi s svojo vedno delavno vsega- mogočnostjo, modrostjo, ljubeznijo in previd¬ nostjo. Tako je bil Bog z Marijo; tako je on pa tudi z nami in z vsemi stvarmi po natorni poti. Bog prebiva v človeku s posvečujočo gnado kakor v svojem svetišči, in tako je bil Bog z Marijo; tako je on tudi z vsemi pravičnimi Bog prebiva v nekterih pravičnih s prav' posebnim vodstvom in vravnovanjem, s čimur jih srečno pripelje do njih zadnjega cilja in konca — v nebesa, in tako je bil Bog tudi z Marijo; tako je on tudi z vsemi svo¬ jimi izvoljenimi. Sin Božji se zedinjuje v zakramentu pre¬ svetega Bešnjega Telesa še bolj natanko in 78 skrivnostno z ljudmi, ker on tukaj svojo božjo in človeško naturo, svojo dušo in telo, svoje meso in kri z našo dušo in z našim telesom tako rekoč v eno združuje, tako da taki srečni človek zamore s sv. Pavlom reči: „Jaz živim, vendar ne jaz, ampak Kristus v meni živi.“ (Gal. 2, 20.) In tako je bil Bog tudi z Marijo po Kristusovem vstajenji in vnebohodu, ko je Jezusa pri sv. obhajilu prejemala. To so razni načini, po kterih se Bog z ljudmi zedinjuje na zemlji. Ali pri Mariji De¬ vici je bila ta edinost z Bogom razun imeno¬ vanih načinov še vse bolj prečudna. Angeljeve besede: „Gospod je s teboj“ imajo nekaj prav posebnega in nenavadno velicega v sebi, kar zdaj po svoji slabi moči prevdarimo. Pri druzih ljudeh, brez izjeme, je bil čas, v kterem niso bili zedinjeni z Bogom s po¬ močjo posvečujoče gnade Božje, marveč so bili zavoljo izvirnega greha od Boga ločeni in gnju- soba pred Bogom. Tacega trenutka za Marijo ni bilo; Marija je bila od pervega začetka svo¬ jega življenja, že v svojem spočetji z Bogom zedinjena po toliki obilnosti posvečujoče gnade 74 Božje, v kolikoršni je nikdar noben svetnik ni imel. To pomenijo angeljeve besede: „Gospod je s teboj". Bog Oče si je izmed vseh človeških otrok Marijo v svojo pervorojeno hčer izvolil, kakor govore cerkveni učeniki. Zato sv. cerkev na Marijo obrača besede Božje modrosti: „Jaz sem iz ust Najvišega prišla pervo- rojena med vsemi stvarmi ... In mi je rekel: V Jakobu prebivaj, in v Izraelu imej svoj delež, in med mo¬ jimi izvoljenimi se vkorenini“. (Sir. 24, 5, 18.) Glejte, kjer je zedinjenje Boga z dru¬ gimi izvoljenimi svojo dopolnitev doseglo, tam ima zedinjenje Boga z Marijo svoj začetek, t. j. Marija je bila že v pervem začetku svo¬ jega življenja z Bogom tako zedinjena, kakor so drugi svetniki še le na verhuncu svoje po¬ polnosti. In to pomenijo angeljeve besede: „Gospod je s teboj 1 '. S svetim Duhom je Marija po poti mi¬ losti v taki ljubezni, v taki milosti, kakor nevesta z ženinom; zato piše sv. Anzelm: „S ve ti Duh je prišelvnjo, in je storil toKraljico nebes in zemlje svojo nevesto." Kteri 75 d'ugi stvari so bile kdaj izrečene besede, ki jih je angelj Mariji rekel: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč Naj vi šeg a te bo ob senčila." (Luk. 1, 85.) To pomenijo an- geljeve besede: »Gospod je s teboj". Z Bogom Sinom je Marija prav in v res¬ nici zedinjena kakor Mati s Sinom. Marija je živemu Bogu Jezusu to, kar je mati svojemu sinu, in živi Bog je Mariji to, kar mora sin svoji materi biti; Marija je z Bogom kot Božja Mati zedinjena. Ta skrivnost je tako velika in za Marijo tako imenitna, da je noben človeški jezik ne more izreči, noben angeljski um za- popasti, in sv. Avguštin piše: „Upam si reči, da Marija sama ne more popolnoma izreči, kaj je dosegla" s tem, da je Mati Božja postala. Od tega trenutka, kar je Marija Mati Božja postala, se razvija cela versta skrivnosti in imenitnosti v življenji preblažene Device Marije, izmed kterih je ena veča memo druge. Kako neizrekljivo visoko je, kar sv. evangelij pravi: „On je bil njima pokoren". (Luk. 2 . 51.) V ozir tega zakliče sv. Bernard poln začudenja: „Od obeh strani stermenje, od obeh strani 76 čudež, tako dobro, da je Bog ženi pokoren, je ponižanje brez zgleda, kakor tudi, da žena Bogu zapoveduje, je visokost brez enakosti / 1 In sv. Anzelm piše: „Nič ni tebi, o Gosps! enacega ali primernega; zakaj vse, karkoli je, je ali nad teboj ali pod teboj; kar je nad tebcj, je le sam Bog, kar je pod teboj, je vse drugo, kar Bog ni.“ Tako je bila Marija z Bogom zedinjena, ko se je skrivnost angeljevega pozdravljenja z včlovečenjem Sina Božjega v njej spolnila, ko jo je angelj zapustil. In zdaj pomisli, o kristjan! do kakošne stopnje visokosti se je to zedinjenje v teku njenega življenja in v njeni nebeški slavi povzdignilo, in v koliki časti in v kakošni visokosti se ona sedaj sveti na sedežu svojega veličastva. Zato pravi sv. Peter Damijan: „ Is' a j umolkne in se trese vsaka stvar in naj si komaj upa pogledati do neskončnosti tolike časti. Glej, ljubi kristjan! tako visoko stoji Marija nad vsemi stvarmi, in tako nezmerno je po¬ vzdignjena v tem prečudnem, nezapopadljivem zedinjenji, in vse to pomenijo besede: „Gospod je-s teboj!" Zares! v teh: besedah „Gospod 77 j e s teb oj“, je izrečenavsa neskončno velika Marijina materna čast. Zato se po pravici naša stara slovenska pesem tako-le prične: Za Bogom častimo Marijo najprej, Iz serca zdilmimo K Mariji vselej. In da bi to Marijino materno čast sv. ka¬ toliška cerkev svojim otrokom naznanovala, ska- zuje Materi Božji za Bogom toliko čast, ka- koršne nobenemu svetniku in nobenemu angelju ne. Sveta cerkev Matere Božje ne moli, kakor očitajo krivoverci, ji ne skazuje Božje časti, ktera le samemu Bogu gre; vendar jo višej časti, kot vse angelje in svetnike. In zato se tudi ravno sedaj v tem mesecu razlega Mari¬ jina slava pred tisoč in tisoč šmarniškimi altarji po vsem katoliškem svetu. In vse to se Mariji skazuje, ker je bil Gospod Bog z njo. Med tem ko Marija, naša nebeška Mati, na sedežu tako nezmerne visokosti in časti kraljuje, kje in morebiti v kakošni globočini mi zdihujemo? In ali je Gospod tudi z nami, vsaj v tej stopnji zedinjenja, da bi se mogli k 78 opravičenim ter izvoljenim šteti, kakor je bil z Marijo? Oh, kaj je človek brez Boga, ako ni z Bogom zedinjen? O kristjan! ti si ves od Boga in ves za Boga samega vstvarjen, in tvoje serce ne more nikjer pokoja, nikjer mini, nikjer nasitenja, nikjer prave zadovoljnosti, nikjer zve¬ ličanja najti, kot le v samem Bogu. Ce si Boga zgubil, potem si vse zgubil in samega sebe pogubil. Pomisli toraj, o kristjan, danes, ko to bereš ali slišiš, pomisli, ali si v posvečujoči gnadi Božji, da Bog v tebi prebiva? Oh, če si s smertnim grehom posvečujočo gnado Božjo zgubil, potem se je Bog od tebe ločil, potem si stvar brez Boga, otrok brez očeta, in brez upanja do nebes, ako v tem stanu umerješ. — Pomisli dalje, ali živiš z Jezusom sklenjen po vrednem sv. Obhajilu? Ako ne, si po besedah samega Jezusa podoben od terte odrezani in usahnjeni mladiki, pripraven za večni ogenj! Ko bi smertni angelj prihodnjo noč, kot nekdaj v Egiptu, pomoril vse tiste, ki so v smertnem grehu, bati se je, da bi bilo v tem kraji veliko merličev? Kteremu tedaj vest spri- čuje, da se je s smertnim grehom od Boga ločil, naj se zdaj v tem Marijinem mesecu z 79 vrednim prejetjem sv. pokore in sv. rešnjega Telesa zopet z Bogom zedini, zakaj to zedi¬ njenje z Bogom po posvečujoči gnadi Božji in presv. rešnjem Telesu je najimenitniši kažipot na Marijini materni dom — v nebesa. O Marija! Gospod je s teboj, in Go¬ spod je tvoj Sin, in tudi mi smo tvoji otroci; s svetim Bernardom kličemo v imenu vsili nesrečnih k tebi: Mati Boga in človeka, Mati Sodnika in Mati so¬ jenih. Mati Kralja in Mati pregnanega, ker si Mati obeh, se ne spodobi, da bi razpertijo terpela med obojim. Zato kli¬ čemo k tebi s sveto cerkvijo: „Naša Gospa, naša srednjica, naša pomočnica, spravi nas s svojim Sinom, priporoči nas svojemu Sinu, izroči nas svojemu Sinu,“ in zedini nas ž njim v teh dnevih milosti po resnični pokori in poboljšanji življenja! Amen. 80 10. dan. Materna slava I. Vsak veren kristjan želi deležen postati Božjega blagoslova, ker ve, da na Božjem bla¬ goslovu je vse ležeče, in ker le od Boga obilno blagoslovljeni so srečni na duši in na telesu. Besnica tega se nam prav jasno kaže nad prečisto Devico Marijo, ktera je med vsemi ženami od Boga najbolj blagoslovljena, blažena, ali žegnana. To ji je sam sv. Duh rekel po angelju z besedami: „Žegnana si med ženami“. Zakaj beseda „blažena“, žegnana, pomeni pervič: „blagoslovljena si med ženami 1 '. In to je tudi Marija sama hvaležno spoznala, rekoč: „Velike reči je Vsegamočni nad menoj storil 11 . Marijini otroci radi poslušajo, če se jim kaj pripoveduje o prednosti in veličastvu njih nebeške Matere. Zato upam, o kristjan, da bo veselilo tudi tebe, ako ti te besede nekoliko razlagam ter pripovedujem, kako velike reči je Bog storil tvoji nebeški Materi in kako bo-' gato jo je blagoslovil. Po sveti katoliški veri 81 je takih blagoslovov veliko, naj bodo tukaj le najimenitniši izmed njih našteti. Že pervi blagoslov, kot najbolj zgodnje jutro Marijinega življenja, je bil taki, kakorš- nega Bog nobenemu drugemu človeku ni dodelil. Obvaroval jo je izvirnega greha. Vsi drugi smo bili, kakor sv. apostelj Pavel piše, v pervem začetku svojega življenja zavoljo izvirnega greha „od natore otroci jeze“. Le Marija sama je bila v pervem trenutku svojega spočetja „brez vsega madeža izvirnega greha “, in zatega voljo že takrat „blagoslovljena, blažena, žegnana med ženami". Kakor je bil pa začetek Marijinega živ¬ ljenja lep in čist kakor jasno jutranje nebo, tako je bilo tudi vse njeno življenje; vedno je „brez madeža" ostala, in ni nikdar tudi z naj¬ manjšo mislijo Boga razžalila. To je drugi bla¬ goslov Božji, ki ga ima Marija pred drugimi odrašenimi ljudmi. V zahvalni pesmi: „Te Deum laudamus" („Tebe Boga hvalimo") so med drugim besede: »Nebo in zemlja je polno tvojega veličastva". To ne potrebuje dolgega dokaza, Poglej, kristjan, po noči čisto jasno nebo, in poštevaj zvezde, izmed kterih manjša je veča kot naša zemlja, in jih je na milijone. Poglej po dnevi svetlo solnce, ki od jutra do večera zemljo razsvetljuje in ogreva. Preštevaj, aKo moreš, vse travice in cvetlice po dolinah in planinah, in vse drevesa po vertih in gojzdih, in vse živali po suhem in v morji; vse to je polno Božjega veličastva. Pa glej, o kristjan! edina stvar je, ki je sama v stvarjenji bolj polna Božjega veličastva, kakor sta nebo in zemlja z vsem, kar je na njima. Ta stvar je ona, kteri je angelj rekel: „Ti si milosti polna“. — Kaj je milost, gnada? Neka svetnica, ki je enkrat videla dušo v stanu posvečujoče gnade Božje, je rekla, da je to tako velika lepota, da je vsa lepota tega sveta proti nji, kakor senca proti luči. Marija ni bila le samo v posvečujoči gnadi Božji, kakor kak drug človek, temuč je bila tako bogata z vsimi milostmi, kakor noben svetnik; bila je „gnade polna 11 . To je tretji blagoslov. Pa vse te milosti so bile tako rekoč kore¬ nina, ktera je imela rasti, sad zastaviti in zoriti. Sad gnade so kerščanske lepe čednosti. Sama 88 gnada pa še ne prinese sadu lepe čednosti, ako človek s svojo voljo gnadi ne pomaga in ž njo ne dela. Lepa čednost je tedaj sad gnade in človeške delavne volje. Zato je napačno govorjenje, ako ljudje včasi pravijo: Mati Božja je zamogla lahko poterpežljiva in deviška in pokorna in po¬ božna in ljubeznjiva biti: saj je bila polna milost, gnad, in ni mogla drugačna biti. Tako govorjenje je napačno in neresnično. Sama mi¬ lost ali gnada bi Marije Device ne bila bogate na čednostih naredila; ona si je z vso resnobo morala prizadevati, da si je bogastvo čednosti pridobivala. Tako je Marija sama sv. Elizabeti, svojj zvesti služabnici, enega dne rekla: „Ti misliš, ljuba moja hči, da sem jaz sle¬ herno milost ali gnado brez prizadevanja zado- bila; to pa ni tako: marveč ti rečem, da nobene milosti, nobenega daru in nobene čednosti nisem od Boga brez velike prizadeve, ne brez vedne molitve in gorečih želj&, ne brez serčne pobožnosti in ne brez obilnih solz in ne brez velike skerbi zadobila, ker sem v mislih, be¬ sedah in djanji, kakor sem najbolj vedela in znala, si prizadevala njemu dopasti. Le tisto 84 gnado izvzamem, s ktero sem bila že pred rojstvom posvečena ter brez madeža izvirnega greha spočeta". In presveta Devica je prista¬ vila: „Vedi, da se nobena milost brez molitve in terpljenja v dušo ne spusti". Tako si je tedaj Marija morala po svoji moči vsako milost (gnado) zaslužiti in s pre¬ jeto milostjo sama delati, da si je čednosti pridobila; in tudi pri njej je ravno tako res¬ nično, kot pri sv. aposteljnu Pavlu, ki pravi: „Ne jaz — namreč sem več delal ko vsak drug apostelj — ampak gnada Božja z menoj". (I. Kor. 15, 10.) To življenje Božje Matere, tako bogato s čednostmi, kakor je velik travnik spomladi bogat z vsakoverstnimi cvetlicami — to je četerti blagoslov Božji nad Marijo. Dalje je bila Marija prav preobilno blago¬ slovljena v križih in terpljenji. In to je bil peti blagoslov Božji nad Marijo. Pa skoraj si bo marsikdo pri tem mislil: „no pred takim blagoslovom naj me Bog obvaruje!" Zakaj mnogi kristjani tega ne morejo umeti, da bi v bolezni, v revščini, v preganjanji in v drugih britkostih zamoglo kaj dobrega biti. Vendar 85 je to resnično: terpljenje je bilo za Mater Božjo bogat blagoslov Božji. Mislimo le na Jezusovo britko terpljenje in smert. Koliko blagoslova je izhajalo iz tega za Jezusa samega in za nas! Jezusova človeška natura je bila zarad tega k nezapopadljivi časti povzdignjena v ne¬ besih, in nam izhaja iz Jezusovega terpljenja dobrota odrešenja. In ravno to veljd, tudi od Marijinega terpljenja: kolikor več je z Jezusom terpela, toliko veče je bilo njeno veselje o nje¬ govem vstajenji in je zdaj v nebesih. In ravno to nezmerno veselje je daljni in šesti blagoslov Božji nad Marijo. Naj- pervo ternje, potem vertnice; poprej vojska, potlej slavna zmaga, eno po meri druzega. Prečista Devica Marija je pa tudi še na večer svojega življenja najbogatejši Božji blago¬ slov prejela, in to je sedmi Božji blago¬ slov nad Marijo. Ona je morala in hotla tudi umreti, da je bila tudi v tej reči podobna svojemu božjemu Sinu. Ali njena smert je bila brez najmanjše britkosti in tudi od nje velja, kar je bilo od njenega Sina rečeno: „Njegov grob bo častitljiv". Bog živega tabernakeljna svojega edinorojenega Sina, t. j. Marijinega 7 86 telesa, ni trohljivosti prepustil; on je Marijo z dušo in s telesom v nebesa vzel. Kar bodo drugi svetniki še le na dan poslednje sodbe z lastnimi ušesi slišali, to je Marija že tri dni po svoji smerti slišala, namreč presladke besede Božjega Sodnika: „Pridi, blagodarjena mojega Očeta, in prejmi kraljestvo, ktero ti je priprav¬ ljeno od začetka sveta!“ Zares, večne nebesa za dušo in telo že tri dni po smerti, to je zopet neskončno bogat in večen blagoslov Božji nad Marijo. Ce pa Kristus že kozarec vode, ki se žejnemu v njegovem imenu podil, hoče večno poplačati; kaj meniš, o kristjan! kakšno pla¬ čilo bo pač za to, da mu je Marija sama v njegovih mladih letih dan za dnevom jesti in piti in stanovanje in obleko dajala, in mu prav do smerti na terdi postelji svetega križa ma¬ terno na strani stala, in ž njim vred toliko terpela, kot nikdar nobena druga mati za svojega otroka ne? In potem je Kristus Gospod svojim apo- steljnom obljubil sedeže, na ktere jih bo po¬ sadil in s kterih bodo sodili dvanajstere rodove Izraelovih otrok. Sicer je apostelj Kristusov go¬ tovo nekaj velicega, častitljivega in svetega; 87 on je nosil Ime Gospodovo pred kralje in ce¬ sarje in neverske narode. Pa Marija ni le nauka in spoznanja in Imena Gospodovega, temuč ona je vsemu svetu Odrešenika samega prinesla. Zato ima ona tudi najviši sedež v nebesih; mati je Kralja nebes in zemlje, in zato je tudi Kraljica aposteljnov in Kraljica vseh svetnikov. To najvišje gospostvo Marijino nad vsemi an- gelji in svetniki je kraljeva krona in kraljevi sedež Marije Device v nebesih; in to je osmi blagoslov, kterega Bog nobeni drugi stvari ni podelil. To so zgoli poglavitna in velika dela Božje za Marijo; v njih se kaže Marijina materna slava. Ena poslavitev je veča in veličastniša memo druge. Zato je osemkrat resnično: „Ti si blažena med ženami.“ Zakaj pa je vendar Bog tako velike reči nad Marijo storil in jo s toliko slavo počastil? Ravno zato, ker je Bog pravičen, je tako velike reči nad Marijo storil. Sin Božji je hotel človek postati in človeško mater imeti; toraj je bil po pravici sam sebi in svojemu božan¬ stvu in svoji svetosti dolžan, sebi vredno mater imeti. In tako je tudi storil. On je Marijo 7 * 88 Devico obdaroval z najbogatejšim kinčem svoje ljubezni in vsegamogočnosti, in iz nje živ tem¬ pelj, poln veličastva sozidal in olepšal, da je njeno telo in njeno dušo sebi vredno prebi¬ vališče pripravil. In tako je bila zraven milosti ravno pra¬ vičnost Božja, ktera je Marijo tako bogato bla¬ goslovila; zavoljo sebe samega jo je Bog moral tako veličastno narediti, da je bila vredna biti mati Sina Božjega, mati tistega, v kterem so blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. Zatorej naj večji, naj lepši, najpopolniši in naj bogatejši blagoslov Božji za Ma¬ rijo je bil njen Sin, Sin Božji, Jezus Kri¬ stus! Le po njem gotovo se je pri Mariji vresničilo: „Blažena (žegnana) si med (vsemi) ženami 1 ', blažena, kot nobena druga, ker je le ena sama Mati Božja. Ves drug bla¬ goslov je bil njej le zavoljo tega edinega blago¬ slova podeljen, kakor je ves kinč v cerkvi in vse zlato na cerkvenih posodah samo zavoljo presvetega rešnjega Telesa, ki je na altarji pričujoče. Pa tudi zavoljo nas ljudi je bila Marija Devica tako mnogotero od Boga blagoslovljena, 89 da bi od obilnosti njenega blagoslova tudi mi prejemali. Zavoljo tega, ker je tolikrat „blažena med vsemi ženami", je postala tudi tako mo¬ gočna naša srednjiea, besednica in pomočnica pred Bogom, in zato je njena prošnja tako mogočna pri Bogu. In zatega voljo imejmo tudi mi vselej detinsko in nepremakljivo za¬ upanje na njeno materno priprošnjo in pomoč pri Bogu. Polni zaupanja toraj tudi zdaj recimo: O Marija! Ti si res blažena med vsemi ženami, ker je Bog tebe s tolikimi mi¬ lostmi blagoslovil, kot nobene druge stvari ne, da je tvojo dušo in telo vredno prebivališče svojemu Božjemu Sinu pri¬ pravil, in da bodeš naša srednjiea in pomočnica pri Bogu. O usliši toraj naše pohlevne prošnje, ki jih položimo pred sedež tvoje milosti: pridi na pomoč siro¬ makom, podpiraj maloserčne, tolaži jo¬ kajoče, prosi za ljudstvo, naj občutijo tvojo mogočno pomoč vsi, kteri koli se k tebi zatečejo in pri tebi pomoči iščejo! Amen. 90 11. dan. Materna slava II. „Ti si žegnana med ženami 11 . Te besede ne pomenijo samo tega, da je Marija med vsemi ženami najbolj blagoslovljena ter z naj- večimi milostmi in prednostmi od Boga obda¬ rovana; ampak te besede hočejo tudi reči: „Ti si najbolj hvaljena, slavljena, poveličana med ženami". Marija sama je od sebe prerokovala, da jo bodo srečno imenovali vsi narodi. Kolikor- krat toraj rečeš: „Ti si žegnana, tolikrat po¬ magaš, da se Marijina beseda resnična kaže in njeno prerokovanje spolnuje. Tudi se ti ni treba bati, da bi v tej slavi Božje Matere kaj presilil. Saj ji ne moreš nikoli tako visoke slave in hvale dati, kakor jo je Bog sam njej po¬ delil. In ali veš, o kristjan, ktera je ta najviša slava za Marijo? Najviša slava za Marijo je njeno Božje Dete, ki je tudi njen najbogatejši blagoslov. Hvali, poveličuj toraj Marijo, kolikor moreš, in kolikor veš in znaš; stori ves svet katolišk in stori, da je hvalijo vsi jeziki; naj bo v njeno 91 slivo darovano vse zlato in srebro, in vse petje in vsa godba in slikarija, vse to je vendar le malenkost proti tisti slavi, h kteri jo je Bog sam v svojem Sinu povzdignil. Zatega voljo si le prizadevaj, ljubi kristjan! kolikor moreš, Marijo hvaliti, in bodi derzen in serčen v slavi in hvali velike Božje Matere. Hvali jo z jezikom, reci ji, kakor angelj Ga¬ briel in teta Elizabeta: „Blažena si med že¬ nami ! “ Hvali Marijo z očmi. Poglej večkrat z velikim spoštovanjem in ljubeznijo proti njeni podobi. Tudi ljubeznjivo prijazen pogled od do¬ brega otroka razveseljuje in časti pozemeljsko mater; taki pogled tudi gotovo časti Božjo Mater. Hvali Marijo z glavo; nikar se ne sramuj, ako greš memo Marijine podobe, spoštljivo se odkriti. Saj še delavci dandanašnji eden dru- zega pozdravljajo. Pa nekteri mislijo, da bi bilo zanje sramotno, na očitnem kraji Marijo pozdraviti; toda morali bi se velikoveč tega sramovati, da so tako neolikani in nehvaležni, da gredo brez pozdravljenja memo tiste, ktero je sam Bog zavoljo njili zapovedal po velikem 92 angelji pozdraviti. In veliki angelji, ali pa še celo kaj več taki ljudje vendar še niso. Hvali, o kristjan! poslednjič Marijo z vsitn svojim življenjem, in ravno to je še naj- imenitniše. Tvoje življenje mora Marijinemu življenju podobno biti. Ali pa hočeš vedeti, kakšno je bilo Marijino življenje, in kako jo moraš posnemati; misli le na lavretanske lita¬ nije, tam je Marija zvesto naslikana in nam pred oči postavljena. Ona je Mati prečista, Mati brez madeža, Mati ljubeznjiva; Devica je vsih devic, Devica modra, Devica verna, po¬ doba pravice, posoda vse svetosti itd. Takošno je bilo življenje Marije Device, in tako mora biti tudi tvoje, kolikor je mogoče. Prizadevati se moraš jo posnemati, se po njej ravnati, da ji boš vsaj po nekoliko po svoji moči podoben. In ne rečem zastonj, da se moraš za to pri¬ zadevati. Zakaj posnemanje s prelepimi čednostmi bogatega življenja Božje Matere ni pobožnost, ki jo po lastni volji zamoreš danes pričeti in jutri opustiti; ona je velikoveč tako ojstra ker- ščanska dolžnost, da brez nje še celo kristjan ne moreš biti. Ali pa mar meniš, da zamoreš 93 še učenec Kristusov biti, če je tvoje življenje ravno v nasprotji z Marijinim življenjem, če z bližnjim živiš v jezi in sovraštvu, če si ne- poterpežljiv v terpljenji in zoper Boga goder- njaš, če ti za stanovsko čistost ni nič mar, če si nezvest v svojem življenji proti Bogu in ljudem, in če ti ni skerb za resnično pobolj- šanje življenja? Sv. apostelj Pavel pravi, da vsi, ki hočejo kdaj v nebesih biti, morajo Kristusu podobni biti; in že pred je Kristus sam rekel: „Kdor ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. “ Tedaj je to verska resnica, da moramo v svojem življenji in vedenji Kristusu podobni biti. Najbolj zvesta podoba Kristusova je pa Marija; če si toraj, o kristjan, podoben Mariji, si podoben tudi njenemu Božjemu Sinu; ako pa njej nisi podoben, tudi njenemu Božjemu Sinu nisi podoben. Zato rečem sebi in tebi: Tvoje življenje mora življenju Božje Matere podobno biti. Otroci so dostikrat svoji materi tako po zunanjem, po obličji, kakor po znotranjem, po duhu, podobni. Pomisli, o kristjan, ali si tudi ti v življenji, v mišljenji in željah, v djanji in ne¬ hanji svoji nebeški Materi Mariji kaj podoben? 94 Da pa to ložej spoznaš, primerjaj se danes le v eni reči z Marijo Božjo Materjo, namreč z Marijo v tempeljnn, ko je svojega božjega Sina pred Gospoda postavila in dve gerlici darovala. To je bilo po zunanjem; pa poglej Božji Materi tudi v serce! Marija je pač dobro vedela, koliko straš¬ nega in žalostnega so preroki njemu napove¬ dovali; dobro je vedela, da bo Bog od nje njeno Dete tirjal v dar za grehe ljudi, in verh vsega tega ji je še zadnji prerok, pobožni starček Simeon, rekel, da bo morala zavoljo te daritve toliko britkost preterpeti, kakor da bi se ji meč v serce zabodel. Vse to je dobro ve¬ dela Marija. Pa pri vsem tem ji je serce tudi zdaj reklo: „Dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi 11 . Dala je vse svoje in edino, dala svoje najljubše, dala svoje preljubo Dete, Jezusa Kristusa, v voljo Božjo. Kaj pa, da ji je kervavelo serce znotraj iz tisočerih ran pri misli na to daritev; pa vedela je, Gospod jo tirja, in dekla jo mora dati. In tako je prinesla ta dar, če tudi ponižana in poterta od serčne bolečine in kakor vtopljena v morje prihodnje žalosti in britkosti. 95 Zdaj, o kristjan, pomisli in poprašaj svojo vest: ali si ljubi Božji Materi v tej reči kaj podoben ? Tudi od tebe Bog tirja dan za dnevom daritve, včasih velike, in med temi tako velike daritve, da se ti dozdeva, kakor da bi imel tudi tvojo dušo meč presuniti. Le na nektere take daritve naj opomnim. Precej perva in največa zapoved Božja tirja tudi od tebe pervo in največo daritev: tvoje serce. Glej, nobene stvari na svetu, tudi ne očeta ne matere, tudi ne najljubšega človeka, ne svojega otroka, ne denarja, in ne premoženja ne smeš tako ljubiti, kot svojega Boga. Boga moraš čez vse ljubiti, bolj kot vse drugo na svetu, zato mu tudi s celim sercem služiti. Če si pa morebiti v sovraštvu do bliž¬ njega, ali imaš na vesti tatvino, nezvestobo v zakonu, obrekovanje, nevredno spoved itd., ali če si se zoper sveto čistost pregrešil v mislih, željah, v besedah, djanji: o poglej, po tem takem si Bogu serce ukradel, in si ga kaki stvari podaril. Saj to je ravno velik greh, da ljubezen svojega serca od Boga proč h kaki stvari oberneš. — In, glej! ravno to stvar moraš 96 zavoljo Boga zapustiti, ti moraš svoje serce od- tergati od nje, zakaj Boga moraš ljubiti čez vse“. Na mnogih Marijinih božjih potih, kakor tudi drugod pri Marijinih podobah, se med drugimi darovi, ki jih verniki Mariji v čast prinašajo, najbolj pogostoma nahajajo serčki, zlati sreberni ali voščeni serčki. Ce človek to opazuje, si lahko to-le misli: naj bi bilo pač to resnično, vsi darovalci serčkov naj bi tudi svoje lastno serce, svojo ljubezen Materi Božji darovali in za vselej zaobljubili! Naj bi svojega serca, ki so ga Mariji darovali, ji nikdar več zopet ne odtegnili! Potem bi bili vsi le-ti kdaj pri svoji ljubi Materi v njenem maternem domu v nebesih. Zlati, sreberni ali voščeni serček ni za¬ dosti; svoje lastno serce moraš Mariji daro¬ vati; to mora kot svetlo-belo serce čisto biti, in mora kot zlato žareti od svete ljubezni do Boga in do bližnjega. Ce je tako s teboj, pri¬ neseš šmarnični Materi Božji najljubši dar. Tedaj kakošna je zdaj s teboj, o kristjan? — Mogoče, da zdaj s svetim Petrom zago¬ tavljaš, da bi rajše šel v smert z Gospodom, kakor da bi njega zatajil; pa o pervi priliki 97 vendar le globoko padeš. Ali najhujše je še to, če ti potem prostovoljno ostaneš v blatu pre¬ grehe cele tedne, mesece ali morebiti še leta! Ce si nesrečno padel v greh, precej vstani, in očisti svoje umazano serce v presveti kervi Je¬ zusa Kristusa v spovednici. Stori to zlasti zdaj ta šmarnični mesec. če se pred smertjo ne zgodi, boš gotovo pogubljen. In kako lahko te smert prehiti; zatoraj nikar ne odlašaj do ve¬ like noči, ali celo še dalje, ampak precej o teh Šmarnicah opravi dobro spoved. Očisti si dušo pri odkritoserčni, ponižni in skesani spovedi, da zamoreš saj nekoliko podoben biti svoji Božji Materi Mariji; zakaj duša, ki je v smert- nem grehu, je podobna stari peklenski kači. Vprašaj zdaj svojo vest, komu si v tem tre¬ nutku bolj podoben, ali Božji Materi Mariji, ali peklenski kači? Otroci so podobni svoji materi. Tako, ljubi kristjan, naj bo tudi pri tebi. Iz tvojega či¬ stega, pohlevnega očesa naj Marija gleda; iz tvojih čistih, pobožnih in ljubeznjivih ust naj Marija govori; iz tvojega gorečega serca naj Marija moli; iz tvoje duše naj Marija Boga in bližnjega ljubi, to je: z vsem svojim djanjem 98 kaži, da Marijo posnemaš in hvališ. In potem ne bodo le tvoje besede, temuč vse tvoje djanja in življenje bo od Marije pripovedovalo in mo¬ lilo: „Blažena si med ženami!" 0 Marija! Ti sama si prerokovala, da te bodo srečno imenovali vsi narodi. In kako natanko se je to tvoje prero¬ kovanje spolnovalo in se še spolnuje! Ni ga nobenega stoletja, kar cerkev stoji, ktero bi bilo od tvoje hvale molčalo. Ni ga ljudstva, ktero bi ne bilo tebi naj¬ lepših spominkov tvojega češčenja po¬ stavilo; ni ga svetnika, kteri bi te ne bil častil in preslavljal: o stori tudi nas vredne tebe hvaliti, saj si ti krona ne¬ beškega Jeruzalema, lepota vsega člo¬ veštva , blažena med vsemi že¬ nami. Amen. 12 . dan. Materni dar I. Eavno da je bil veliki angelj Gabriel Ma¬ rijo zapustil, berž ko je bila skrivnost včloveeenja 99 Sina Božjega v prečisti Devici Mariji dopol¬ njena, se je po besedah sv. evangelija Marija napravila na pot in je šla jaderno čez gore, v mesto na Judovem. Stopila je v hišo Cahari- jevo, in je pozdravila Elizabeto ... In Eliza¬ beta je bila napolnjena s sv. Duhom (t. j. je v tem trenutku spoznala, da je Marija postala Mati prihodnjega Odrešenika) in je zaklicala z velikim glasom (in rekla ponovivši zadnje besede angeljeve): „Blažena si ti med ženami", in pristavila je po navdihnjenji sv. Duha še te besede: „In blažen je sad tvojega telesa!“ O koliko je v teh malo besedah zapopadenega! Da bomo pa te besede: „In blažen je sad tvojega telesa 1 ' — nekoliko bolj razumeli, se spominjajmo poprej naše perve matere Eve. Znano ti je, kristjan, že iz kerščanskega nauka iz otročjih let, kako se je zgodilo, da so naši pervi stariši prelepi raj za-se in za nas vse zapravili in zgubili. Eva je prepovedanega sadu vzela, sama jedla, in tudi Adamu dala, in tudi on ga je vzel, jedel in s tem prelom- Ijenjem zapovedi grešil, in tako res sebe in naslednji človeški rod z grehom omadežal, gnade Božje oropal, v revščino in mnogotere 100 nesreče in nadloge pahnil. — O to je bil pač strupen sad, zloben materni dar, ki ga je Eva Adamu in v njem vsemu človeškemu rodu dala! Nasproti temu pa nam je Marija rodila Jezusa, Zveličarja sveta, ter nam je tako svoj lastni »blaženi sad svojega telesa" v dušni živež in življenje podarila. Jezus pa je bil Mariji sami neskončno ljubši in dražji, kot vsi drugi darovi in kot njeno lastno življenje: ta dar je nam, za nas darovala; tedaj nam je Marija najbogatejši, najslajši in najdraži »ma¬ terni dar“ na svet prinesla in darovala. Pravi kristjan vse to dobro ve, in si misli: »kolikor dražji je materni dar, to¬ liko ljubša je Mati sama. Oe Marija že zavoljo svoje visoke materine časti in zavoljo obilnega blagoslova in milosti, s kterimi jo je Bog pred vsemi stvarmi tako obdaroval, zasluži veče spoštovanje in veče češčenje, kakor vsaka druga stvar, človek ali angelj, smo ji dolžni polno ljubezen in najtoplejšo zahvalo svojega serca za preblagi, preimenitni dar, kterega nam je s svojim Božjim Sinom podelila. Zares! ko bi mi prav premislili in razumeli, kaj smo vse po Kristusu postali, in kaj bi mi bili brez njega, 101 moralo bi to v nas tako moč razodevati, kakor olje v ogenj vlito, to je, morala bi se nam serca vneti in plamteti od ognja ljubezni do Jezusa in Marije v priserčni hvaležnosti. Premišljujmo toraj zdaj, zakaj tolikrat od Jezusa Kristusa rečemo, da je on „blaženi“, t. j. visoko hvaljeni in češčeni, „sad“ iz devi¬ škega cveta, iz prečiste Device Marije? Na veliki praznik presvetega rešnjega Te¬ lesa se moli ali poje v duhovnih cerkvenih opravilih krasna latinska pesem , ki se tako začne: „Verbum supernum“ itd., t. j. „Visoka Beseda “. — Y tej pesmi stoji kitica iz štirih verstic, ki so med najlepšimi in najpomenljiv- šimi, kar jih je bilo kdaj od kakega človeka zloženih. Glase se po latinsko tako-le: „Se nascens dedit sociurn, Convescens in edulium, Se moriens in pretium, Se regnans dat in praemium". "Vsa misel teh verstic po slovensko po- menja: „Kristus se nam je vsega popolnoma podal in daroval 11 , in sicer: „Je v rojstvu naš tovarš postal, V zadnji večerji v jed se dal, 8 102 Se v smerti je za nas dar’val, Da kralj bi nas kdaj plačeval. “ V tem je zapopaden najbogatejši čveterni blagoslov, ki ga nam je Kristus prinesel. Pre¬ mišljujmo ga zaporedoma, in sicer danes samo pervo verstico: „ J e v rojstvu naš tovarš postal. 1 ' Na svetu je pač veliko strašnih in hudih nesreč in nadlog zavoljo kuge in lakote, in potresov, ognjev in povodenj. Pa najstrašnejše in najhudobniše je to, kar človek s človekom dela. Pred malo leti je popisoval nek misijonar*) iz velike vroče Afrike, dežele zamorcev,, kako se tam med černimi divjaki še zdaj godi. V poprejšnjih časih so tam Amerikancem v suž- nost kot živino prodajali uboge ljudi, kteri so bili v mnogih medsebojnih vojskah divjih na¬ rodov vjeti. Zdaj je sicer ta ostudna človeška kupčija nekoliko odpravljena. Pa v vojskah se jih vedno še veliko vjame. Ker tedaj divjaški kralji černih v vojski vjetih ubogih za denar prodati ne morejo, kaj zdaj ž njimi počenjajo? Oh, grozovito in prav vnebovpijoče je, kar misijonar od tega pripoveduje. On pravi: *) „Sendbote des Herzens Jesu.“ II. Band, S. 250. 103 „I)ivjaški zamorski kralji prodajajo en del vjetih turškim kupčevalcem, kteri v sredo Afr ike zahajajo; druge pa, to je, na stotine mož, žen in mladih ljudi obračajo v človeške daritve, ker jih svojim malikom v čast terpinčijo in koljejo. Vsako leto se veliko takih strašnih daritev zgodi. Do- prinašajo se po prav grozovitem načinu. Ubogi sužnji so v verbovih jerbasih zaperti. Okoli ma¬ likovalskega tempeljna so drevesa; na nje obe¬ šajo uboge vjete, z nogami navzgor, z glavo na¬ vzdol, in tako ostanejo strašno pekočemu solncu tako dolgo izpostavljeni, da poslednjič od bo¬ lečin, lakote in žeje dušo izdihnejo. Tudi njih trupla pustijo še viseti, dokler V kosce ne raz¬ padejo, ali pa da jih roparske ptice požrejo . 11 »Druge nesrečne mečejo požrešnim kro¬ kodilom, s kterimi so reke napolnjene. Na druge spustijo velike železne obtežila pasti, da jih zmlinčijo. Zopet druge pahnejo z višave doli, kjer kralj mogočno sedi, spodej pa čaka divje ljudstvo z morilnim orožjem, da doli pah¬ njenim glave poseka in kakor v slavnem obhodu okoli nosi. Vse to se godi v čast malikom, češ, da s tem bodo njih jezo potolažili in se zoper njih maščevanje zavarovali . 11 8 * 104 „ Kakšni bogovi so pa le-ti maliki? — Gerde, ostudne kače in laznine, ktere v tem- peljnib iz bambusovega tersja z vsem mogočim čestitanjem pasejo; ali pa so'le-ti maliki ne¬ otesane in nespodobne podobe iz lesenih čokov, iz kamna ali iz ilovice in persti. Takim ostud¬ nostim na čast se tedaj sleherno leto v dar po¬ konča na tisoče mož, žen in otrok, ki so bili v vojskah vjeti-“ „Ce se pa nič ljudi v vojski ne vjarne, ukaže kralj perve bližnje hiše z možmi, ženami in otroci po svojih vojakih napasti, jih poloviti in potem v čast malikov, t. j. hudobnih duhov, poklati. „Na ta način 11 , pravi misijonar, „smo imeli v teku zadnjega leta v naših kerščanskih občinah 1500 zgubljenih ljudi obžalovati. 11 „Včasih se tudi zgodi, da kaka kraljeva prederznost število takih grozovitih umorov strašno pomnoži. Tako je prišlo nekdaj Abo- mejskemu kralju na misel po človeški kervi v čolnu se voziti, da bi s tem svoje veličastvo in moč razkazoval. V ta namen je ukazal naj¬ manj tri metre široko in primerno globoko jamo po svojih sužnjih in vjetili ljudeh izkopati, potem toliko nesrečnih ljudi poklati, kolikor jih 105 je bilo treba, da se je vsa jama s človeško kervjo napolnila. Na to je ukazal svoj čolnič v grozovito s kervjo napolnjeno jamo potegniti, v tem, ko je iz poklanih trupel še. kri tekla. Zdaj je kralj stopil v čolnič, in zavpil: „Jaz sem najmogočniši kralj na zemljiin je po¬ makal veslo v človeško kri in dalje vpil: „zakaj jaz se ne vozim v čolnu po vodi, kot evropejski kralji, ampak na kervavih valovih!“ Ees je, da tudi pri nas v Evropi se vsako leto in tudi vsak dan veliko hudega zgodi: vendar tako ostudnega in strašnega, kakor se pri divjih zamorcih godi, se pri nas nikoli ne na najde. — Zakaj pa ne? Zakaj se nam zdaj pri nas ni treba takega bati? Takrat, ko je Kristus rojen bil iz Marije Device, in je „on o rojstvu naš tovarš postal 1 ', takrat so angelji veselo prepevali pesem miru, rekoč: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje". Odkar je Kristus kot večna luč in resnica na svet prišel, in ljudi z besedo in z lepim zgledom, z obljubo večnega plačila in z zažuganjem večnih kazni, z gnadami in usmiljenjem napeljeval, da se naj ljubijo med seboj, kakor jih je on ljubil; potem je boljše, 106 bolj mirno, bolj človeško, olikano postalo povsod, kjerkoli so sveto vero sprejeli, in kjer spozna¬ vajo Kristusa kot svojega tovarša, vodnika in Kralja svojih duš. Sicer se je pa tudi že v novejših časih tako pri celih narodih, kakor pri posameznih ljudeh pokazalo, kam ljudje zabredejo, kako divjajo taki, ki Kristusa in njegovo sv. vero zapustijo. To se je videlo pri najbolj izobraženem ljudstvu, pri Francozih, proti koncu 18. stoletja v Parizu, in zopet leta 1870. Tako se prevzetnim in oslepljenim glavam od časa do časa še vedno spoznavati daje, kaj bi bilo človeštvo sploh in kam bi prišlo, ako Kristusa noče več imeti si za tovarša na poti tega življenja, ako sebi in drugim luč sv. vere upihne. Zdaj pa povej, kristjan, kdo nam je to luč sv. vere prinesel? — Ali ni bila Marija? Ona ima svoje Božje Dete v rokah, in ga pred vsem svetom nosi kot svetlo luč v pravo iz¬ obraževanje in razsvetljevanje tistih, ki sede v temoti zmot, v nevednosti in v sredi smertne sence, kakor je stari Simeon nekdaj v tempeljnu prerokoval. Misli si, kristjan, da bi se ti v po¬ polnoma temni noči, v zimskem času, v divjem 107 gojzdu na poti domu grede zgubil; ne veš se kam oberniti in zraven si še v nevarnosti, da utegneš v hudem mrazu zmerzniti. Pa kar na enkrat se ti od daleč zablišči luč, ki ti čedalje bližej prihaja; poslednjič stoji dekla tvojega očeta z lučjo pred teboj; poslal jo je, da ti v tvoje rešenje luč prinese. O kaj ne, komaj bi ti zadosti besedi najdel, da bi se mogel za toliko skerb očetu dostojno zahvaliti. Pa tudi očetovi dekli bi enekrati rekel: „Bog ti stokrat poverni, da si mi rešilno luč prinesla!" Zdaj pa pomisli, da je dekla Gospodova, Marija, pri tebi najbolj toplo in priserčno zahvalo zaslu¬ žila, ker ti je večno luč, Jezusa Kristusa na temni in razdivjani svet prinesla. Zato se Mariji tudi prav priserčno zahva¬ ljuj. Ako ne storiš tega pri vsaki češčenamariji, stori to vendar večkrat; misli namreč na uboge neverne zamorce v vroči Afriki, in misli si: ako se meni kaj tacega od mojih sosednjih ljudi ne prigodi, se imam zahvaliti Kristusu, „blaženemu sadu" Marije, presvete Božje po¬ rodnice. Tako boš gotovo vsikdar s pobožnim sercem proti Mariji izrekel besede tete Eliza¬ bete: „Blažen je sad tvojega telesa!" To bo 108 lepa zahvala in poljubljej .roke Matere Gospo¬ dove za luč, ki vsakega človeka, ki na svet pride, in tudi tebe razsvetljuje. O Marija! ki si svetu prinesla pravo luč, Jezusa Kristusa, ktera luč razsvet¬ ljuje slehernega človeka, ki na ta svet pride, in ki nas je rešila iz temote zmot in nevednosti in smertne sence, v kteri še zdaj toliko nevernikov zdihuje: o sprosi nam milost in pomoč, da pri luči svete vere, ki nam jo je Kristus prižgal, zvesto hodimo, in kdaj srečno pridemo v kraljestvo izvoljenih, kjer nam ho večna luč svetila! Amen. 13. dan. Materni dar II. Druga verstica v kitici prelepe poprej ime¬ novane pesmi na praznik presvetega rešnjega Telesa se glasi: „Y zadnji večerji v jed se dal* Tudi te besede nam kažejo, kako „blažen sad“ Marijinega najčistejšega telesa je Jezus 109 Kristus, in kako prečudno velik „materni dar“ je Marija v svojem Božjem Detetu vsemu člo¬ veškemu rodu podelila, česar se hočemo zdaj prepričati. Le mertev kamen ne potrebuje nobene jedi; on ostane, kar je, in ne more rasti in se ne množiti. Sicer pa morajo vse bitja in vstvar- jene reči na zemlji jed in pijačo dobivati. Ze¬ lena travica, ki pri studencu raste in mogočni hrast v velikem gojzdu, červiček na zemlji in velikanski slon, malo dete na maternem na¬ ročji in častitljivi starček, in to do svoje po¬ slednje ure: kar hoče rasti ali živeti, mora jesti in piti; in kolikor bolj imenitna je kaka stvar, toliko bolj imenitna mora tudi njena jed in pijača biti. In zdaj glej, o človek, najimenitniša izmed vseh pozemeljskih stvari je tvoja duša, ki je vstvarjena po Božji podobi, in najimenitniše in najdražje v tvoji duši je to, ako si v posve¬ čujoči gnadi Božji, potem zamoreš Bogu reči, kakor sv. Pavel pravi: „Abba!“ t. j. „ljubi Oče!“ Potem zamoreš tudi Boga ljubiti tako, kakor ljubi dober sin svojega očeta. Od te ljubezni govori sv. apostelj Pavel, rekoč: ,.Ko 110 bi pa ljubezni ne imel, nisem nič“. In res! brez gorkote, ki iz ljubezni do Boga izvira, bi moralo vse dušno življenje omerzniti, hirati in odmreti. Da pa more ta dušna, nebeška gorkota goreti v tvojem sercu, moraš ti, ljubi božji otrok, jesti in piti, in ti moraš krepko jed in pijačo imeti; sicer boš brez moči, in moraš dušne lakote in žeje umreti za čas in za brez¬ končno večnost. To je Bog Oče dobro vedel, ko te je pri svetem kerstu sprejel za svojega otroka in ti je po svetem Duhu vdihnil pravo duhovno živ¬ ljenje. Zato ti je pravi kruh življenja z nebes na zemljo poslal, to je, Jezusa Kristusa samega, svojega ljubega Sina, ki se je tvoji duši v živež zapustil, kakor je sam zaterjeval, rekoč: „Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj, in kruh, kterega bom jaz dal, je moje meso za življenje svetain zopet: „Brez mene ne morete nič (dobrega) storiti. 1 ' Hočeš toraj, kristjan, večno živeti, hočeš v lepih kerščanskih čednostih rasti in v dobrih delih bogateti in za nebesa dozoreti, moraš pri 111 svetem obhajilu vživati Jezusovo presveto Telo in njegovo presveto Kri. Zakaj Jezus sam pravi: „Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove kervi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil po¬ slednji dan.“ Pa tudi za ta svet in to življenje ti pri¬ nese, o kristjan, ta kraljeva Gospodova večerja najbogatejši blagoslov. Kar nobena dobra volja sama od sebe in nobena še tako skerbna iz- reja in nobena pridiga in nobena molitev ne premore, to- zamoreš dobivati v vživanji presv. rešnjega Telesa, da namreč zvesto in serčno dopolnuješ dolžnosti svojega stanu do Boga, do sebe in do bližnjega, da pravi dušni mir in veselje serca vživaš in s svojim bližnjim v ljubezni živiš. Zakaj, če Jezusa pri sv. obhajilu večkrat in vredno prejemaš, se bo dopolnilo nad teboj, kar je Jezus obljubil: „Kdor mene je, bo živel zavoljo mene“, in kar sv. apost. Pavel govori: „Jaz živim, pa ne jaz, Kristus živi v meni“. Po tem boš Kristusu podoben postal. In kakor se v čistem jezeru zlato solnce in svetle zvezde vpodobujejo, tako se bo po 112 vrednem sv. obhajilu v tvoji duši Kristusova duša lesketala; ti boš imel veselje le nad tem, nad čimur ima Kristus veselje, in boš delal to, k čimur te bo on napeljeval. In kakor ogenj železo razgreva in razbeli, da je vse žareče, tako bo Kristus po sv. obhajilu tudi tvojo dušo ogreval in z gorečo ljubeznijo napolnoval. Kako merzla je zemlja po zimi! Yse je mertvo, vse pusto in tiho in žalostno. Pa poglej jo, kristjan, o gorki spomladi, kako je vse zeleno in v lepem cvetji, kako veselo prepevajo ptice pod nebom. Od kod toliki spremen? Od gorkega solnca. Kar pa je solnce naši zemlji, to je Jezus člo¬ veškemu sercu, ako ga večkrat vredno prejema. On prežene merzloto in mlačnost iz serca, od¬ pušča male grehe in varuje velikih, smertnih grehov; zato so sveti mučeniki, preden so šli v smert za sveto vero, prejemali sveto obha¬ jilo, da jih je v dobrem stanovitne storilo do smerti, in so rajše vse muke prestajali, kakor da bi se bili hotli s kakim grehom od Jezusa ločiti. Glej, o kristjan! kakošno hrano ti je Jezus zapustil, ko je pri zadnji večerji vjedsedal. Obiskuj toraj rad sv. rešnjo Telo v cerkvi, prejemaj ga pri sv. Obhajilu pogosto. 113 V Marijinem Celji stoji nad tabernakeljnom v velikem altarji velika sreberna kroglja; ona predstavlja našo zemljo in vrezani so na nji zemljovidi. Na kroglji so napravljene vratiča, ki se dajo odpreti. V prejšnjih časih je bila ta kroglja namesto tabernakeljna, da se je v njej hranilo presv. rešnje Telo, posebno svete hostije za obhajanje. Kakor je bil nekdaj Jezus v presvetem rešnjem Telesu središče, jedro ali tako rekoč serce te sreberne kroglje: tako naj bode Jezus v presvetem rešnjem Telesu še zdaj središče, jedro, serce vsega sveta! Oh, da bi se pač to vresničilo! Ko bi vsak človek, vsaka hiša, vsaka družina, vsaka dežela imela Jezusa v presvetem rešnjem Telesu za svoje jedro, svoje središče, svoje serce, kako nebeško življenje bi se povsod razcvetalo v pravi ljubezni do Boga in do bliž¬ njega! Ako se pa tako ne godi, Kristus tega ni kriv, ampak ti, o kristjan, ki od nebeškega kruha nočeš jesti, ali vsaj večkrat in vredno ne. Zato se — Bogu bodi potoženo — le prepo¬ gosto spolnuje, kar je Kristus rekel: „Ako ne bote jedli mesa Sinu človekovega in pili nje¬ gove kervi, ne bote imeli življenja v sebi“. 114 (Jan. 6, 54.) In zopet: „Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne osta- nete“. (Jan. 15, 4.) Jezus v presv. režnjem Telesu je tedaj pravi nebeški kruh življenja, ki nam daje živež za pravo, srečno, časno in večno življenje. Pa ta kruh življenja ti dohaja, o kristjan! iz Marijinih rok. On je blaženi sad nje¬ nega telesa. Marija je novorojeno Božje Dete položila v jasli, iz kterih živina povživa hrano, v znamenje in v predpodobo, pravi Alfonz Ligvorijan, da bo Jezus v zakramentu presv. rešnjega Telesa postal živež človeškim dušam. Marija je Gospodu Jezusu kot Detetu dajala hrano mleka in kruha; ona ga je obla¬ čila, mu postiljala in ga spat pokladala, in ko je bil pod Marijinimi rokami odrastel, ga je še na žerjavico ljubezni, to je, na križ za nas dala, in tako je postal kot kruh tvoji duši v živež za večno življenje. Ali ne zasluži toraj Marija, da ji v duhu s serčno hvaležnostjo materno roko poljubiš, kolikorkrat ješ od tega nebeškega kruha in piješ iz tega keliha zveli¬ čanja? Sveto obhajilo, vživanje „blaženega 115 Marijinega sadu“ je najžlahtnejši materni dar iz njene roke. Ali se ji ne spodobi za to pri- serčna zahvala in ljubezen? Marija je svojemu ljubemu Sinu Jezusu dajala vsak dan jesti in piti. Zato se ji je Jezus tudi prav po detinsko hvaležnega skazoval vse svoje življenje in tudi pozneje do sedanje ure. Kdo more izreči, h koliki časti je svojo ljubo Mater v nebesih povzdignil, s kako veličastno slavo jo je pred vsemi angelji in svetniki ovenčal, in kako se ji samega sebe za vse vekomaj v najslajše veselje vživati daje? Ravnaj se, o kristjan, po zgledu svojega božjega Učenika in dopadel boš njegovemu božjemu Sercu. SJrazuj tudi ti Gospodovi Materi svojo najpriserčnišo zahvalo za „preblaženi Sad njenega telesa “ — za sveto obhajilo. Pomisli, da je Marija tebi s svojim Sinom pri sv. obhajilu brez vse primere več v jed podala, kakor je ona sama svojemu Sinu nekdaj dajala. Ge pa Jezus le-te materne darove svoji Materi tako obilno povračuje in se ji za vse to neskončno zahvaljuje, kaj boš pač mogel ti, kristjan, Mariji iz hvaležnosti darovati, da bi bilo zadosti veliko za ta največi in bogatejši 116 materni dar, za »blaženi sad njenega telesa 11 , za sveto obhajilo? Ali je mar to preveč, če pridno hodiš k šmarnicam, če vselej ob ange- ljevem zvonenji angeljsko češčenje, o večerih sv. rožni venec moliš, ali kaj druzega storiš iz hvaležnosti in ljubezni do Marije? Še naj¬ bolj pa se boš Mariji za ta njen materni dar hvaležnega skazoval, ako večkrat s skerbno pri¬ pravo in vredno pristopiš k sv. obhajilu; zakaj večkratno in vredno sv. obhajilo je eden izmed najimenitniših kažipotov na Marijin ma¬ terni dom, v nebesa. Da bi pa milost vred¬ nega sv. obhajila dosegli, prosimo Marijo, rekoč: S tvojo pomočjo naj pristopimo k tvojemu Božjemu Sinu, o preblažena De¬ vica Marija, ki si milost našla in nam življenje rodila, o Mati našega Zveličarja! In po tebi naj nas sprejme on, ki je po tebi nam dan. Naj izgovarja pri njem tvoja nedolžnost dolg naše popačenosti, in tvoja ponižnost, Bogu tako dopad¬ ljiva, naj zadobi odpuščenje naši neči- murnosti in prevzetnosti. Bogata ljubezen tvoja naj pokrije obilnost naših grehov, in slavna rodovitnost tvoja naj nam 117 doseže rodovitnost našega zasluženja! O naša Gospa, naša srednjica, naša besed¬ nica! s svojim Sinom nas spravi, svo¬ jemu Sinu priporoči, svojemu Sinu nas izroči! Stori, o preblažena! po milosti, ktero si našla, po prednosti, ktero si zaslužila, po usmiljenji, ktero si nam rodila, da on, ki se je po tebi naše revščine in slabosti vdeležil, nas tudi po tebi svoje slave in svojega zveličanja deležne stori, Jezus Kristus, tvoj ljubi Sin, naš Gospod, ki je nad vse Bog hvaljen na vekomaj. Amen. 14. dan. Materni dar III. Vsa svetloba Marijine časti izvira od Je¬ zusa, njenega božjega Sina, zato rečemo v češčenasimariji: „In blažen je sad tvojega te¬ lesa", t. j. blaženo je Dete, kterega mati si ti, o Marija! S temi besedami častimo, hvalimo in poveličujemo posebno Jezusa, čigar Mati je preblažena Devica Marija. 9 118 Do zdaj smo premišljevali zlasti dva ime¬ nitna vzroka, zavoljo kterih častimo in poveli¬ čujemo Jezusa, »blaženi sad Marijinega telesa 1 ', namreč, da se je pri rojstvu nam v tovarša in pri večerji nam v živež dal. Zdaj pa ho¬ čemo premišljevati tretji vrok, zavoljo kterega moramo Jezusa, »blaženi sad Marijinega te¬ lesa", poveličevati, namreč, da „se je o s m er ti nam v odkupščino dal". Ljubi bralec ali poslušalec teh besedi! nikar sam sebe ne moti in ne zapeljuj, kot oni farizej v tempeljnu. Bog tebi v serce vidi, in pred njim ne moreš nič prikriti. Bodi toraj odkritoserčen. Spoznaj, da si tudi ti v svojem življenji grešil, in veliko in dostikrat grešil in med tem morebiti zelo grešil in svojega Boga hudo razžalil. Kaj pa je en sam smertni greh? Pred vsem drugim je strašna gnjusoba na duši. Duša v smertnem grehu je pred Bogom veliko ostudniša kot za občutljivega človeka odpert grob, poln neduha in gnjilobe. Zraven tega kliče smertni greh v duši človeški Boga na maščevanje; smertni greh po besedah sv. pisma draži tako rekoč neskončno svetega in pravič¬ nega Boga zoper grešno dušo. Zato je človek 119 v smertnem grehu podoben nesrečnežu, ki na tanki nitki nad brezdnom strašnega ognja visi, in to nitko razžaljeni Sodnik v dveh perstih derži. Tanka nitka je tvoje življenje, o grešni človek, brezdno strašnega ognja je pekel, in tvoj sodnik je razžaljeni Bog. O človek, povej, koliko je zdaj ura, ko to bereš ali brati slišiš? — če tedaj ravno zdaj v tem trenutku v enem samem smertnem grehu živiš in Bog spusti ravno zdaj nitko tvojega življenja iz roke, in moraš umreti, kje boš, ko bo ura pervič bila? — To veš in kot verni kristjan veruješ, da kdor nespokorjen v smert¬ nem grehu umerje, je pogubljen in obsojen v večno terpljenje. Tedaj že v eni uri si lahko v jezeru večnega ognja — že v eni uri je lahko tvoja pogubljena duša v neizrekljivi brh¬ kosti in terpljenji, in nikdar in nikoli ne bo dobila nesrečna duša ne kapljice mini in po- lajšanja! Oe se pa zdaj to še ne zgodi s teboj, o človek, boš moral pa vendar nekoliko pozneje iti v večni ogenj, ako v smertnem grehu umerješ. — Ali se tega ne bojiš, se ne treseš? Poglej, še satan veruje v Božjo sodbo in se trese! 9 * 120 Kaj pa hočeš storiti, da tako strašni konec, večno pogubljenje, od sebe odverneš? S čim hočeš gnjusobo in smertno gnjilobo iz sebe oprati? Se li more merlič sam sebe umiti? Kdo pa zamore to na tebi storiti? Zares! bilo bi obupati, ko bi enega pri¬ pomočka ne bilo. In ta edini pripomoček je križ in na križi Jezus Kristus, ki je Bog in človek, in njegova molitev in njegove solze in njegova kri, ki je bila prelita v odpuščenje grehov. Tam je sveta kopel za duše, ki so z grehi omadežane. Ako te le-ta kri ne opere, vekomaj pred Bogom ognjušen ostaneš. Pa ena sama kapljica od nje zadostuje, da se ž njo operejo grehi vsega sveta. V Marijinem Oelji stoji nad milostno cer¬ kvijo pod hribom kapela. Imenuje se „ sveti studenček 11 . Tam je od zunaj pri zidu in znotraj na obeh straneh altarčka bistra, tekoča stu¬ denčnica. Romarji si ž njo oči umivajo in jo kot blagoslovljeno vodo seboj na dom jemljejo. Ta voda, „sveti studenček", je kakor neka podoba Jezusa Kristusa in njegove presvete kervi. Zato so tudi zgoraj na oboku kapele 121 podobe in napisi iz svetega pisma, ki nanj opominjajo. V sredi gori se razprostira Duh Božji nad vodami o začetku stvarjenja; tako se je sprostiral nekdaj pri reki Jordanu nad Kri¬ stusom, začetnikom našega prestvarjenja. Nad altarjem je Jezus pri Jakopovem vodnjaku, in Samarijanka mu pravi: „Daj mi piti od te vode“. Ob desni je Mojzes, ki s palico na skalo vdarja, in zraven je zapisana Božja beseda, ki mu je bila rečena: „Prišla bo iz nje voda, od ktere bo ljudstvo pilo“. Na levi strani je vodnjak Siloe, in Jezus pošlje sleporojenega tje, da naj se v njem umije. In poslednjič se vidi nad kapelnimi vrati zgodovina Sirskega Namana, ki je bil gobov in je prišel preroka Elizeja zdravja prosit. Prerok pa mu je rekel: „Pojdi in umij se v reki Jordanu sedemkrat, in boš očiščen svojih gob.“ Tako oznanuje romarjem „sveti studenček 1 ' tolažljivo resnico: kri Jezusa Kristusa je tista voda, ki nas edino zamore očistiti slehernega greha. Ta zveličanska in posvečujoča voda pa, iz kterega vodnjaka, iz kterega studenca izvira? 122 Odgovor na to vprašanje se tudi tam vidi, v kapeli pri „ svetem studenčku 1 *. Na kapelinem ' altarčku je namreč ljubeznjiva podoba Božje Matere s presvetim Detetom v naročji in verh te podobe je zapisano: „Studenec živih vod;i“ (,,Puteus aquarum viventium**). In res, ko vidi mašnik pri sv. maši kelih s kervjo Jezusa Kri¬ stusa pred seboj stati, mu lahko Marija reče: „To je sad mojega telesa". In če ti mašnik da sveto odvezo in te po duhovno s kervjo Jezusa Kristusa pokropi in te umije od tvojih grehov, je le-ta očiščevalna kri Marijin sad, ona je studenec živih vod&, ali z drugimi be¬ sedami: le-ta očiščevalna kri „je blaženi sad Marijinega telesa**. Pa ne le samo greh, ampak tudi kazen, ki jo za-nj zaslužiš, ti zbriše Kristusova kri. A k o je tvoja duša podobna pismu, v kterem je veliko dolgov zapisanih, ti zbriše tvoj Zve¬ ličar ves dolg in kazni, ki jih za-nj zaslužiš, če le ti storiš to, kar je od tvoje strani k temu potreba, t. j. ako vredno prejmeš zakrament sv. pokore, potem njegovo milost zopet zadobiš. Poglej le na sv. križ, kako visi tam razpet s svojim telesom, in na njegovem presvetem 123 telesu je s kervjo zapisana in v njegovih ranah globoko vtisnjena sladka beseda: „Milost". Po kterem vodotoku pa je ta milost do nas prišla? ali kdo je mati le-te milosti? Kaj ne, Marija je bila; Jezus, ki nam je to milost na svetem križi zaslužil, je „blaženi sad njenega telesa". Kdaj pa je Marija, presveta Božja Porod¬ nica, svojega Sina in njegovo sv. kri za nas dala kot ceno v dar, da bi s predrago ceno kervi tega neomadežanega Božjega Jagnjeta bili odkupljeni od večnega pogubljenja? Marija Devica je dala svojega Sina in njegovo presv. kri v odkupščino za nas pervič že pri obrezovanji, ko ga je darovala, da je perve kaplje svoje presvete kervi za nas daroval, ktero je pozneje na križi vso za nas prelil. Presveta Božja Porodnica je dala svojega božjega Sina in njegovo presv. kri za nas v odkupščino tudi takrat, ko ga je kot 40 dni staro Dete s svojimi deviškimi rokami v Jeruzalem¬ skem tempeljnu na altarji darovala. O kdo za- more vredno poveličavati ljubezen, ki nam jo je Marija takrat skazala! Zaklad, ki je bil nje¬ nemu maternemu sercu najljubši in najdražji, 124 je nam darovala; v naše zveličanje je prinesla svoje najljubše, najdražje, svojega Božjega Sina v dar, odkupila ga je, da je postal naša last¬ nina in naša odkupščina, s ktero zamoremo dolg svojih grehov pred Bogom poplačati. In poslednjič je dala presveta Božja Po¬ rodnica svojega ljubega Sina tudi v smert za nas, ko je stala pod križem svojega Božjega Sina, in se je popolnoma vdala v voljo Božjo, ko je on na križu umiral in svojo kri za nas prelival. „Dva altarja sta bila postavljena na gori Kalvariji. Eden je bil križ našega Božjega Zveličarja, na kterem je bil on, nedolžno Jagnje, za nas zaklan; drugi altar je bilo neomade- žano Marijino serce, v kterem je ogenj ljubezni drugo daritev za nas doveršil. Njena daritev je bila ob enem opravljena in slično pomen¬ ljiva z daritvijo našega Odrešenika. “ (Paber.) „ Volj a Kristusova in Marijina je bila prav ena, in njuna daritev ena; oba sta prinesla nebe¬ škemu Očetu enak dar. On v kervi svojega mesa, ona v kervi svojega serca", pravi po¬ božni pisatelj Arnold Karnot. In s kako nad¬ človeško serčnostjo je Marija Devica dopolnila to daritev! V sredi viharja neizrekljivih bolečin, 125 ko je kri njenega preljubega Sina iz vseb nje¬ govih ran s križa doli tekla, pri preklinjevanji trinogov, pri nehvaležnosti ljudstva, pri omah¬ ljivosti učencev, pri milem jokanji pobožnih žen, pri zadnjem klicu umirajočega, pri po¬ tresu zemlje, pri pokanji skalovja, pri zmeš¬ njavi in žalovanji vse nature, je Marija pod križem stala. Ni omahovala, ni padla v omed¬ levico; zakaj sv. Ambrož pravi: „Ona je ve¬ dela, da rane in smert njenega Sina bodo ozdravile in odrešile ves svet; vedela je, da zadnji cilj in konec njenega materstva se mora še pod križem zgoditi, ko smo imeli od nje za milost in nebeško življenje rojeni biti, ko smo imeli postati otroci njenih bolečin." V ta namen je previdnost Božja Marijo poklicala pod križ. Tukaj je darovala presveta Božja Mati vsa vdana v voljo Božjo svojega pravega Božjega Sina, darovala ga je v smert, da bi ljudje pravo dušno življenje imeli; dala ga je tudi ona v odkupščino za nas, da bi bili mi s predrago ceno njegove presvete kervi odkupljeni od večnega pogubljenja. O kolikošno zahvalo in ljubezen smo pač presveti Božji Materi dolžni, ker je svojega 126 edinega čez vse ljubljenega Božjega Sina da¬ rovala v odkupščino za nas, in je toliko dušnih bolečin prestala zavoljo nas! Kar je nekdaj pobožni stari Tobija svojemu sinu rekel, to reče nebeški Oče po veliko veči pravici sleher¬ nemu izmed nas: „Moj sin! moja hči! nikar ne pozabi bolečin svoje matere. Spominjaj se, koliko je zavoljo tebe preterpela; imej jo v časti vse dni svojega življenja!“ (Tob. 4, 3.) Kako pa zamoremo presveti Božji Materi svojo hvaležnost in ljubezen bolje skazovati, kakor s tem, da si prizadevamo po besedah sv. aposteljna Petra v vsem svojem obnašanji sveti biti . . ., „ker veste 11 , tako pravi sv. apost. Peter, „da niste s strohljivimi rečmi, z zlatom ali srebrom rešeni od svojega nečimurnega ob¬ našanja po očetovskem zročilu, ampak z drago kervjo Jezusa Kristusa, kakor neomadežanega in nedolžnega Jagnjeta". (I. Pet. 1, 14. 18. 19.) Ker pa se mi Evini otroci pri toliko skuš¬ njavah in nevarnostih vendar dostikrat kaj pre¬ grešimo, kaj nam je bolj skerbeti, kakor to, da se v kopeli presvete rešnje kervi, v zakramentu sv. pokore pogosto očiščujemo? Kopel presv. rešnje kervi v zakramentu sv. pokore je za nas 127 grešne ljudi eden izmed n a j i m e n i t n i š i h kažipotov proti Marijinemu maternemu domu v nebesih. In gotovo bomo s tem presveti Božji Materi ljubezen in hvaležnost skazovali, ako si ceno presv. rešnje kervi, s ktero smo odkup¬ ljeni, z vso skerbjo v svoje zveličanje obračamo. 0 Marija! po svoji slabi moči zdaj spoznamo, kako neskončno nas je tvoj Božji Bin Jezus Kristus ljubil, ko je sa¬ mega sebe in svojo drago kri nam v odkupščino dal, da bi nas odkupil od večnega pogubljenja. Prepričali pa smo se tudi, da si ob enem tudi ti svojega Božjega Sina med največimi maternimi bolečinami za nas v odkupščino daro¬ vala : o sprosi nam milost pri Bogu, da presveta kri tvojega Sina, draga cena našega odrešenja, ne bo za nas zastonj prelita, marveč da bomo s kervjo tvo¬ jega Sina, presv. Božjega Jagnjeta, bolj in bolj očiščeni in vredni spoznani, tvo¬ jega Božjega Sina in tebe za tolike mi¬ losti v tvojem maternem domu v nebesih vekomaj hvaliti in ljubiti! Amen. 128 15. dan. Materni dar IV. Se v enem pomenu imamo »blaženi sad Marijinega telesa" premišljevati, namreč kot plačilo za zvesto službo Gospodovo v nebesih. Tako se glasi četerta verstica že večkrat ome¬ njene cerkvene pesmi: „Se regnans dat in praemium", t. j. „da (kot) kralj bi nas kdaj plačeval". O, le koliko se trudijo človeški otroci na tem svetu pri svojih delih! Kako težavne so dela kmetovalcev pri obdelovanji zemlje v mrazu in vročini! Koliko se pehajo rokodelci z očmi in rokami pri svojih umetnih delih! Koliko skerbi imajo kupčevalci pri vožnji po morji! Koliko truda prestanejo rudokopi, ki v globo¬ čini zemlje iščejo mnogotere rude ter jo sprav¬ ljajo na svitlo! Kolikokrat ljudje pri tem celo življenje v nevarnost postavljajo in ga tudi zgubijo, zlasti na morji in po podzemeljskih jamah! In vendar se ljudje vsem tem težavam in nevarnostim še prevelikokrat prostovoljno podveržejo, in zakaj? Zato da si kmetovalci kaj pridelajo, rokodelci kaj prislužijo, kupčevalci 129 kaj dobička pridobijo, rudokopi si zlata, srebra in druge rude iz zemlje izkopljejo ter sprav¬ ljajo na beli dan. Tedaj upanje na plačilo in na dobiček napeljuje ljudi, da se tolikanj trudijo po svetu. Toda tudi Bog nas je kot delavce najel, da se trudimo in delamo v njegovi službi. Jezus sam nam pove v sv. evangeliji, da je šel hišni gospodar delavcev najemat v svoj vinograd, in sicer zgodaj zjutraj, ob tretji, šesti in enajsti uri. „In ko se je večer naredil, reče gospod vinograda svojemu hišniku: Po¬ kliči delavce, in daj jim plačilo, in začni od poslednjih do pervih“. Prišel bo toraj dan, ko bodo ljudje prejeli zasluženo plačilo, dobro ali hudo. A k o je tvoje delo in prizadevanje in mi¬ šljenje obernjeno le samo v grešno veselje in bogastvo, v strežbo tvojih počutkov in v hvalo od ljudi, si s tem ne služiš večnega blagra; moral boš enkrat zaslišati besede: „Proč od mene v večni ogenj!“ Je pa tvoje delo in terp- Ijenje, tvoje nehanje in hrepenenje obernjeno v Boga in njegovo zvesto službo, je tvoje živ¬ ljenje nedolžnost, ali kerščanska resnična pokora 130 v poterpežljivosti, kerščanski ljubezni do bližnje¬ ga, v pokorščini in čistosti; si s tem zbiraš ne- strohljive drage kamne, bisere in zaklade, ki jih tatje ne ukradejo in molj in rija ne končata. In ko poprej ali pozneje pride večer tvojega živ¬ ljenja, ko bo tvoje telo od pozemeljskega truda počivalo v hladni jami in čakalo vesoljnega ča¬ stitljivega vstajenja, tvojo dušo pa bodo sprejeli tvoj angelj in vsi ljubi svetniki Božji in jo povabili v večno življenje: o takrat ti bo iz¬ plačano tvoje plačilo. In ali veš, kakošno in kako veliko bo to plačilo ? Bog je rekel nekdaj očaku Abrahamu: „Jaz sam bom tvoje ne¬ zmerno veliko plačilo “. In ne zastonj se po¬ stavljajo po kerščanski šegi podobe križanega Jezusa na grobe, v kterih so vernih kristjanov trupla pokopane. To pomeni, da vsem tistim, kteri so v Gospodu zaspali, bo ljubi Zveličar, Jezus Kristus, „blaženi sad Marijinega telesa 11 , nezmerno veliko plačilo za njih bogoljubno kerščansko življenje. O kristjan! ako boš to srečo dosegel, kako dobro ti bo takrat pri sercu, tega ti ne morem zdaj dopovedati; le toliko vem in ti povem: „Nobeno oko ni vi¬ delo in nobeno uho ni slišalo in nobeno serce 131 še ni občutilo, kar je Bog pripravil tistim, ki njega ljubijo". Zato iz globočine serca rečem: „0 blagor taki duši vso neskončno večnost!" Za to prihodnjo srečo, o kristjan, že zdaj Božji Materi smeš hvaležen biti, samo glej, da jo bodeš v resnici dosegel. Utegneš jo pa še za večno zgubiti, in, kar bi bilo ne manj ža¬ lostno, morebiti si jo s kakim smertnim, ne- spokorjenim grehom že zgubil. Oh, če je pa Kristus tebi zgubljen, je pač vse zgubljeno. On je tvoja luč, tvoj vodnik in tvoj tovariš na popotovanji tje v večnost. Oe si ga zgubil, kdo ti bo pot razsvetljeval? On je tvoj edini, pravi in živi kruh življenja; ako ga zaveržeš, kdo te bo poživljal in poterjeval? On je tvoja odkup- ščina iz grešnega zadolženja; ako si ga zgubil, s čim hočeš svoj dolg pred Bogom poplačati in Božji pravici zadostiti? On je tvoje večno živ¬ ljenje; kdor pa je večno življenje zgubil, je najdel večno smert. Tedaj brez Kristusa, brez „blaženega sadu Marijinega telesa" si brez du¬ hovne luči, brez dušnega vodnika, brez mi¬ losti, brez pravega dušnega in večnega življenja. Pa, hvala Bogu! dokler živiš, o kristjan! nisi še brez vsega upanja. Saj zamoreš Kristusa 132 še najti, treba ga je le iskati; on se da še zdaj najti z resničnim kesanjem zaradi grehov, pri dobri spovedi in pri terdnem sklepu res¬ ničnega poboljšanja. Tudi Marija je bila en¬ krat brez svojega zadolženja svoje Božje Dete, se ve da, le spred oči, ne pa iz serca zgubila. Kaj je pri tem terpela, ni mogoče izreči. Pa se je nemudoma z Jožefom vzdignila in ga je med solzami in z veliko dušno bolečino tri dni iskala; in ni si privošila nobenega počitka, dokler ga ni v tempeljnu zopet našla. Takrat se ji je njeno preljubo materno serce od uža- ljenja in veselja razširilo v prelepi ginljivi pri¬ tožbi: „Sin! kaj si nama to naredil? Tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala?“• Posnemaj Božjo Mater, o popotnik in ro¬ mar tje v nebeški Jeruzalem! Ako si bil tako nesrečen, da si po lastnem zadolženji Jezusa zgubil, o pojdi hitro, odverni se od napčne poti in išči ga! Išči ga v spovednici in pri obhajilni mizi, on sam na-te čaka. Išči ga v solzah resnične žalosti; nikar si po zgledu Marije Device ne privošči nič počitka, nobe¬ nega razveseljevanja, dokler nisi našel Kristusa, »blaženi sad Marijinega telesa 11 . In če si ga 133 našel, derži se ga potem terdno in stanovitno; okleni se ga z zdihljeji in prošnjami, kakor se zeleni beršlin ovija okoli drevesa, da z njegovo pomočjo stanoviten ostaneš. Saj te je sam za¬ gotovil, rekoč: »Prosite in bote prejeli.“ — In ali hočeš za to celo kako pismo ali pečat imeti, da on hoče svojo obljubo spolnovati? Pa tudi to je on v svoji nezmerni ljubezni storil; hočem ti to pokazati. Na desni strani od milostnega altarja v Marijinem Celji visi velika podoba Križanega. Tam vidiš zapisane besede: O duša, derži se ga prav zvesto; On je tvoj skerbni varh in pomočnik! „Pomagam ti, on govori tako: Tvoj Bog sem jaz in tvoj Odrešenik. “ Ees, Kristus na križu je najkrepkejši dokaz, najgotovši pečat za to, da on spolnuje svojo besedo; on je v to zastavil svojo kri in svoje življenje. Kaj si moremo večega misliti kot to, da je Kristus, on Bog in človek, iz ljubezni do nas umeri? Ko bi bil naš božji Odrešenik samo enemu človeku na svetu rekel: »človeški otrok, jaz hočem za-te umreti!“ — Kaj ne, taka beseda bi bila tisočkrat več vredna in imenitniša, kot 10 134 beseda: „Pomagam ti, kakor gotovo živim!“ Zdaj pa je on to večo in imenitnišo besedo tudi tebi izrekel in spolnil, priča tega je ne- dvomljivi spomin z gore Kalvarije, sveti križ. Ako pa je on v zvesti ljubezni za-te storil to, kar je veliko več, namreč, da je za-te umeri, kako moreš dvomiti nad tem, da ti bo tudi pomagal, ako ga prosiš. Prosi ga tedaj le prav priserčno, naj bi on saj nikar ne dopustil, da bi ga ti še kdaj zgubil. Pa naj bo tvoja prošnja tudi prav res¬ nična. Ali pa hočeš vedeti, kako zamoreš to spoznati, da je tvoja prošnja resnična? Le to povej odkritoserčno: Ali imaš serčnost tako-le moliti: „0 moj Zveličar! pošlji mi rajše hudo bolezen, pa varuj me za-to velicega smertnega greha?“ Ali imaš serčnost tako moliti? — Ce je to, potem se sme verjeti, da je resnična tvoja molitev, in potem se sme upati, da boš uslišan, in da boš največe nesreče, ki te za- more zadeti, smertnega greha, obvarovan. Ako si pa vendar zavoljo svojih grehov ne upaš prositi Jezusa, ki je neskončno sveti Bog, oberni se po besedah sv. Bernarda k Mariji, ker ona je naša sredniea in besednica 135 pri Bogu. Ako ona za-te prosi, se smeš po¬ polnoma zanesti, da boš uslišan pri Jezusu. Sv. Brigita, od ktere sv. cerkev pravi, da ji je bilo po Sinu Božjem veliko nebeških skriv¬ nosti razodetih, pripoveduje nek pogovor, ki sta ga Jezus in Marija imela med seboj, in ga je sv. Brigita slišala. Med drugim je Jezus svoji ljubi Materi tako-le rekel: „Zaterjujem ti v resnici, da je tvoja čistost, ktera mi je bolj dopadla, kot vsi angelji, moje božanstvo k tebi potegnila, tako da si bila od Božjega Duha vsa vneta. Zatega voljo bodi od samega Sina Božjega blagoslovljena. Zato ti ni do mene obračati nobene prošnje, da bi ne bila uslišana, in po tebi imajo milost doseči vsi tisti, kteri se hočejo v resnici poboljšati in tebe pomoči prosijo, ker se, kakor od solnca gorkota gre, tako po tebi sleherna milost podeljuje. Ti si kakor bogato tekoč studenec, iz kterega teče vsaktera milost. “ A k o se toraj, o človek! treseš pred Je¬ zusom, svojim prihodnjim Sodnikom, oberni se k Mariji, prosi jo milosti za resnično spre- obernjenje; prosi jo stanovitnosti v dobrem; prosi jo posebno, da bi kdaj njenega Božjega 10 *' 136 Sina kot plačilo v nebesih našel, in da bi potem v svoje največe veselje in radost zamogel ne¬ beški Kraljici na vse vekomaj prepevati, rekoč: „Blažen je sad tvojega telesa!“ O Marija! videl in spoznal sem že več¬ krat v življenji, kako nesrečen je človek, ki zgubi Jezusa, tvojega Božjega Sina in kako srečen je, ki ga najde in ž njim sklenjen živi: o sprosi mi milost pri svojem Božjem Sinu, da bom njemu zvesto in stanovitno služil v tem življenji in njega za plačilo kdaj našel v nebesih in z vsemi angelji in svetniki vekomaj ljubil in hvalil njega — „ blaženi sad tvojega telesa 11 . Amen. 16 . dan. Materna sreča I. Besedam: „blažen je sad tvojega telesa“ je katoliška cerkev pristavila presveto ime „.Jezus“, ktero je bilo na Božje povelje po an- gelju Gabrielu dano presvetemu Božjemu Detetu. 137 V tem presvetem imenu „Jezus“ je zapopa- dena zlasti Marijina radost in sreča, ker je bila Mati tacega Sina, in ker je bila v tako tanki zvezi ž njim. Premišljujmo nekoliko to Marijino srečo. Kako srečno se je čutila Marija že pri rojstvu svojega Božjega Sina Jezusa! S koli- košnim veseljem in s kako gorečo ljubeznijo je pogledovala Jezusa, blaženi sad svojega telesa, edinorojenega Sina nebeškega Očeta, in zdaj tudi svojega lastnega Sina! Kako ponižno je molila Jezusa kot svojega Boga; kako ga je ljubila s priserčno materno ljubeznijo kot svojega Sina; kako skerbno je njegovo rahlo telo s plenicami povijala, da bi ga varovala preojstrega mraza! Kakošni občutljeji miru in veselja, sreče in ljubezni, molitve in poniže¬ vanja so ji napolnovali serce pred veličastvom neskončno velicega Boga, ki se je ponižal do malega deteta! Kako veselo in srečno se je Marija čutila, kadar je Jezusa v naročje je¬ mala, ga pestovala, varovala, mu živeža dajala! Koliko večo radost in srečo pa je še-le čutila v sercu, kadar jo je Jezus ljubeznjivo pogle¬ doval, z malimi ročicami se je oklepal, prijazno začenjal govoriti! 138 Kdor je kdaj v svojem življenji v srečnem trenutku po svetem Obhajilu sam okusil, in z očmi žive vere videl, kako sladak in ljubeznjiv je Gospod, tdki zamore nekoliko zapopasti, od kolikega morja radosti, od kakošnih čutil ne¬ zmerne sreče je bilo Marijino serce napolno- vano v rojstvu njenega Božjega Sina. Svet ni imel prostora za Jezusa, ko je bil rojen. „Prišel je v svojo lastino, in njegovi ga niso sprejeli 1 '. (Jan. 1, 11.) Pa glej! ne¬ besa so se odperle, in angelji Božji so doli stopili in molili novorojenega Zveličarja z ne¬ beškim petjem in prinesli so ubogim pastirjem na polji veselo oznanilo, da je rojen Zveličar sveta. Zopet nov studenec Marijine radosti in sreče, ko je videla, kako je nebeški Oče začel svoje Sina poveličevati in svetu oznanovati, ker ga je ukazal po angelju oznaniti in po angelju ljudi k njegovim jaslim pripeljati. Kmalu pa je še drugo veliko veselje serce Marije, presvete Božje Matere, napolnovalo in jo srečno delalo: ko so namreč modri po zvezdi na nebu poklicani prišli iz Jutrovega novoro¬ jenega kralja judovskega iskat in molit. Zakaj če so se le-ti sveti možje že takrat močno 139 veselili, ko so pridši iz Jeruzalema zopet za¬ gledali zvezdo na nebu, in če je bila mera njih veselja napolnjena, ko so prišli v hišo in našli Dete in njegovo mater in so ga po no¬ tranjem razsvetljenji kot Zveličarja sveta spo¬ znali in kleče molili: o kako veselo in srečno se je še-le presv. Božja Mati čutila, ko je iz ust treh modrih slišala, kako prečudno jih je Bog po zvezdi na nebu poklical in semkaj pri¬ peljal, ker je iz tega spoznala, da je Bog že zdaj začel svojega Sina razodevati kot luč v razsvetljenje nevernikom, kot učenika narodom, in da je že zdaj začel malike z altarjev metati in kraljestvo satanovo razdirati. Kako serčno zahvalo je dajala Gospodu za milost razsvet¬ ljenja, ki jo je tem kraljem skazal, in za zve¬ stobo, s ktero je že zdaj spolnovati začel pre¬ rokovanje Davidovo o Kristusu: „Kralji Arab- ljanov in s Sabe mu bodo darov prinašali. In molili ga bodo vsi kralji zemlje; vsi narodi mu bodo služili." (Ps. 71, 10. 11.) Pa premišljujmo Marijino srečo še na drugem kraji, v njeni Nazareški hišici, ko je mladenič Jezus rastel kakor v starosti, tako tudi v prijetnosti pred Bogom in pred ljudmi. O 140 ko bi mi bili pač takrat živeli in mogli skoz okno ali vrata v Nazareško hišico gledati, kako prijetno bi se pač nam zdelo pri pogledu Ma¬ rijine sreče! Pa saj je duh hitrejši kot berzopis (telegraf) in tisočletno pot lahko v enem tre¬ nutku dokonča. Postavimo se toraj v duhu tje v Nazareško Marijino hišico in poglejmo pre¬ sveti in presrečni Božji Materi v serce. 0 ko¬ liko sladkega veselja je Marija le en sam dan pri pogledu svojega Božjega Sina Jezusa po- vžila, in kako srečno se je pri tem čutila! Bilo je to za Božjo Mater kakor gostija z naj¬ boljšimi jedmi. Le ene drobtinice od tega nam zamore dati Božja Mati okusiti. Precej od začetka nam sv. pismo pripo¬ veduje, kako je Bog dan za dnevom eno in drugo reč vstvaril. In ko je Bog kako reč vstvaril, jo je pogledal in se veselil nad njo, zakaj vse je bilo dobro. Pa žalostno, da zado¬ voljnost Božja nad svojim preizverstnim delom ni dolgo terpela. Komaj je bil človek prišel v svoje prelepo stanovanje, v raj, ki ga je Bog za-nj in za njegove otroke in otrok otroke vstvaril, se je spajdašil s peklensko kačo, je ukradel Bogu prepovedanega sadu z drevesa in 141 pahnil sebe in svoje otroke s prelepim stano¬ vanjem v prekletstvo. In ni mogoče povedati, kako so ljudje po pervem storjenem grehu z novimi pregrehami milijon- in milijonkrat prelepo zemljo v gnjusobo razdejanja spremi- njevali in kakošen stud so obujali v Bogu nad- zemljo. Komaj je bila kje ena ped zemlje, iz ktere bi se ne bil zavoljo kakega storjenega človeškega greha peklenski neduh k Bogu po¬ vzdigoval. Le čudež milosti Božje je bil, da je Bog tolikanj popačeni človeški rod tako dolgo terpel in ga ni pokončal, kakor je zaslužil. En¬ krat pa je vendar Bog tako storil, namreč o ve¬ soljnem potopu, ko je le osem pravičnih ljudi še ohranil v Noetovi barki, vse druge pa je potopil ter z vodo končal. In sv. pismo govoreče po člo¬ veško pristavlja, da „je bil Bog pri tem znotraj s serčno žalostjo presunjen". (I. Mojz. 6, 6.) Nekega dne pa, ko se je nebeški Oče ozerl na zemljo in k Sinu Božjemu v človeški podobi zarad njegove nezmerne lepote, se je oglasil z besedami: „Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje." Pa ravno ta Jezus je bil tudi Marijin Sin. Ona ga je dan za dnevom imela pred očmi; 142 ona je z očmi žive vere v Jezusu spoznala in gledala njegovo Božjo naturo, in on je njo z milimi detinskimi očmi pogledoval in z detin- skim sercem ljubil. Kaj misliš, o kristjan! zdaj pri tem, v kako sladkem veselji je tudi Marijino materno serce kipelo, ko je „Jezusa, blaženi sad svojega telesa", na rokah nosila, ga videla kaj delati zraven sebe, moliti k ne¬ beškemu Očetu itd. O sv. Edmundu pripoveduje življenje svet¬ nikov, da pri misli na Gospoda Jezusa Kristusa od svetega veselja ni druzega delal, kakor zopet in zopet in dolgo zaporedoma klical: „Jezus! Jezus!" In veliki sv. Bernard je Kristusu zložil pesem, iz ktere je videti, kakor da bi se mu bilo njegovo serce v ljubezni in v veselji do Jezusa razcvetelo. Precej v začetku pravi: „0 Jezus, o sladak spomin! Veselje serčnih globočin, čez med pa in slaščice vse * Njegova vpričnost sladka je. Ni moč zapeti lepšega, Ne slišati milejšega; In slajše misli tudi ni, Kot Jezus, Božji Sin, si l'i“. 143 če so imele tedaj že serca svetnikov tako sladkost pri sami misli na „Jezusa“; kako je morala še le Marija, njegova Mati, preblaženo sladkost vživati, ko je bila z Jezusom toliko let tako tesno zedinjena! Mislimo si lahko, da krajše in zdatniše molitve še ni bilo slišati na zemlji, kakor če je Marija svojega Sina po¬ božno pogledala in rekla: „Jezus!" in ne kraj¬ šega in zdatnišega pogovora, kakor če je Jezus svojo Mater ljubeznjivo pogledal in rekel: „ Marija!" Marija je pogledavala svojega Sina, ko je pomagal sv. Jožefu delati v delavnici; pa ona je vedela, da on daje pravi mir človeškim sercem. Marija je videla, kako je Jezus s svo¬ jimi molitvami, s svojim težavnim delom in s svojo poterpežljivostjo rane človeških duš celil in obezoval, in terpljenje na-se jemal, da bi le ljudje pri Bogu milost našli. To je usmiljenemu Marijinemu sercu tako dobro delo, kakor da bi bil Jezus njej sami vse to storil. Marijina preimenitna čednost je bila po¬ božnost, zato se je „deklo Gospodovo" imeno¬ vala, ker Gospodu Bogu je hotla zvesto služiti in pokorna biti. In ravno to čednost je videla 144 dan za dnevom v najviši popolnosti pred seboj nad Jezusom. „On je bil njima pokoren", pravi sv. evangelij. Ako je Marija ponoči pogledala proti zvezdam na nebu. si je morala misliti, moj Sin nosi te svetovne kroglje v svoji vsega- mogočni roki; on le pomigne in so mu po¬ korne. „Jaz pa (si je morala dalje misliti) nosim na svoji roki njega, ki zemljo in morje in zvezde na nebu vodi, le pomignem mu, in mi je pokoren . 11 Kaj je bilo pri Mariji tukaj veče, ali njeno veselje ali njeno začudenje? Tega ne vemo. Pa to je gotovo, da je naj¬ slajše veselje za ljudi na zemlji to: sebi po¬ polnoma enake najti, da sta dva enega serca in enega duha, in ravno to je bilo med Je¬ zusom in Marijo v najviši popolnosti, zato je bila Marijina Materna sreča že na zemlji pri Jezusu neizrekljivo velika. Zatega voljo pristav¬ ljamo tudi molitvi „češčena si Marija 11 pre¬ sveto ime „ Jezus , 11 ker s tem Mariji veselje na¬ redimo in njenemu sercu dobro de, ako po¬ božno imenujemo ime njenega Božjega Sina in jo opomnimo na njeno najslajše veselje, ki ga je imela nad svojim Božjim Sinom Je¬ zusom že na zemlji. 145 O da bi pač mi spoznali in vedeli ceniti veliko srečo, da imamo tudi mi Jezusa v za¬ kramentu presv. rešnjega Telesa tako blizo v svojih cerkvah in da ga zamoremo celo pre¬ jemati pri sv. obhajilu v svoje serce! Potem bi sami občutili, kako resnične so besede sv. Bernarda, ki pravi v omenjeni pesmi na dalje: „Naš jezik je ne dopove Še čerka ne sladkosti te; Le kdor je skusil, ve in zna, Kaj je: ljubiti Jezusa. 1 * Zatoraj se obernimo k Mariji in prosimo jo, da nas ona vsaj nekoliko deležne stori tiste §reče, ki jo je ona že na zemlji pri svojem ljubem Sinu Jezusu Kristusu v tako obilni meri vživala. Zdihnimo k njej tako: O Marija! s serčnim veseljem se spominjamo tvoje neizrekljive radosti in tvoje sreče, ki si jo že na zemlji pri svojem ljubem Sinu Jezusu vživala, ko- likorkrat si ga v naročje jemala, obje¬ mala in pogledovala ter ž njim toliko let skupaj živela! Tvoj ljubi Sin in naš Bog pa tudi med nami v naših cerkvah prebiva. Njega si pri sv. obhajilu v serce 146 prejemamo: o sprosi nam milost od Boga, da bomo pri luči svete vere ve¬ likost te sreče prav spoznali, si jo v prid obračali in tako tvoje materne sreče vsaj nekoliko deležni prihajali. Amen. 17. dan. Materna sreča II. Zdaj pa naj od druzega Marijinega ma¬ ternega veselja ter sreče govorimo. Ko to bereš ali brati slišiš, njeno serce v nebesih bije —- tam gori v večnem zveličanji. Ta Marijina sreča presega tako zelo vso njeno pozemeljsko srečo, kakor presega zdravje hudo bolezen, ali kakor so nebesa daleč od zemlje. Ta sreča se ne more nič več skaliti ali motiti. Premišljujmo po svoji slabi moči nekoliko velikost Marijine materne sreče v nebesih. Sicer lahko vsak ve, da nikakor nismo zmožni popolnoma izreči in dopovedati Marijine materne sreče v nebesih; zakaj, če po besedah sv. pisma oko ni videlo, uho ni slišalo, in v 147 nobenega človeka serce ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo 11 (I. Kor. 2 , 9); kakošno veselje in srečo je Bog še le Božji Materi pripravil v nebesih! Vsaka mati čuti v sercu veliko in sladko veselje, ako vidi svojega sina k visoki časti in sreči povzdignjenega. Mislimo si toraj lahko, kako neizrekljivo veliko veselje mora še le Marija Devica in Božja Mati v svojem sercu čutiti v nebesih in v koliko srečo si mora to šteti, ko gleda svojega ljubega Božjega Sina Jezusa po tolikem zaničevanji in terpljenji, ki ga je moral na zemlji prestati, zdaj v nebesih na desnici Boga Očeta, k najviši časti tudi po človeški naturi povzdignjenega. Dana mu je vsa oblast v nebesih in na zemlji, častijo in molijo ga vsi angelji in svetniki v nebesih, in pripoguje se mu vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo! Zares, zavoljo časti in sreče Jezusove je Marija, presveta Božja Mati, tudi sama srečna in vesela. Zavoljo Jezusa, svojega ljubega Božjega Sina, je pa Marija tudi sama v nebesih do¬ segla posebno veliko veselje in srečo memo vseh 148 angeljev in svetnikov. Slehernemu zvestemu kristjanu sveti sedem zvezd. Ako hodi za njih lučjo, zamore sedmerni nebeški venec doseči. Marija ni le samo ozaljšana z vencem vere, upanja in ljubezni, z vencem devištva in spri- čevalstva (marterstva), apostoljske gorečnosti in konečne zmage; nad Marijo niso le samo vsi ti venci veliko častitljivši, veliko svitlejši kot nad vsemi drugimi izvoljenimi, ker je Marija vse kerščanske čednosti spolnovala v naj viši sto¬ pinji in v največi popolnosti; temuč ona je dosegla zraven teh kraljevih še prav posebni lastni nebeški venec, kterega z nobenim drugim ne deli, in kteri jo od vseh drugih loči, in kteri po svoji vrednosti vse druge prekosi. Sv. Janez evang. pravi od nje, da je s solncem obdana in da nosi na glavi krono iz dvanajst zvezd. Solne e, kterega svetloba Marijo obdaja, je Bog sam, kteri ji je največe veselje podelil ter jo kot Kraljico nebes in zemlje venčal, in kteri jo s svojo ljubeznijo in s svojim nebeškim veseljem obdaja kakor s kraljevim plaščem. Venec (krona) pomeni zapopadek vsega zveličanja, nezmernost nebeške slave, ki Marijo 149 v nebeškem kraljestvu nad vse druge po¬ višuje. Dvanajst zvezd, ki delajo venec okoli Marijine glave ter jo ob enem zaljšajo, to so lastne prednosti, .ktere ima Marija sama v ne¬ besih, in ktere, ako jih pri luči svete vere pre¬ mišljujemo, nam odkrivajo vso visokost, čast in veličastvo Marije Device. Najlepša zvezda v nebeškem Marijinem vencu je njeno deviško Božje mater- stvo. V gerški cerkvi Marije v podobah na¬ vadno niso slikali z vencem ali krono na glavi, ampak njena glava je bila venčana z zlatimi čerkami, iz kterih so se sostavile besede: „Božja Mati“. — Zares! najlepši in najve- ličastniši venec, kteri v vseh nebesih nima enakosti. Jezus, edinorojeni Sin Božji, in tudi Marijin Sin, je častni venec svoje Matere, vir ali vzrok vsi nezmerni Marijini sreči. Dve drugi zvezdi v nebeškem Marijinem vencu soangelji in svetniki. Vsi spoznajo v Mariji svojo gospo, svojo kneginjo,’ svojo kraljico. Po svetosti in veličastvu je nezmerno povzdignjena čez vse zveličane duhove; ona je dobila pervi in najviši sedež za Bogom. In 11 150 zakaj je Marija dosegla toliko prednost pred vsemi angelji in svetniki? Zavoljo Jezusa; v njem vidi vir svoje materne sreče. Lepota Marije Device, njena ne¬ beška svetloba in njena nebeška sreča so tri druge prečudne veličastne zvezde: kinč njenega nebeškega venca. Stopinje veli¬ častva vseh posameznih svetnikov po velikosti njih čednosti in zasluženja so nekaka nebeška lestva. Tudi med angelji je eden lepši memo druzega, ena versta popolniša, veličastniša kot druga; vzdigujejo se kot zlate stopnice zmerom više in bliže Boga. Ali daleč nad lepoto vseh svetnikov, daleč nad milijoni vseh angeljev, daleč nad lepoto in ljubeznijo vseh serafov je povišana Marija. Luč nebeške zarije se na njej naj veličastnejše blišči. Njeno zveličanje je med vsemi največe; ona je nekako veliko morje, v ktero se nebeška sreča vseh drugih izliva. O Marija! Ti si lepota vseh lepotij v nebesih, ti si kinč vseh nebeških prebivalcev, tvoja lepota, tvoja svetloba in tvoje zveličanje je krona ali verhunec vseh čudežev Božjih. In od kod izvira zopet ta nebeška Marijina sreča? Od Jezusa; njen Božji Sin je zopet vzrok te nezmerne 151 nebeške Marijine sreče, ker zavoljo njega je največe milosti dosegla. Nebeška zalivala vseh svetnikov, ki so bili z varstvom in s pomočjo Marije Device rešeni in zveličani, in večno nebeško s 1 a - vopetje, ktero prepevajo v čast Jezusovi Materi v družbi vseh angeljskih verst ste dve drugi krasni zvezdi v Marijinem zlatem vencu; in nebeškaMarijina sreča: v sredi svojih otrok biti in zdaj vse rešene in zveličane gle¬ dati, se ne le v Marijinih očeh in v njenem sercu sveti, ampak tudi kot svetla zvezda njen nebeški venec zaljša. In tudi ta nebeška Ma¬ rijina sreča izvira od tod, ker je Mati Jezusa Kristusa. Zmaga resnice, zmaga Jezusove cerkve nad vsemi sovražniki in preganjavci, nad ne- versko temoto in krivoversko zmoto, ki se je tukaj večidel le z Marijino pomočjo dobivala; — slavno veselje, ki ga zmagavna cerkev v čast svoji Gospej in Srednjici v nebeškem Sijonu obhaja, in večnost tistega neminlji¬ vega veselja in zveličanja kot povračilo za zve¬ stobo v pozemeljskem vojskovanji bo verhunec nebeške slave, s ktero Jezus Marijo svojo Mater 11 * 152 kot Kraljico svojega nebeškega kraljestva venca, — to so tri poslednje zvezde v zlatem vencu okoli Marijine glave v nebeškem Jeruzalemu. In od kod drugod kot od Jezusa izvira tudi ta Marijina materna sreča v nebesih? Zares! Jezus je vir neizrekljivi Marijini materni sreči v nebesih. Ona vživa veselje svo¬ jega ljubega Božjega Sina in ob enem naj- ljubeznjivšega Ženina svoje duše; zakaj Jezus, bi djal, deli po človeški natori z Materjo svoje veličastvo in svojo moč in svoje zveličanje. Kakor je pa Jezus v nebesih vir in vzrok največe sreče in najslajšega veselja za Marijo, presveto Božjo Mater, tako bo tudi za nas, ako srečno kdaj v nebesa pridemo. Že na tem svetu ne'najdemo nikjer tako nedolžnega, sve¬ tega in sladkega veselja kakor pri Jezusu in v Jezusu, zlasti kadar se ž njim sklenemo pri sv. Obhajilu, dasiravno ga tukaj le z očmi svete vere in le kakor v megli gledamo, in smo zmerom v nevarnosti ga zgubiti. O koli- košno veselje bo še le v nebesih Jezus za nas! Tam bomo gledali in občudovali njeno ne¬ skončno lepoto in velikost njegove ljubezni do nas, ki se nam bo v popolnem spoznanji 153 njegovega zveličanskega odrešenja jasno raz¬ odevala. Takrat bomo spoznali in gledali, kako ljubeznjivo je Jezus za nas skerbel tudi s tem, da nam je v Mariji preskerbel in dal na križu viseč tako dobro in usmiljeno Mater, ki nas je v tolikih nevarnostih telesnih in dušnih ne¬ sreč varovala in nam je za Bogom največ pri¬ pomogla, da smo nebeško veselje dosegli. O Bog nam dodeli milost, da srečno kdaj v ne¬ besa pridemo, in videli bomo odkrito resnico, da bo tudi za nas presveto ime Jezus v ne¬ besih vir in vzrok najslajšega veselja in naj- veče sreče. O Marija, Kraljica nebes in zemlje! Ti nad vse angelje in svetnike povzdig¬ njena vživaš v nebesih najslajše veselje in največo srečo. Ti sama spoznaš in najbolje veš, da je tvoj ljubi Sin Jezus vir in vzrok tvojega največega nebe¬ škega zveličanja. O sprosi nam milost od svojega ljubega Sina Jezusa, da mu v tem življenji z vso zvestobo vedno služimo, in kdaj srečno v nebesa pri¬ demo, da tudi mi ubogi Evini otroci tvoje sreče, ki jo v Jezusu vživaš, de- 154 ležni postanemo, in tvojega ljubega Sina Jezusa s teboj vred vekomaj v nebesih hvalimo in ljubimo! Amen. 18 . dan. Materna sreča III. Dasiravno je bila pa Marijina materna sreča tako nezmerno velika že na zemlji v družbi Jezusovi, in je še neskončno večja zdaj v nebesih; vendar zamore še vsak dan pomno¬ žena biti. Ali veš, o kristjan, kako in kdo jo zamore pomnožiti? Odgovor: Eavno ti, o kristjan, zamoreš to storiti. To ti morem z besedami samega Je¬ zusa dokazati. On je dvojno rekel; rekel je: veselje je v nebesih nad 99 pravičnimi; pa pristavil je: še veče veselje je nad grešnikom, ki pokoro dela. Ce tedaj pravični ali pa spo¬ kornik angelje razveseljuje, ni dvomiti, da gotovo tudi Kraljici nebeški veliko veselje dela. Eno izmed obojnega si še ti, ali grešnik, ki pokoro dela, ali pa pravičen. Potreba je, 155 da le to delaš, kar Marija od tebe želi — in da si njej tako pokoren, kakor je bil Jezus, in boš s slehernim dnevom Marijine službe množil njeno materno srečo. Vtisni si toraj v serce in zapomni si, kar mi je na sercu, in kar ti hočem zdaj povedati. Ce vidimo na Božjih potih v Marijinih cerkvah romarja, ali pri Šmarnicah kristjane tako pri- serčno moliti in peti in jokati, se nam lahko ta-le misel vsili: tu so zdaj otroci pri svoji Božji Materi in vsak reče: „Marija! stori mi to, stori mi uno!“ Koliko pa jih vpraša iz¬ med veliko tisočev Mater milosti Božje: „Ma¬ rija! kaj pa naj jaz tebi storim, da ti dopa- dem, ali kaj želiš ti od mene, da te razve¬ selim ?“ In vendar, če bi jo še tako tiho vprašal, kaj ona od tebe, o kristjan! želi, za¬ slišal boš prav gotovo odgovor v svojem sercu od njene milostne podobe. Ne, kakor da bi ti Marija natihoma na serce govorila, ampak kakor da bi bila prav pri tebi in v tvojem sercu, boš tiho njen glas zaslišal: „Moj otrok! oh, zapusti že enkrat ta ali uni greh, ali kletvino, ali pijančevanje itd.; odpusti iz lju¬ bezni do mene unemu človeku, kar ti je žalega 156 storil! Raztergaj že enkrat tisto pregrešno za¬ vezo! Nikar v nedeljo ne delaj in ne posedaj predolgo po kerčmah; moli bolj pridno; hodi bolj pogosto vsaj na dva ali tri mesce enkrat k spovedi in k sv. Obhajilu! Kako pa zamoreš kdaj boljši postati, če se nobenih pripomočkov ne poprimeš? Jaz ti hočem pomagati in pro¬ siti za-te pri svojem Sinu, pa če ne jenjaš njega vnovič križati, zaničevati in žaliti, za- morem in smem le eno za-te prositi, da naj ti moj Sin toliko križev in terpljenja pošlje, da boš jenjal grešiti. 1 ' Tako in enako, materno priserčno, pa zvesto in resnobno od serca do serca bi Marija romarjem in šmarničnim obiskovalcem govorila, ko bi jo hotli le vprašati in natihoma njen odgovor poslušati. Zatoraj, ljubi kristjan! ako skoraj na kako Marijino božjo pot, na sv. Vi- šarje, ali na Brezje itd. prideš, ali pa še bolje, ne odkladaj tako dolgo; stori precej zdaj, ozri se k Bogu, ali poglej k Marijini podobi na šmarničnem altarji in prosi odkritoserčno in zaupljivo za razsvitljenje: O Marija! daj mi vendar spoznati, kaj hočeš od mene? kaj ti ne dopade v meni ? kaj ti je zoperno v mojem 157 življenji, kaj moram zapustiti, da tebi dopadem, tvoje serce razveselim? —Tako prosi in mirno poslušaj svojo vest in to, kar te vera uči v tacih okolnostih. Ti, o kristjan! si še morebiti v cvetji svoje mladosti in pri najboljši telesni moči, čverste postave, morebiti tudi imenitnih in premožnih staršev; toda bodi še desetkrat boljši, kakor si v resnici, ali to pomisli, da tako imenit¬ nega in kraljevega rodu, in tako lep na duši in na telesu nisi in nikoli ne boš, kot je bila Marija pred Božjimi očmi. Vendar je bila Marija vedno vsa ponižna, in je v vseh pred¬ nostih le Bogu hvalo dajala. Ona se je cenila le za deklo Gospodovo. Kakor vidiš, je imela ona veselje le nad ponižnostjo. In če zdaj Marijo vprašaš: „0 presveta Božja Mati! kaj želiš od mene?“ — odgovorila ti bo zadosti razločno: „Moj otrok! bodi najpervič ponižen, vdrugič, bodi ponižen, in vtretjič še enkrat rečem: bodi ponižen!“ Zdaj povej, o kristjan! kako je kaj s teboj? Ali si pri vsem dobrem, kar imaš nad seboj, iz serca ponižen, ali pa iščeš posvetne hvale pri ljudeh, ali se sam povišuješ, se ponašaš s 158 svojim imenitnim stanom, z bogastvom, z obleko, s telesno lepoto? — Na slavni božji poti v Marijinem Oelji so med drugimi spo¬ minskimi darili videti tudi dolge, lepe ženske kite, veliko biserov in druzega kinča, kar je nekdaj služilo v lepotičenje človeških obrazov. Ne smemo misliti, da so bili vsi ti darovavci nekdaj nečimurnosti vdani; pa to je gotovo, da od tistega dneva, kar so le-te reči Mariji darovali, niso hotli več s temi rečmi nečimur¬ nosti služiti; zato so jih Mariji darovali. Tam služijo zdaj v hvalo ponižni Božji Materi, in dajejo tiho in brez besedi lepe nauke tistim popotnikom, ki pridejo v zakladnico darila ogle¬ dovat, da naj se varujejo z nečimurnostjo v oblačilih ali v laseh Marijo in njenega Sina žaliti. In če poslušajo ta opomin in odpravijo od sebe vse, kar po nečimurnosti dahne, in hočejo za naprej Mariji Devici v ponižnosti podobni biti, ali ne bodo s tem množili Ma¬ rijine materne sreče? Neka darovana podoba na levem koru velike cerkve v Marijinem Oelji je posebno mikavna. Videti je na tej podobi cerkev v Marijinem Celji in zgoraj nad cerkvijo milostna 159 Marijina podoba. Okoli glave Matere Božje sijejo žarki, le-ti žarki pa so narejeni iz tankih rumenkastih lascev; zraven se pripoveduje, da sta bila v tergu Wajer-u na zgornjem Avstri- janskem dva otroka, Anton in Terezija, plešasta od rojstva. Stariši so zoper to pomoči iskali pri Materi Božji v Marijinem Oelji in so jo tudi našli. In tako so perve otročje lasee iz hvaležnosti Mariji darovali ter iz njih žarke okoli glave Božje Matere naredili 1. 1867. Glej, kristjan, tako zamoreš tudi ti storiti; posnemaj v govorjenji, v mislih in željah, po¬ gledih in v vsem svojem obnašanji Marijino ponižnost, in tako ne bo le to samo ne¬ beški venec žarkov okoli Marijine glave, ampak še kaj več; iz tebe in iz tvojega dejanja in nehanja se sveti in žari Marijina lepa podoba, in ti njen otrok ji delaš čast in veselje pred Bogom in ljudmi. Vendar tebe, kristjan, morebiti ničimur- nost celo nič ne moti, ker te revščina in po¬ manjkanje stiska; toliko bolje, da se ti ni treba zoper to skušnjavo vojskovati. Pa te morebiti moti tvoj jezik, ki z njim bližnjega opravljaš in obrekuješ, ga preklinjaš in zmerjaš, 160 ali ga z nesramnim govorjenjem celo oropaš nedolžnosti (gnade Božje). Ali če ne z jezikom, morebiti sicer hudo grešiš, je v tvoji roki kako orodje, s kterim ob nedeljah delaš satanu v veselje in Bogu v kljubovanje itd. Ce je taka s teboj, ali te ne speče vest, ko na božjih potih ali pri Šmarnicah slišiš Marijo blagrovati, rekoč: „Blažena si med ženami!“ Zdi se mi potem, kakor da bi ti nalašč ležal v prav gerdem blatu in bi šla memo tebe nebeška Gospa v svetlo-beli obleki in ti bi ji rekel: „0 kako si vendar lepa v tem snežno-belem oblačilu! “ Ali bi ti ne rekla lahko Gospa na to: „0 nespametnež! če ti je moja snežno-bela obleka tako močno všeč, zakaj imaš pa ti tako omazano obleko!“ Odpravi tedaj orodje greha, če želiš Materi Božji dopasti in njeno materno srečo množiti! To bi bilo kaj veliko vredno, če bi hotel svojo šivanko, šilo, kladvo, sekiro itd., s čimur ob nedeljah delaš, enkrat Božji Materi v dar pri¬ nesti. Ali daruj Mariji v duhu svoj jezik; razderi iz ljubezni do Marije pregrešno znanje. O na tem bi imela Marija veče veselje, kakor nad še tako obilnimi pozdravili in drugimi darili. 161 Tako je nekdaj storil Caharija Werner, ki je svoje dni veliko hudobnega spisal zoper resnico katoliške vere, tako da mu je nek lute¬ ranski knez v hvalo njegovih pisarij zlato pero podaril. Pozneje se je spreobernil h katoliški veri, in ko se je smerti bližal, je naredil opo¬ roko, v kteri je z zlatim peresom tako-le do¬ ločil: „Ker sem jaz v svojem življenji zoper sveto cerkev največ s peresom grešil, darujem v zadostovanje svoje zlato pero Materi Božji." — In to pero se še zdaj vidi v cerkveni za¬ kladnici v Marijinem Oelji. Glej, kristjan, ta mož je v resnici želel Mariji dopasti, in je ne le častiti in hvaliti, ampak ji tudi množiti veselje in srečo. Pa bodi si, da nimaš ravno kaj posebno grešnega odpraviti in iz ljubezni do Marije Bogu darovati, so pa vendar še marsikteri na¬ čini, po kterih zamoreš Božji Materi veselje na¬ rediti. Opomnim zdaj le eno. Marija je do nas grešnih ljudi tolikanj usmiljenega in dobrotljivega serca. Ona je svojega ljubega Božjega Sina iz ljubezni in usmiljenja kot Božje Jagnje za nas vse v gro¬ zovito smert na križi darovala. Vedila je, da 162 se njen Božji Sin „Jezus“, t. j. Zveličar, zato tako imenuje, ker je imel svoje ljudstvo od grehov odrešiti. In ravno to, usmiljenega in dobrotljevega serca biti, je eden izmed posebno imenitnih in pravih kažipotov proti Marijinemu maternemu domu v nebesih. Posnemaj toraj, o Kristjan, presveto Božjo Mater v usmiljenji do siromakov; s tem ji boš veselje delal in njeno Materno srečo množil. Ni potreba, da bi moral svoje najljubše dete, svojo hišo ali posestvo iz ljubezni do Marije darovati, da bi ji vstregel; daj le ne¬ koliko miloščnje od tega, kar imaš, in kolikor premoreš. Miloščnja zamore biti kruh ali denar, ali kupica merzle vode, ali malo mleka, po¬ nošena obleka; ali pa zamore še bolj imenitna milošnja biti, da namreč kakega grešnika po¬ svariš, ter od grešne poti odverneš, ga k mo¬ litvi in dobri spovedi napeljuješ. Ali tudi, če zapuščenega otroka sprejmeš in po kerščansko izrediš, revnega dijaka ali učenca podpiraš in mu k duhovskemu stanu pomagaš. 0 kdo je v stanu izreči, koliko je vredna taka miloščnja pred Bogom? Ljubezen in usmiljeno serce zmerom kaj najde, kar zamore darovati. To 168 se lahko večkrat na Marijinih božjih potih vidi, da marsikteri revni romarji svojim ustom kaj odtergajo, da zamorejo drugim še bolj revnim darovati. Ali ne bo Mati Božja nad takimi usmiljenimi serci veselja imela, in ali se ne bo s tem množila njena materna sreča ? 0 Marija! slišali smo danes, s čim zamoremo množiti tvoje neizmerno ve¬ selje in tvojo srečo, ki jo vživaš v ne¬ besih, namreč s tem, da se temu ali unemu grehu, navadi odpovemo in si prizadevamo za lepe čednosti, posebno za ponižnost, usmiljenje in dobrotljivost. Pa, glej! mi smo na duši tako revni, slabi in slepi, da še prav ne spoznamo vseh slabih, krivih potov in napak, in sploh ne spoznamo vse svoje dušne revščine: o sprosi nam toraj milost od Boga, da prav spoznamo, kaj nam je treba popraviti, da zapustimo svoje krive pota in napake in hodimo po pravi poti, ki nam jo ti tako lepo kažeš, proti tvojemu maternemu domu v nebesih. Amen. 164 19. dan. Materna moč I. Do tukaj je bila molitev „češčena si Ma¬ rija “ kakor hvalna pesem. Z njo kristjan, še potujoč po tej solzni dolini, pozdravlja svojo preljubo Mater Marijo v večni nebeški domovini, pozdravlja jo že naprej, kakor od daleč. Serce se mu je pri tem ogrelo in razširilo, ko je premišljeval slavo in veličastvo Matere Božje, in od serčnega veselja bil bi skoraj pozabil, da on sam mora še popotovati v tej solzni dolini. Toda pozabil ni, kje da še živi, ampak le v nemar je pustil nekoliko svojo žalost, da bi se z mislijo na Marijo potolažil; ali toliko glasnejše začne zdaj tožiti. Kolikor dalje na Marijo misli, kolikor bolj ga angeljev in Eli¬ zabetin pozdrav opominja na Marijino visokost, lepoto, milost in slavo; toliko tesnejše mu pri¬ haja pri sercu, tako da poslednjič začne nebeški Materi svojo revščino tožiti ter jo milo zdiho- vaje pomoči prositi, rekoč: „Sveta Marija, Mati Božja! prosi za nas grešnike" itd. Zato mora tudi duša drugač biti priprav¬ ljena, da se bo ta molitvica lepše glasila in 165 našo nebeško Mater toliko bolj k uslišanju nagnila. Kristjan mora pred vsem drugim za¬ upanje obuditi na Marijino pomoč, zato ga uči sveta cerkev reci: „Sveta Marija! 1 ' Kako pa zamore človek, ki je „ubog grešnik 11 , Marijo, tolikanj „sveto“, pomoči prositi? Ali se ne bo ona z nejevoljo proč obernila od grešnega človeka, ki je njenega Božjega Sina tolikokrat in tako zelo razžalil? Kako hoče toraj „ubogi grešnik 11 zaupanje obuditi pri misli na visoko, brezmadežno svetost Marije Device? Ravno pri Marijini svetosti jo moramo mi ubogi grešniki pomoči prositi. Zakaj ravno ta priimek „sveta“ je pravi, da zamoremo toliko veče zaupanje do Marije buditi, česar se bomo zdaj prepričali. človek zamore S svojimi telesnimi in duš¬ nimi očmi veliko storiti, on si zamore največe in najhujše zverine podvreči in čez-nje gospo¬ dovati. Vendar vsega ne more človek doseči; ne more vseh telesnih in dušnih nevarnosti od sebe odverniti; n. pr. ne more se zavarovati, da bi nodeben nagle smerti ne umeri, ali da bi 12 166 nikoli nobenega strela ne ubila, naj se še tako varuje. Zato tudi Kristus ni le samo rekel: „Cujte!“ — ampak je še nekaj zraven pri¬ stavil, rekel je tudi: „Molite!“ In res, prečudna moč je v molitvi, ker ima nekako oblast do Boga samega ter ga sili, da nam pride na pomoč v nevarnosti dušni in telesni. Prava molitev dela Bogu samemu nekako sveto silo. Za peklenskega duha pa ima molitev tako silno moč, da se mu ne more veča jeza in žalost napraviti, kakor če kdo prav pobožno moli; zoper po¬ božno kerščansko molitev ne more nič opraviti. Mali otrok ga zamore z molitvijo premagati in odgnati. To je molitve skrita moč, od kar je Kristus svojo besedo zastavil: „Kar koli bo te Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dal.“ In ko bi bil kdo celo v verigah peklenskega duha ter v smertnem grehu, pa bi vendar v strahu in trepetu k Bogu zdihoval, rešenja prosil, in opravljal molitev po Jezusu Kristusu do razžaljenega Boga, sme upati, da bo pri Bogu dosegel milost in rešenje od greha po znanih pomočkih. Tolika moč je v molitvi. 167 Je pa še veliko veča moč kot je molitev, in molitev sama si le od te moči vspeh in spolnitev doseže. In ktera je tista moč? To je pobožno, kerščansko življenje iz ljubezni do Boga, to je „svetost“. — Kakošne čudeže ta moč dela, ni mogoče popisati, tudi v sto bukvah ne. Pa od enega ali druzega naj bo vendar tu ob kratkem nekoliko povedano. Kristus, naš Gospod, je ravno v svoji pri¬ digi na gori s tem začel, da pripoveduje, kaj zamore kerščanska čednost doseči. Izustil je osem vabilnih glasov, s kterimi njegovo lju¬ bezni polno serce človeška serca napeljuje k čednostim ali k svetosti življenja. Le-ti va- bilni glasovi so osmere zveličanske čednosti. Ubožnost duha ima oblast nebesa si pri¬ dobiti ; krotkost dobi zemljo; kerščanska žalost nad svojimi in tujimi grehi Boga nekako sili tolažbo in milost skazati; lakoti in žeji po pravičnosti je nasitenje obljubljeno; usmiljenje nagne tudi Boga, da rad prizanese in usmi¬ ljenje skaže; čistim sercem bodo dane svitle oči, ki bodo zmožne Boga gledati v njegovem veličastvu; miroljubnost stori iz človeka Božjega otroka; in kerščanska poterpežljivost v pre- 12 * 168 ganjanji zarad pravičnosti si že na zemlji pre- skerbljuje stanovanje v nebesih. Kako prečudno moč ima ponižnost, se je nad Marijo pokazalo. V svoji ponižnosti je spoznala: „Dekla sem Gospodova 11 , in ta ponižnost je Sina Božjega iz nebes privabila, „in Beseda je meso po- stala“, t. j. Bog Sin je človek postal, in Marija je bila zdaj njegova Mati. „Ponižne je po¬ vzdignil". Glejte, tukaj imamo le nekaj zgledov od moči, ktera je v „svetosti“ kerščanskega življenja. Kolikor svetejša je kaka duša, toliko več zadobi in premore. Sama senca svetih apo- steljnov, še celo potna ruta sv. aposteljna Pavla je vsakoršne bolnike ozdravljala. Kaj še le premore senca najsvetejše duše izmed vseh ljudi, kakošno moč mora še le imeti milosti polna Mati Božja, kakošno moč mora imeti njena dobrotljiva roka, njena beseda, njen materni pogled? Kolikor večja je njena svetost, toliko večja njena moč pri Bogu. Ali se toraj najde še kaj močnejšega, kakor sveto življenje? Da, najde se še nekaj močnejšega, in to je, če se moč „svetosti“ z močjo „molitve“ 169 združi. Največe in najmočnejše in najbolj pre¬ čudno izmed vsega, kar nam je Bog dodelil, je molitev pravičnega, „molitev svetnikova 1 '. V sv. pismu najdemo od tega veliko zgle¬ dov. Preden je šla Judit Holofernu glavo od¬ sekat, ji je Ozija, poglavar mesta Betulije, njene prebivalce v molitev priporočil. Zakaj vedel je, da ne tolikanj roka, ampak le čednost pobožne Judite in njena goreča molitev k Bogu zamore sovražnika premagati. Zato ji je rekel Ozija: „Prosi za nas, zakaj ti si sveta žena in se Boga bojiš." — In sv. apostelj Jakob piše: „Veliko premore stanovitna molitev pra¬ vičnega." In pove nam zgled od preroka Elija, ki je molil, da bi zavoljo človeških pregreh ne bilo dežja na zemljo, in ni bilo dežja 3 leta in 6 mesecev; in zopet je molil, in Bog je dal dež in zemlja je rodila svoj sad. Se najbolj razločno pa Gospod Jezus sam govori, rekoč: ,, Ako ostanete v meni in moje besede v vas ostanejo, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo." (Jan. 15, 7.) Iz vsega tega se tedaj jasno vidi, da tisti, kteri sveto živijo, z molitvijo skoraj vse od Boga dosežejo. Svetnikova molitev skoraj vse 170 premore, kar hoče. Tako nas sam Kristus uči. In to se samo po sebi razume, da, kolikor svetejši je človek, toliko bolj krepka je njegova molitev. Zato je tudi najkrepkejša in v resnici vsegamogočna tista molitev, ki izvira iz naj¬ bolj nedolžnega in najsvetejšega serca Jezu¬ sovega, kader moli na altarji pri sveti maši za svoje ljudstvo in za sveto katoliško cerkev. Za sercem Jezusovim, polnim božje sve¬ tosti, pa pride na versto serce Božje Matere „milosti polne“. — Kolikor je ona sveta, to¬ liko močna je, kader moli. Zato jo imenujejo cerkveni učeniki „prosečo vsegamogoč- nost“. Kako pa je Marijina svetost njeno mo¬ litev krepko naredila, od tega je svoj dan fran¬ čiškanski oče Bertold iz Batisbona pred šest sto leti v neki pridigi povedal. Od začetka našteva, za koliko dobrot se imamo ljubemu Bogu zahvaliti, da mi ne živimo pred, ampak p o Kristusovem rojstvu; zakaj mi imamo zdaj marsiktere milosti, kterih celo sveti ljudje v stari zavezi niso dosegli. In eno teh milosti Bertold v tem-le pomenu popisuje: Bilo je dolgo časa, štiri tisoč let, da so ljudje v stari zavezi v 171 Boga klicali. Hoče se pa dandanašji kak grešnik v resnici spreoberniti in kliče v Boga z res¬ ničnim kesanjem in s čisto spovedjo, njegova molitev bo kmalu uslišana in vse nebesa se bodo njegove prošnje veselile. Poglejte zdaj, kako marsiktero milost je Bog nam kristjanom skazal, da nas tako kmalu usliši memo unib v stari zavezi! Zakaj kolikor so molili in tožili in klicali in jokali, to vse ni dovoljno izdalo, dokler ni bil poseben človek rojen; ta je po¬ magal z drugimi vred Boga prositi z vso zve¬ stobo in resnobo in se je Bogu prikupil z ve¬ likimi čednostmi. Ta človek je bila Marija De¬ vica; ona je bila tako bogata na vseh lepih čednostih, tako čista brez'vsega madeža in tako popolnoma v vseh čednostih in v vseh dobrih rečeh, da jo je Bog bolj uslišal, kot vse, ki so va-nj klicali v štirih tisoč letih. In ona je Bogu prav posebno dopadla, ker je imela tako mnogotere čednosti, da jih noben jezik ni v stanu popolnoma izreči. Ona je bila tako močno ozaljšana z vsemi lepimi čednostmi, da je vsegamogočni Bog, Gospod vseh angeljev, cesarjev in kraljev, hotel iz nje rojen biti, za¬ radi ljubezni in lepih čednosti, ki so se nad 172 Marijo, našo ljubo Gospo, svetile. Zdaj so bili vsi uslišani, ki so v Boga tako dolgo klicali, ker je Marija prositi pomagala; in tako je njena prošnja in njeno klicanje več zdalo, kot vseh drugih skupaj. Ako pa to veljii in ako molitev svojo moč in blagi vspeh od svetosti dobiva, zdaj, o kristjan! lahko spoznaš, da med lepimi pri¬ imki, s kterimi v Marijo kličemo, ni mogel nobeden bolj modro in previdno zbran biti, kakor ravno ta: „Sveta Marija! 1 ' Zakaj ravno zato, ker je ona „sveta“, smeš serčno zaupati, da bo njena priprošnja za-te pri Bogu uslišana. Ko Marijo tako prosiš, o kristjan! delaš prav po detinsko. Ako je otrok očeta razžalil, in ga hoče kaznovati, se otrok za mater skrije. Tako se tudi ti za Marijino svetostjo skriješ, da bi Bog v svojem dopadajenji nad njeno svetostjo tebi grešniku prizanesel. Delaš tudi, kakor je nekdaj storil romarski sprevod iz Moravskega v Marijinem Celji. Zadi za milostnim altarjem stoji na tri sežnje visokem kamnitem stebru stara Marijina podoba. Spodaj okoli stebra je kamnita miza; tam navadno romarji svoje sveče 173 prižigajo, zato se imenuje darovalni steber. Tukaj so hotli romarji iz Moravskega svojo ve¬ černo pobožnost opraviti, zato so se najprej prav v red postavili. Spredaj najbliže stebra so stale dekleta z venci na glavi. Za njimi so bili mladeniči zversteni, in poslednjič so se postavili možje in žene. To je bilo modro na¬ pravljeno; zakaj mislili so si: če hočemo k deviški Materi Božji iti in milost najti pri njej, moramo tudi device naprej poslati, le-te ji bodo dopadle in si njeno serce prido¬ bile. Tako delamo tudi mi kristjani v molitvi „Ceščena si Marija! 1 ' Mi „ubogi greš- niki“ pošiljamo „sveto Marijo 11 pred seboj, da ona najbližej pri Bogu stoji, ko molimo, in potem ji nekako rečemo, kot nekdaj Ozija Juditi: „Zdaj prosi za nas, zakaj ti si sveta žena in se Boga bojiš ! 11 Iz do zdaj rečenega pa tudi lahko spo¬ znamo, zakaj da v svojih molitvah tolikokrat nismo uslišani pred Bogom, zato namreč ne, ker nismo zadosti sveti, in si premalo pri¬ zadevamo za svetost življenja. Zato pa tudi prav in modro ravnamo, da se obračamo k svoji srednjici pred Bogom, k Mariji prečisti 174 Devici, da bi ona, ki je vsa „sveta“, za nas prosila, tudi nam svetost pridobila. O Marija! vem in spoznam, da, ker nisem zadosti sveto živel in sem grešnik pred Bogom, nisem vreden, da bi me Bog v mojih molitvah uslišal; zato se poln zaupanja zatečem k tebi, o Marija, ki si vsa „sveta“ in s svojimi proš¬ njami pred Bogom vse premoreš: o pod¬ piraj s svojimi mogočnimi prošnjami moje nevredne in slabe molitve in prošnje, da jih milostljivo usliši tvoj ljubi Sin Jezus Kristus, kteri z Bogom Očetom in s sve¬ tim Duhom živi in kraljuje Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. 20 . dan. Materna moč II. Ko začnemo v molitvi „Ceščena si Marija" Mater Božjo prositi, se zdi čudno in premis¬ leka vredno, da nam sveta mati katoliška cerkev v vsi tej molitvi do Matere Božje ni prav nič 175 določeno povedala, za kaj ali ktere milosti naj bi Marija za nas prosila. V očenašu je vsak stavek posebna prošnja, n. pr.: posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo itd.; v „češčena Mariji “ pa ni nobena posebna prošnja določena. Mi le zdihujemo: „prosi za nas“, kakor da bi vse drugo ljubezni in skerbi presvete Božje Matere prepustili. Pa pri vsem tem vendar le zadosti raz¬ ločno izrečemo, v kteri reči želimo pred vsem drugim po Marijini priprošnji uslišani biti. Ne pravimo: prosi za nas bolnike, slepe, hrome, žalostne, lačne itd., ampak pravimo: „prosi za nas grešnike" in s tem razodenemo Mariji svojo največo potrebo, svoje najhujše terpljenje, ktero nas pred vsem drugim boli, in pri kterem mo¬ ramo na druge britkosti skoraj pozabiti. Ka¬ žemo ji svojo dušo v grehu, ko zdihujemo: „prosi za nas grešnike". In res! ako nam Marija s svojo priprošnjo pri Bogu le iz te največe potrebe pomaga, ako nam sprosi opro- stenje od greha, je za sedanje in prihodnje živ¬ ljenje največe in najpotrebniše za nas že storjeno. Zatega voljo mora naša perva in najbolj goreča želja vedno v to obernjena biti, da se 176 iz globočine greha izkopamo in od njegovih ostudnih in smertnih gob čedalje bolj ozdravimo. Kdo pa ti zamore, kristjan, k temu po¬ magati? Ali mar kdo tvoje enakosti, ki sam v grehu tiči, ali tisti, kteri ti je v greh po¬ magal in te zapeljal? Taki gotovo ne; takim je greh morebiti še priljubljen, in ga nočejo zapustiti. Da se ti popolnoma pomaga, moraš poiskati koga, kteri visoko nad globočino greha stoji, ki sam greh iz dna svojega serca sovraži, in ga, kjer koli more, zatira in s korenino vred ruje, da bi le ljubi Bog ne bil ž njim žaljen. To pa se samo po sebi razume, da kolikor bolj tak človek greh sovraži, toliko rajše ti bo pomagal, da greh od sebe odpraviš. Kaka poze- meljska mati ne bo tako hitela svojega otroka varovati, da bi ne utonil ali se ne ožgal, kakor si bo taka bogoljubna duša, ki greh čez vse sovraži, naglo prizadevala, tebi iz greha po¬ magati, kolikor premore. In zdaj pojdi, kristjan, v svojih mislih ven, in hodi po svetu, in iz sveta gori v ne¬ besa, in išči in poprašuj, kje je tista duša, ktera ima za Bogom in Kristusom v svojem 177 sercu največe sovraštvo do greha, in ktera naj- višej in najdalje od vsacega greha stoji. In vsi ti bodo vedno dalje in zmerom višej ka¬ zali. Kteri so na svetu, bodo rekli: Mi nismo taki, moraš gori iti k svetnikom; in v nebesih ti bodo sveti spokorniki kazali k nedolžnim otrokom, in nedolžni otroci ti bodo kazali k angeljem, in sv. Mihael ti bo poslednjič kazal na Kraljico vseh angeljev in vseh svetnikov, na „sveto Marijo 1 *. — Tako kakor Božja Mati nobena druga stvar v nebesih in na zemlji greha ne sovraži; zakaj nobena stvar ni nikdar spoznala, kako ostuden in strašen in poguben je greh, kakor Marija. Ko je morala z mečem dušnih bolečin prebodena pod križem ljubega svojega Sina stati in njega v strašnih brhko¬ stih umirati gledati, in ko je pri trinajsti po¬ staji svetega križevega pota svojega ljubega Sina telo mertvo in z neštevilnimi ranami po¬ krito na svojem naročji imela, o takrat je ona kakor v kervavih bukvah brala, kaj je tudi le en sam greh! Zato se zamore reči: Za Bogom ni nobe¬ nega, kteremu bi bilo toliko na tem ležeče, in kteri bi tako resnobno želel, greh odvzeti 178 in zatreti, kakor Marija, ker nobeden ni tako „svet“, kakor Marija. Marija to bolj želi kot vsi angelji, bolj kot veliki apostelj narodov sv. Pavel, ki je hotel celo prokletstvu zapasti zavoljo Judov, svojih rojakov, da bi bili oni oteti. In Marija, milosti polna Božja Mati, je vendar veliko sve¬ tejša kakor sv. Pavel, ki se je še sam moral spreoberniti, da je postal apostelj; in veliko svetejša kakor sv. Ignacij, kteri bi bil zado¬ voljen, če bi bil s svojim neizrekljivim trudom in veliko skerbjo mogel le en sam greh za- braniti in odverniti. V sv. evangeliji je o sveti Božji Materi nekaj zapisano, kar nam to resnico še bolj pojasni in dokaže. Sv. Janez evangelist pripo¬ veduje, da „je bila ženitnina v Kani Galilejski, in Mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus povabljen in njegovi učenci na ženit- nino. In ko je vina zmanjkalo, reče Mati Je¬ zusova njemu: Vina nimajo.“ In, kakor je znano, je Jezus na Marijino prošnjo ubogim ljudem iz potrebe pomagal s tem, da je vodo v vino spreme nil . Dve reči ste tukaj posebno ime¬ nitni, ako ji le pridno in pazno premišljujemo. 179 Pervo je to, kako rahlo in veliko je Ma¬ rijino sočutje z bližnjim. Komaj Marija zapazi njegovo potrebo in zadrego, gre k svojemu vsegamogočnemu Sinu in mu potoži svoje ma¬ terno sočutje z ubogimi ljudmi. To je perva priprošnja Marijina, ktera nam je iz svetega pisma znana. — Drugo pa je pri tej evan¬ geljski zgodbi še imenitniše. Ako se oziramo na dub sv. pisma, bi bilo sicer pričakovati, da bo perva Marijina priprošnja, od ktere nam pripoveduje, veljala kakemu ubogemu grešniku, Mariji Magdaleni, ali jokajočemu Petru, ali skesanemu desnemu razbojniku na križu! Pa ne: Marijina perva priprošnja se peča z vsakdanjo potrebo živ¬ ljenja, in sicer ne z lakoto, ampak z zadrego, da je svatom vina prehitro zmanjkalo. „Yina nimajo 1 ', je rekla. Zdaj pa se vprašaj: Ce je bilo Marijino sočutje že zarad navadne vsakdanje potrebe tako veliko in priserčno, in če Marija, usmiljena Mati svojih zagrešenih otrok, od druge strani greh po velikosti svoje svetosti čerti in studi, kaj bo Marija še le po tem storila, če kakega človeka v največi potrebi, in v smertnem grehu 180 vidi, in če ta siromak na kraji večnega pe¬ klenskega brezna trepetaje in poln kesanja k njej zdihuje, rekoč: „Sveta Marija! prosi, prosi za-me ubozega grešnika!“ Tukaj pač lahko vsakteremu zdrava pamet odgovori, ako jo še ima in jo vpraša: Zares! Marija bo zavoljo svojega sočutja in zavoljo svoje svetosti tisoč¬ krat raji in hitreje svojega Božjega Sina pro¬ sila za tacega skesanega, ubozega grešnika, kot za uboga poročenea in njune svate, ko jim je vina zmanjkalo. In tako zdaj, ljubi kristjan, vdrugič vidiš, zakaj da je katoliška cerkev besedo: „Sveta“ v prošnji molitve „češčena si Marija!“ na pervo mesto postavila. Noben drugi priimek bi ne bil tako modro in primerno izvoljen, kakor ravno ta; zakaj noben drugi bi tvo¬ jega serca tako močno k zaupanju ne spodbu- jeval, da ti bo Marija v tvoji dušni potrebi z ve¬ seljem in sočutjem pomagala, kakor ravno ta naslov: „Sveta Marija!* Njena svetost jo že sama od sebe žene greh zatreti, kjer koli za- more, in kjer koli se ji grešnik sam s svojo nespokornostjo terdovratno ne ustavlja. — To je druga moč njene svetosti. 181 In res; kdo more dopovedati, koliko greš¬ nikom je „sveta u Marija pomagala iz grehov se izkopati in pravo pokoro delati, ker to je le samemu Bogu znano. Tega priča je v novih časih posebno bratovščina Marijinega presv. Serca. Mnogi bogoljubni možje so bili namreč pred nekaj leti in so še te misli, da Jezus Kristus je češčenje presv. Marijinega Serca pri¬ hranil za naše čase, da bi se merzla serca ogrevala ter se grešniki k Bogu spreobračali na Marijine posebne priprošnje. Sedanji čas pri tolikih in tolikerih pregrehah potrebuje škita, kteri bi jezo Božjo od ljudi odvračal. Ta škit je mogočno in usmiljeno Marijino Serce.*) "V to Serce je položil Jezus vse za¬ klade svoje dobrote. V tej meri, kakor se iz tega preu smilj enega Marijinega serca mile prošnje k Bogu vzdigujejo, v tej meri tudi usmiljenje Božje teče iz nebes v grešna serca, da bi jih odtergalo pogubljenju in jim zgub¬ ljeni mir povernilo. Eno samo prošnjo Jezusove Matere v prid kacega grešnika, pravi pobožen *) Bratovščina Marijinega presv. Serca je pri sv. Petru v Ljubljani, podružnica Pariške bratovščine. Prav dobro stori, kdor se vanjo zapiše. 18 182 pisatelj, je zadosti, storiti, da vse njegove grehe Jezus pozabi. — Kakor se na solncu topi vosek, tako se pred usmiljenim pogledom nebeške Ma¬ tere odtaja terdi led od grešnikovega serca. Marsikteri so morebiti sami že brali, kako se je bil ranjki poprej tako terdovratni jud Alfons Katisbon v cerkvi sv. Andreja pred Ma¬ rijinim altarjem v Kirnu čudovito spreobernil, in pa v trenutku. Tacih spreobernjenj so popisane cele bukve.*) Naj postavimo tukaj le en sam iz- gled ob kratkem. V mesecu kimovcu 1. 1842 pride k du¬ hovnemu pastirju Marije Device Zmagovavke v Parizu nek človek in mu pove, da že osem let živi v največi razuzdanosti. Obupanje me grabi, je rekel, sam sebi se studim. Vendar imam še žarek upanja, ki sem ga včeraj po¬ vzel iz vaših besed. Prišel sem vas prašat, če mi bo Bog še odpustil? Potem je razložil svoje ostudno življenje in povedal, kako je še včeraj iskal grozovito smertno pregreho doprinesti. *) Annalen der Erzbrudersehaft des heiligsten und unbefleekten Herzens Maria . . . von Dufriehe Dege- nettes. Kegensb., Manz. 183 Šel je pa memo cerkve Marijinega presv. serca, slišal petje, in se podal z drugimi v cerkev. Bil je silo ginjen od pobožnosti zbrane mno¬ žice in od cerkvenega petja. Posebno pa ga je pretreslo, ko je po škofovi pridigi duhovni pastir bral pismo mladenča, ki pa je bil veliko manjši grešnik, kakor ta, o kterem zdaj govo¬ rimo. Nepreviden žarek, pravi, me je razsvetlil; spoznal sem zmote in sramoto svojega življenja. Oni mladeneč je bil priporočen v molitev za spreobernjenje, in duhovni pastirje klical, rekoč: „Le serčnost in zaupanje!“ Zdelo se je, da te besede mene zadevajo, pristavi tujec. Ko je bil duhoven pri altarji, je bilo vse na kolenih, in tudi ta grešnik. Ah! je zdihoval, osem let je, kar sem zadnjikrat tako klečal. Pri petji lavretanskih litanij je bil tako pretresen, da ni mogel z drugimi moliti. Ko so pa zapeli: „Pribežališče grešnikov, za nas Boga prosi“, je tudi on z drugimi pel. Večkrat je te besede ponavljal in zdelo se mu je,' da je bolj miren. Vse je šlo iz cerkve, ta zgubljeni sin je še klečal na tleh, kakor bi mu bile noge na tla pribite. Bil je opomnjen, da se cerkev zapira, šel je, toda v stanovanji celo noč ni 13 * 184 očesa zatisnil. Bile so mu vse ostudnosti pred očmi. „Za vse mi je žal, sramujem se in sebi se gerd zdim,“ je rekel. Lejte, kako Marija grešnika vabi in — djal bi — sili na pravo pot, če revež le ne¬ koliko dobre volje pokaže. Duhovni pastir je s pregrehami obteže¬ nega mladenča oserčeval in ga k spovedi opo¬ minjal, toda izgovarjal se je grešnik: ne morem, nisem pripravljen, ne vem kako? . . . Duhoven mu pojasni, da to je edini pomoček, po kterem more serce zopet mir zadobiti, reče mu po¬ klekniti in začeti. Mladeneč posluša glas in med glasnim zdihovanjem se začne obtoževati svojih zmot in pregreh. V saboto po tisti ne¬ delji, ko ga je bila Marija v cerkev privabila, je bil z Bogom spravljen in odvezan, pa tudi obhajan pri tisti sv. maši, ki se ta dan opravlja za spreobernjenje grešnikov. S sladkim mirom je šel iz velikega mesta Pariza, da bi ga kaka nevarna priložnost v stare grehe ne zagnala. Sv. Bernard pravi: „Marija vleče z mi¬ lostljivo roko grešnika iz brezna obupanja, po- terdi ga z zdravilom upanja, ne zaničuje ga 185 in ne odstopi od njega, dokler reveža z ojstrim božjim Sodnikom ne spravi. Spomni se, o preusmiljena Devica Marija! da še nikdar se ni zaslišalo, da bi bila ti kterega zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči prosil in po tvoji priprošnji zdihoval. Od ta- cega zaupanja navdušen pritečem k tebi, o devic Devica ! pribežim k tebi, o Mati! in se prikažem kot zdihajoč grešnik pred teboj. 0 Mati večne Besede! ne za verzi moje prošnje, temuč milostljivo me sliši in usliši 1 Amen. 21 . dan. Materna moč III. Marijina „svetost“ ima pa še eno, in sicer tretjo moč za „uboge grešnike 11 v sebi. Misli si, o kristjan (kar se večkrat zgodi), da te zob boli, in greš k zdravniku in ga hočeš prositi, da bi ti zob izderi. Potem si res pri zdravniku; pa ko pride s kleščami, usta 186 zapiraš in se morebiti braniš zdravniku, da ti ne more zobu izdreti. To bi bilo pač znamenje prevelike slabosti in maloserčnosti, kaj ne? Moral bi se ti sam pred seboj zarad tega sramovati. Cernu pa si šel k zdravniku, da bi ti bolni zob izderi, če ga poslednjič ne daš iz ust? Eavno taka je tudi s tem, kar pri vsaki „češčena si Marija 1 ' delaš. Ti se spoznaš za „ubozega grešnika 11 ; to ni nobena prihuljena ponižnost; ti si tudi res grešnik. Imaš k manj¬ šemu vsaj en greh na svoji vesti, velik ali majhen. Pa ga morebiti objemaš in pestuješ, in ga nočeš spustiti, ker bi ti težko djalo, se od njega odtergati. — Povej pa, kako moreš v Marijo klicati, da bi ona pri svoji svetosti in pri svojem studu pred vsakim grehom tebi pomagala, da bi se zamogel svojega greha re¬ šiti! Tvoje serce ti pravi: „Greh! jaz te ne zapustim ; 11 in tvoje usta pravijo: „Sveta Ma¬ rija! pomagaj mi, se greha rešiti . 11 — To se ne vjema, to je laž in nobena molitev. To pa bi rada sveta cerkev zabranila, da bi se ti ne lagal Materi Božji. Zato ona tebi „ubo- zemu grešniku 11 „sveto Marijo 11 pred 187 vsem drugim pri začetku tvoje prošnje pred oči postavlja. Ti moraš poprej premisliti, ali v resnici hočeš prositi Marijo, da bi tebi „ubo- zemu grešniku 11 pomagala greh zapustiti? Jezuit oče Zucehi (r. Zuki) je prišel en¬ krat v neko hišo. Tam so sedeli pri mizi ljudje skupaj, ki so imeli nespodobne pogovore med seboj. Zuki tega ni mogel terpeti, in tako je vzel podobo Matere Božje, in jo je postavil na sredo mize, kakor da bi bila Marija tovaršica pri mizi. Ta Marijina podoba in nekaj besedi od čistosti in svetosti Matere Božje je poma¬ galo. Bazujzdani tovarši pri mizi so omolknili. Tako tudi cerkev slehernemu grešniku „sveto Marijo 11 tako rekoč pred njega po¬ stavi. Ta naslov je nekaka mitnica (šranga); ima te malo zaderžati in tebe ne dalje pustiti v molitvi, dokler svojega serca od greha ne odverneš. Naj vsaj v tebi želje obudi, da bi se rad greha znebil. Zamoreš, kristjan, te besedi, „Sveta Ma¬ rija ! 11 lahkomišljeno izgovarjati in dalje mo¬ liti; to je v tvoji volji; pa tvoja molitev je brez dušnega mazila in brez vspeha; ne seže dalje, kot sapa tvojih ust, ki jo od sebe daješ;. 188 Mati Božja ne sliši tvoje molitve, ker sam nočeš, da bi jo slišala in uslišala. In zdaj še nekaj. Ta naslov: „Sveta“ — ima tudi pravo in izverstno moč v sebi, in ti slika pred tvojo dušo Marijino podobo v veli¬ častni obliki. Opominja te na njeno globoko ponižnost, na njeno neomadežano deviško či¬ stost, na njeno živo vero, nepremakljivo za¬ upanje, na njeno gorečo ljubezen do Boga, na njeno sočutno ljubezen do bližnjega, na njeno popolno vdanost v voljo Božjo, na njeno zvesto službo Božjo, in sploh na njeno sveto življenje, na njeno sveto mišljenje, hotenje, go¬ vorjenje, djanje in nehanje. Beseda „Sveta“ — ti kliče: „Bodi svet, o kristjan! kakor je tvoja Mati v nebesih sveta!“ Ko bi le ti, kristjan, kterikrat med moli¬ tvijo malo prejenjal in to podobo Marijine „svetosti“ resnobno premišljeval, doseglo bi se pri tebi to, kar stori z zemljo solnce spo¬ mladi ; zbudile bi se v tebi perve kali čednosti in svetega življenja. In upati bi bilo, da bo tvoja duša enkrat lepa postala, kakor kaka spomladanska pokrajina, polna zelenih trat in cvetlic in tičjega petja. 189 Blizo Marijinega Celja spodaj v dolini nad skalo stoji zala kapelica, Zigova cerkvica, in znotraj na altarji je posebno pomenljiva po¬ doba. Spodaj na podobi je naslikana pokrajina; v zadnjem delu podobe je videti morje, spredaj prijazen okraj, poln krasnih rastlin, in dreves v najlepši rasti. Kar pa ves ta lep kraj od snega in ledu oprosti, in z zelenjavami, z žitom in mnogoterimi rastlinami tako bogato ozaljša, to je solnce, ki je naslikano, da zjutraj ravno iz morja vzhaja. To je na spodnjem delu po¬ dobe. Zgoraj je razlagan pomen te podobe. Marija je videti z Jezusom v naročji, ki ga v materni ljubezni hrani. Tukaj veljajo o Mariji besede sv. pisma: „Lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce.“ — Kakor namreč solnce po- zemeljski pokrajini svetlobo, rast, lepoto v mno¬ goterih barvah prinaša: tako tudi svetloba Marijine „svetosti“ tebi, kristjan, pravo pot proti nebeškemu maternemu domu kaže, raz¬ svetljuje tvojo vest in te budi h kerščan- skemu življenju. Zato moraš klicati: „Sveta Marija ! 11 Bere se o nekdanjem laškem knezu, da je bil prav bogaboječ in pobožen. Enkrat ga nekdo 190 vpraša: kako da je on k temu prišel, da tako resnobno in zvesto po sveti veri živi. Na to je knez prijazno odgovoril: „Velikokrat sem jaz prelepe podobe Matere Božje od velikega umetnika Rafaela in drugih slovečih slikarjev ogledoval in občudoval. Iz vseh teh podob sem si jaz podobo Marijine lepote v svojih mislih sostavil, lepšo in milejšo, kakor je unih sli¬ karjev. Ta Marijina podoba v moji domišljiji mi na vso moč dopade in me razveseli, kolikor- krat le na-njo mislim, in mi vzbuja v sercu goreče želje: Marijo samo, ter živo v nebesih videti. In ako mi večkrat pride kaka skušnjava v greh, sam sebi le to rečem: „ Pusti to; če grešiš, pojdeš v pekel, in tam vekomaj ne boš Marije v njeni lepoti gledal. 11 To me je močno varovalo slehernega greha. Ali bi ne mogla taka misel tudi tebe, kristjan, varovati sleher¬ nega greha, in tudi tebi pomagati k bolj po¬ božnemu življenju? In drug pobožen mož na Nemškem je do Marije zložil pesmico, ki se v slovenskem jeziku tako glasi: „Zagledam te v podobah brez števila Marijo ljubeznjivo slikano, 191 Pa ni nobena tako krasna, mila, Kot moje duše vidi te oko. To vem le, da vsega sveta veselje Se mi potem le prazne sanje zde, In nezrekljive, svete, sladke želje Mi po nebesih polnijo serce. Vendar nikar ne mislimo, da je to pre- siljeno in preveč rečeno, da zamore misel na Marijino lepoto v človeku tako goreče in sladke želje po nebesih zbuditi. To je gola resnica, ktero nam naslednja prigodba poterjuje. Ko je presrečna devica Marija Bernadeta Soubirous (beri: Subiru), ki je Mater Božjo s svojimi telesnimi očmi v prikaznih pri Lurdih 18krat videla, na smertni postelji ležala, jo je majhna deklica pri 5—6 letih obiskala. Ko ste se ena drugo pozdravile in v nedolžni ljubezni objele, je vprašala deklica Bernadeto: „Moja sestra! vi ste videli presveto Devico Marijo?" — „Da, videla sem jo,“ je odgovorila Berna¬ deta. — Deklica vpraša na dalje: „In ali je bila zelo lepa?" — Žarek veselega spomina obsije obličje srečni Bernadeti pri tem vprašanji, in odgovori deklici z bolj tihim in močno ginjenim glasom: „Tako lepa je bila Marija, da se še 192 zdaj od veselja vsa pretresem, ako na to mislim; tako lepa je bila, da, kdor jo je enkrat videl, si umreti želi, da bi jo zopet videl v nebesih/ Oe ima pa že telesna Marijina lepota do človeškega serca tako moč, mora vendar le do tvojega serca še vse večjo moč imeti prava podoba znotranje Marijine lepote, njena „s v e- tost“ namreč, ako si jo hočeš pred oči svoje duše postaviti. To pa se zgodi, kolikorkrat prav spoštljivo in pazno sam pri sebi rečeš: „Sveta Marij a!“ To je tedaj trojna moč, ktera je sklenjena z Marijino svetostjo; moč je pri Bogu, pri Mariji, in pri tebi samem, o kristjan! Pri Bogu Marijina svetost to doseže, da bo njena priprošnja za-te lahko uslišana in spol¬ njena. Pri Mariji sami njena svetost to dela, da ona, Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, s svojo molitvijo greh odpravi, ako ga le človek hoče zapustiti. In pri tebi, kristjan, ima Marijina svetost to doseči, da se od pregrešnega življenja odverneš in lju¬ bezen in veselje zadobiš do lepih kerščanskih čednosti in svetega življenja. In zdaj menda prav razumeš, zakaj da ravno ta naslov v cer- 193 k veni prošnji „češčenasimarije“ in v lavretan- skih litanijah na pervem mestu stoji. Priprošnji za odrešenje od „greha“ ni nobeden tako primeren kot naslov: „Sveta Marija ! 11 Zatega voljo smemo zdaj reči: Ako je Bog sam v Marijino svetost toliko molitevno moč položil, je nam tudi dopuščeno, da si jo smemo v svoj prid obračati. Gotovo ni greh, če si zdravilsko moč nekterih rastlin, ali solnčno svetlobo in gorkoto, ali redilno moč vsakdanjega kruha v svoj prid obračamo. Saj je zato Bog vse te reči vstvaril. In tako je tudi ravno tisti Bog v svoji dobroti pravičnemu to posebno milost skazal, da njegova molitev po besedah sv. pisma veliko pred njim premore; zato smemo z njegovim dovoljenjem in po njegovi volji svetnike in posebno Kraljico vseh svet¬ nikov, „Sveto Marijo 11 , za njih priprošnjo pri Bogu prositi. Še nekaj si, ljubi kristjan, posebno v serce vtisni. Ker je Marija „sveta“, zato, kakor je bilo že rečeno, bi ona rada tudi pri drugih hudobni in ostudni greh odpravila. Ako se ji tedaj kak grešnik le z nekaj dobro voljo pri¬ bliža, jo že njeno sočutje priganja, da se 194 za-nj poteguje. Zatega voljo enkrat ali kterikrat to-le poskusi: Kader imaš sveti rožni venec moliti, obstoj pri pervi „Ceščena si Ma¬ rija" ko prideš do besede: „Sveta“, pre¬ mišljuj počasi čednost za čednostjo, kolikor jih od Matere Božje veš. Ostani pri tem premišlje¬ vanji delj časa, tako dolgo, da priimek „Sveta“ začenja tebi dopasti in te vabi k posnemanju. Ena sama taka „Ceščena si Marija" bo za te boljša in Bogu bolj dopadljiva, kakor drugih 49, če bi jih tudi morebiti zbrano odmolil; zakaj potem bodo tebi besede: „Sveta Marija,prosizanasubogegrešnike!" — ne le samo iz ust, ampak tudi iz globočine serca prihajale, in kmalu boš prišel do tega, da se boš grehu v resnici odpovedal. O nekem možu stara podoba v Marijinem Oelji nekaj posebnega naznanja. Yidi se zgoraj na desni strani mostovža. Mož je bil velik grešnik, tat in ropar. Poslednjič je bil vjet, v težko železje vklenjen in v ječo verzen. Spoznal je sicer, da je to kazen zaslužil, vendar bi bil rad zopet iz ječe rešen. Zato se je obljubil v Marijino Celje. Pa spoznal je, da mu taka obljuba ne bo nič pomagala pri „Sveti 195 Mariji“, če on ne bo drugačen postal. In zato je z Božjo pomočjo pred vsem drugim verige svojih grehov raztergal in se z resnično po¬ koro iz oblasti peklenskega duha rešil. Potem je prav priserčno molil k Materi Božji v Ma¬ rijinem Oelji, in Marija mu je zdaj pomagala k čudovitemu rešenju iz železnih verig. Za obojo to milost se je potem v Marijinem Oelji Bogu in Mariji zahvalil 1. 1465. Premišljuj koj zdaj ali do jutri enkrat kako četert ure dve besedi: „Sveta Marija!“ O Marija! tolikokrat te v molitvi „Ce- ščena si Marija“ imenujemo „Sveto“, in prosimo, da bi za nas „uboge greš- nike“ prosila; pa kaj nam pomaga reči, da si ti „Sveta“, ako se mi sami no¬ čemo iz grešnih verig iztergati, greha zapustiti in sami tudi sveto živeti? O sveta Marija! prosi toraj za nas uboge grešnike, da nam Bog po tvoji priprošnji zdatno milost podeli, še tako priljubljeni greh zapustiti in po tvojem prelepem zgledu sveto živeti! Amen. 196 22. dan. Materna bolečina I. „Kdo bi solz ne jel točiti, če Marijo vgleda biti V sred’ britkosti, ko je ta? Edo preserčno ne žaluje, če to Mater premišljuje, Ko toFko terpeti ima?“ (Stabat Mater.) Tretji del molitve „Ceščena si Marija", ki ga je mati katoliška cerkev sostavila, ob¬ sega v sebi prošnjo do Marije, Matere Božje. V tej prošnji se kristjan sam obtoži, da je „ubog grešnik", in je toraj Boga zelo raz¬ žalil; in zategavoljo prosi Marijo, naj bi ga ona z razžaljenim Bogom zopet spravila, ter njega s svojo mogočno besedo nagnila, da bi grešniku odpustil, kar mu je s svojimi grehi hudega storil. Le-ti grehi pa so bili vzrok smerti njenemu Božjemu Sinu; bili so krivi britkega terpljenja in smerti Kristusove, in zatega voljo tudi krivi bolečin njegove Matere. Kdor toraj obojno tako blizo eno za drugim izreče, in iz vsega serca in s povdarkom izgo¬ vori: „Ti Mati Božja!" in jaz „ubogi grešnik", 197 skoraj mora misliti na bolečine, ktere je s svojimi grehi napravil Bogu, in zato tudi njej, Materi Božji. Pa tudi ne glede na to, je ravno zdaj naj¬ bolj pripravni čas, misliti na bolečine Marije Device, preden dalje moliš; in prav koristno bo za-te, da jih večkrat premišljuješ. Zakaj ako hočeš, da bo tvoja prošnja za odpuščenje grehov uslišana, si moraš tudi v resnici za to prizadevati, da se svojih grehov znebiš. To pa se ne more zgoditi, če se ti greh ne studi, in če ti ni zopern, kakor strupen pajik, če ti na obraz pride. K temu pa ti zamore zraven drugih pripomočkov zdatno pomoči ravno spo¬ min na bolečine Marije Matere Božje. Nek Božji služabnik je enkrat rekel, da ima navado pred vsako spovedjo moliti pre¬ lepo žalostno pesem: ,,Žalostna je Mati stala — pod križem, in se milo jokala" itd., in to mu vselej zbudi priserčni kes nad grehi, in on meni, da bi se moralo slehernemu to zgo¬ diti, kteri koli pazno in pobožno to pesem moli. In to mu lahko priterdimo. Misel na bo¬ lečino svoje matere je že marsikteremu obdiv- janemu otroku k resničnemu poboljšanju pri- 14 198 pomogla, ko sicer nobena reč ni mogla nič zdati. Tako se bere v neki knjigi*) prigodba, ki se je pripetila tistemu samemu, ki jo pri¬ poveduje. „Poznal sem mladega dijaka (študenta), kteri je v svojem razujzdanem in brezbožnem življenji tako daleč zašel, da so ga žandarji v v verigah vklenjenega v terdnjavo (Ehrenbreit- stein) pripeljali. Oče je bil že zdavno umeri; zato je morala uboga mati žalost zaradi svo¬ jega razujzdanega sina sama v sercu nositi in terpeti; pa ni mogoče dopovedati, kako hudo je ta žalost materno serce stiskala, in koliko solz je ona zaradi tega pretočila. Znotraj pa, v duši mladega hudodelnika, je bilo in je ostalo tako temno, kakor v ječi, v kteri je sedel. Od ke¬ sanja in kakega spoznanja svojega nesrečnega stanu ni bilo najmanjšega znamenja pri tem zgubljenem sinu. M se bilo toraj čuditi, da taka žalost, zavoljo ktere je uboga mati ne- spokornega sina noč in dan jokala, je njo na smertno posteljo položila. Zdaj pa se je ona s prošnjo obernila do poveljnika tiste terdnjave, *) Philipp Hammer: „Die ehristliehe Mutter in ihrem Berufe.“ 199 da naj on vendar da njenega sina še enkrat k njeni smertni postelji pripeljati, in on je spolnil to prošnjo. Sin je tedaj prišel, od vo¬ jakov z orožjem spremljan, drugi dan k po¬ stelji umirajoče matere. Mati pa, vsa bleda in shujšana, blizo smerti, ni spregovorila nobene besede; prav nobene besede ne, pa gledala je svojega sina dolgo in presunljivo, in ko ga je dolgo in presunljivo gledala, je obernila obraz proč proti steni in dala je znamenje, da naj njenega sina zopet odpeljejo. In kakor je prišel, tako je zopet odšel, merzel, neobčutljiv in te¬ men, kakor da bi kaka vtelesena terdovratnost v njem tičala. Ali ko je v ječo prišel, zdaj mu je bilo vse drugač. Pogled umirajoče, suhe in shujšane matere mu je zdaj živo pred očmi, in v tem tihem pogledu je bral vse: očitanje, kazen, opominovanje, prošnjo materno. Kakor nikdar poprej v njegovem življenji ga je zdaj vest pekla, in težki zdihljeji so se v njem vzdigovali, ter bi se lahko mislilo, serce mu mora od žalosti počiti. Neprevidoma se začne na čelo tolči in glasno jokaje je zavpil: „0 Bog! kam sem prišel!“ — Vendar on pri samem spoznanji svojega nesrečnega stanu ni 14 * 200 ostal; resnično in popolnoma seje spreobernil, in šel je celo, ko je zopet svojo prostost za- dobil, v samostan, in je postal jezuit in mi¬ sijonar." Iz te prigodbe se vidi, da je Bog v ma¬ terne solze in v materno bolečino neko po¬ sebno zdravilsko moč položil; one delajo kakor budivna ura v človeku, in kar one zbudijo, to je natorna ljubezen, ki jo otrok do svoje ma¬ tere v sercu ima, in morebiti le spi; če se pa zbudi, ne more drugač pogledati bolečine svoje matere, kakor da zdatno pomaga. Kakor pa Bog natorno ljubezen do telesne matere otroku že pri rojstvu vtisne, tako stori nekaj enacega in še veliko žlahtnejšega pri otročjem prerojenji, pri sv. kerstu. Sveti Duh vtisne tukaj v otročjo dušo nadnatorno ljubezen do Boga in zraven tudi nadnatorno ljubezen do Marije, Matere Božje. Od tod izhaja, da se kerščeni kristjan že od majhnega sam sebe k ljubezni do Matere Božje vlečenega čuti, berž ko se nekoliko svoje pameti zave. To se kaže celo pri prav kerščenih krivovercih. Sicer je pri njih zavoljo njihovega katekizma če- ščenje in ljubezen do Marije, Matere Božje, 201 kakor zakopano, pa večkrat vendar le predere in se tudi pri njih pokaže, kar nam več zgledov poterjuje. Bere se od nekega luteranskega sli¬ karja iz Hamburga, da je vsak dan zjutraj in zvečer s svojim otrokom pobožno obmolil ka¬ toliško molitev: „Ceščena si Marija" itd. do „Amen“. — Od nekega luteranskega dušnega pastirja se bere, da je imel v svojem stanovanji prelepo podobo Matere Božje, ktero je pogo- stoma zaljšal in imel veliko ljubezen do nje. — In ni veliko let tega, kar se je krivoverec od anglikanstva h katoliški veri spreobernil vsled tega, ker je slavno podobo Matere Božje na trinajsti postaji križevega pota od nemškega podobarja Ahtermana pazljivo pregledoval. Pri katoliških kristjanih pa, pri kterih se nadnatorna ljubezen do Marije Matere Božje od mladosti goji, je moč le-te ljubezni še večja. Kaj pri katoliškem kristjanu misel na materno bolečino Marije Device premore, se je pri nekem mlademu človeku očitno pokazalo. Ta je bil slikar. Njegova mati ga je skerbno in po kerščansko izredila; on je tudi tako dolgo dober ostal, dokler ni šel od doma na Laško, da bi se tam v svoji umetnosti še 202 bolj izuril. Pa kmalu se je tudi nad njim po¬ kazala resnica tega, kar je nekdaj otrok svoji materi domu prišedši rekel: ,,Ali, mati! najdel sem dovolj veselja ino zla, Nikjer pa nisem najdel maternega serca. “ Na Laškem je prišel mladi slikar v vsa- koršne, tudi slabe druščine; potem je začel zjutranjo in večerno molitev opuščati; zabredel je v velike, ostudne grehe; moral je grizljeje hude vesti občutiti, in, da bi se jih bil znebil, se je še bolj grešnemu veselju vdal, ter nje¬ govo telo tega ni moglo več prestajati in je zbolel. Zdaj je moral domu iti. Pa mati je bila že umerla, le še sestra je živela, ki pa je bila pobožna ostala, kakor je bila v svojih otroških letih. Grozno težko ji je toraj bilo, da je brata videla tako nevernega in brezbož¬ nega. To ji je segalo huje v serce, kot vsa njegova telesna slabost. Od vere, od spovedi in od Boga mu še govoriti ni smela, kar zvi¬ jati se je začel pri tem, kakor da bi bil bož¬ jasten. Zdaj si je zmislila prav poseben pri¬ pomoček, da brata spreoberne. Kot slikar je bil njen brat za svojo umet¬ nost močno vnet; kolikor mu je le bolezen 203 dopustila, je rad slikal; moral je tudi za svoj živež skerbeti, ker ni imel denarjev. Sestra je to vedela, in zato si je iz tega zmislila zdra¬ vilsko mazilo za svojega ne le na telesu, ampak tudi posebno na duši zelo bolnega brata. Že več dni je bil brat brez dela in brez kacega zaslužka, in je bil zaradi tega še bolj pobit in žalosten. Nekega večera pa ga obišče neznan go¬ spod. Ta je želel od njega podobo dobiti; imela je biti altarna podoba, in predstavljati žalostno Mater Božjo. Plačati je hotel dobro in hitro. — Svetih reči slikar že dolgo časa ni več izdeloval; pa v sedanjem stanu je bil vesel, da mu je bilo delo naročeno. Tedaj je naročilo sprejel in se je lotil dela. Verski občutljeji njega, kaj pa da, pri delu niso navduševali; mislil si je tukaj le mater, ki je morala svojega nedolžnega umor¬ jenega sina v naročji imeti. Da bi bil podobi pravega duha in pravo življenje vdihnil, se je ves zamislil in vtopil v morje terpljenja, ki v kakem maternem sercu divja — stopal je v svojih mislih čedalje globokeje, do tam, kjer je najglobokejši in najbritkejši. In ko je prišel 204 v svojih mislih v to brezno terpečega mater¬ nega serca, se mu kar naenkrat pred oči po¬ stavi prikazen: podoba njegove lastne ranjce matere, in s podobo vred so mu prišle v spo¬ min njene sladke in ljubeznjive besede, in zadnji nauk, ki mu ga je pri njegovem popo¬ tovanji na tuje za slovo dala, rekoč: „Moj sin! Boga in svoje matere nikar ne pozabi!" Matere ni popolnoma pozabil, stala je zdaj kakor živa pred njim; kje pa je bil Bog? — In če bi ga morala mati zdaj tako videti, ka- koršen je bil, kakošen meč bolečine bi ji šel skoz serce, in kako žalostno bi bilo njeno obličje, in kako bi se moralo njeno materno oko v vročih solzah topiti, in kako globoki zdihljeji bi se morali iz britkih pers vzdigovati! Take misli so ga še le prav globoko po¬ tapljale v terpljenje maternega serca. Ves gi¬ njen je menil, da zamore izraz takega mater¬ nega terpljenja tudi na Marijo prenesti; in tako je tedaj začel slikati in je slikal prav pridno in s polnim sercem naprej. Enega dne, ko je bil podobo žalostne Ma¬ tere Božje v poglavitnih potezah že dodelal, je vstal, da bi jo v nekolikošni daljavi ogledal, 205 kakor imajo slikarji navado tako storiti. In ko je tako tje gledal, — se mu je zdelo, kakor da bi bilo to pravo obličje njegove matere, kakor je zadnjikrat od njega vzela slovo; in zdaj je bilo, kakor da bi Marija v podobi, z britko solzo v očesu, mertvega Sina v naročji deržeč, mu rekla: „Sin! Boga in svoje matere nikar ne pozabi!“ Zdaj je bilo po njem; moral je tje pasti pred svojo podobo, čopič (penzelj) in barvo odložiti, in jokati iz globočine svojega serca. Tako je bil ginjen, da je prav nevarno zbolel in moral iti v posteljo. Drugi dan potem je rekel svoji sestri: „Pokliči mi duhovna, v red hočem spraviti si življenje/ — Sestra je z veseljem v to privo¬ lila. Proč grede je imela od veselja solze v očeh, ki jih brat ni videl, pač pa Bog; bila je to zahvala skerbne sestre, da se je ta reč tako po sreči izšla; zakaj bila se je z unim go¬ spodom pogovorila, da naj podobo žalostne Matere Božje pri njenem bratu naroči. Upala je, da bo večkratna misel na bolečine Matere Božje njegovo občutljivo serce omečila, da za- more seme milosti Božje v njem kaliti. In 206 tako se je tudi zgodilo. Postal je zopet priden in dober kakor v svojih otročjih letih. Misel na serčne bolečine Matere Božje je v njegovo lastno serce prinesla bolečino in kes zaradi pregrešnega življenja, da ga je v resnici zapustil. In zdaj, ljubi kristjan! ni potreba, da bi tudi ti moral slikar (malar) biti, da bi si z barvami žalostno Mater Božjo pred oči po¬ stavil, in si tako dal svoje serce omečiti v ke¬ sanji in žalosti, v studu zoper greh in v begu pred grehom. Zamoreš le sv. križev pot ob¬ iskati in pri vsaki postaji misliti, kaj je Marija zraven terpela; ali pa zamoreš žalosten del sv. rožnega venca moliti, in ko osnovavaš skriv¬ nosti: „Kteri je za nas kervav pot potil,“ •—■ „kteri je za nas bičan bil“ itd., si lahko misliš, koliko je Marija pri tem terpela. Menda vsaj ni tvoje serce tako terdo, kamenito in merzlo, da bi te spomin na žalostno Mater Božjo ne mogel odverniti od greha, zavoljo kterega je Marija prestala tako velike dušne bolečine. S skesanim in potertim sercem se spominjam, o Marija! britkih bolečin, ki si jih tudi za-me prestala, ker sem tolikokrat razžalil tvojega Božjega Sina. 207 Vendar kot tvoj, če tudi nehvaležen otrok, pribežim k tebi, o milostljiva Mati, da me sprejmeš v svoje usmiljeno serce. Oh, pomagaj mi, da zapustim grehe ter jih zbrišem s solzami resničnega kesanja. 0 ljubljena Mati! rani moje serce z enim tistih ojstrih sedmerih mečev, ki so tvoje Materno serce tako hudo ranili. 0 spre- oberni moje serce popolnoma, da bom grehu odmeri, in tvojemu ljubemu Sinu in tebi zvest ostal do smerti. Amen. 23. dan. Materna bolečina II. „Mati zgled ljubezni prave, Daj čutiti te težave, Daj mi solz pregrenkih dar: Daj mi Mati serce vneti, In za Jezusa goreti, Da mu bom prijetna stvar." (Stabat Mater.) Lepa navada je pri dobrih otrocih, da, kadar se po smerti svoje matere snidejo, se radi menijo od umerle matere, ter si dopovedujejo, 208 kako so bili mati dobri, koliko so v zadnji bo¬ lezni terpeli, kaj so jim pravili, priporočevali. Naj toraj tudi jaz tebi, kristjan, od bolečin naše ljube nebeške Matere Marije kaj povem. V Marijinem Celji je bila pred nekaj leti videti na oknu neke prodajalnice sveta podoba. Eeklo se je, da je bila to prava podoba Kri¬ stusove glave. Tako namreč je bilo zraven brati: „ Rimski poglavar Poncij Pilat v sveti deželi je po Kristusovi smerti podobo njegovo starašinstvu in ljudstvu v Rim poslal in pri- djal kratek popis Kristusovega življenja. V po¬ pisu se med drugim bere: „Nobeden se ne more spominjati, da bi ga bil kdo smejati se videl, pa mnogi so ga videli jokati. “ Koliko je resnice s to podobo ali v tem popisu, se ne more dokazati. Pa tem posled¬ njim versticam pač lahko verjamemo. Zakaj ako je komu dobro znano že od otročjih let, da njega najbolj grozovita in bolečine polna smert čaka, kakor našega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, takemu se malo ljubi, veselega serca biti, ali se smejati. Le povej, kristjan, če bi ti zapazil, da so ti tvoje oči precej oslabele, in postajajo vedno 209 slabejše in greš k zdravniku, ki je posebno za oči, in ta ti reče: „Tebi ni mogoče več pomagati, ti boš v enem letu na obe očesi popolnoma oslepel; kaj ne, da od te ure se ti ne bo ljubilo veliko smejati. Ali pa mislimo si krščansko dobro mater, kteri je Bog dal ljubeznjivega dobrega otroka, ki je vse njeno veselje in upanje. In zdaj otrok zboli, in vedno hujše mu prihaja in ni več upanja, da bi ozdravel; smert je gotova. Smelo bi se menda kmalu tudi o tej materi reči: „Nobeden se ne ve spomniti, da bi bil kdo videl ubogo mater se smejati, odkar je otrok zbolel; mnogi pa so jo videli jokati se. In zdaj premišljuj, ljubi kristjan, kako je moralo Materi Božji od dneva njenega ozna¬ njenja do velikega petka pri sercu biti. Brala je v psalmih in pri prerokih, kako žalosten konec bo imel Zveličar, njen Božji Sin; zato se je tudi pri njej, kakor pri Kristusu, britko terpljenje že takrat začelo in je bilo brez pre¬ nehanja do njegovega groba. Ko ga je še kot majhno dete na svojem naročji nosila, in jo je s svojimi božjimi očmi ljubeznjivo pogledoval, takrat je morala misliti, 210 kar je prerok Izaija prerokoval, kako se bo enkrat ž njim zgodilo: „Nima ne podobe, ne lepote; in videli smo ga, pa ni bilo nič očit¬ nega, da bi ga bili želeli.“ (58, 2.) — In ko ga je zvečer v posteljico pokladala, in je mirno in tiho pred njo leže spal, se ji je zdelo, kakor da bi ji govoril prerok Izaija: „Ne odpre svojih ust, kakor ovca je peljan v zaklanje." (53, 7.) In ko so trije Kralji iz Jutrovega pred njim klečali in mu Božjo čast skazovali, se ji je zdelo, kakor da bi stal zraven nje prerok in ji o prihodnjosti njenega Božjega Sina tako le govoril: „Videli smo ga . . . zaničevanega in najzadnjega med ljudmi." (53, 2. 3.) In ako ji je presveto Božje Dete svoje ročice v njene roke podajalo, je v duhu že naprej gledala rane žebljev v njih in je mi¬ slila na prerokove besede: „On pa je bil ra¬ njen zavoljo naših grehov, in potert zavoljo naših hudobij." (53, 5.) Ko mu je dajala pi¬ jače, slišala je v svojem sercu žalostne psal- move besede: „Dajejo mi žolca v jed, in v moji žeji me napajajo s kisom." (Ps. 68, 22.) Tako je tedaj Marija vse leta terpela do Jezusove smerti v svojem sercu. Prijaznost, 211 ljubeznjivost in pokornost otročja drugim ma¬ teram dostikrat njihovo terpljenje polajša; vsa dobrotljivost in ljubeznjivost Božjega Deteta Je¬ zusa je pa Materi terpljenje le še nekako mno¬ žila. Kolikor ljubši in slajši ji je bil njen Božji Sin, toliko grenkejša je bila misel na njegovo zgubo in smert. In vendar je bila vsa ta bridka žalost vse leta le nekaka predigra tega, kar se je posled¬ njič v resnici spolnilo. Dokler je imela svojega Božjega Sina še pri sebi, je že še terpela; pa žalost za žalostjo, da ni izreči, ji je njeno ob¬ čutljivo serce polnila, ko je prišlo do časa lo¬ čitve. To je bilo pred zadnjo večerjo. Na Tirolskem pri Kufstajnu so pred ne¬ koliko leti predstavljali Kristusovo terpljenje, kar se godi vsakih deset let v gornjem Amer- gavu na Bavarskem. Bilo je zraven kakih 2000 gledavcev. Pri nekem oddelku žalostne igre je stal mož, ki je Kristusa predstavljal; ž njim je prišla njegova mati. Zdaj ji je mož, ki je Kristusa predstavljal, naznanil svoje bližnje terpljenje in jo je tolažil; in mati in sin sta nekoliko še govorila. Poslednjič, ko je prišlo do ločitve, je Marija pokleknila pred svojega 212 sina, ga prijela za roko, jo poljubila in je pro¬ sila za njegov božji blagoslov; potem je le še rekla s trepečim, ginljivim glasom: „Jezus! zdaj z Bogom!" — več se ni moglo slišati, kakor pripoveduje nek gledavec; zakaj gledavci so jeli na glas zdihovati in jokati in bradati možje so si morali brisati svoje solzne oči. In vendar je bilo to le posnemano sočutje, bilo je le predstavljanje. Kaj bi še le bilo, ko bi bili‘mi mogli z lastnimi očmi samo Božjo Mater gledati, ko je slovo jemala od svojega Božjega Sina! — Pa Marija tudi ni bila gle- davka, ampak ona sama je bila Mati bolečin. Kaj je morala tedaj še le ona v sercu čutiti, kako ojster meč bolečine je moral njeno serce prebosti, ko se je od svojega Sina poslovila, in kaj še le, ko ga je drugi dan s križem ob¬ loženega gledati morala na žalostnem križe¬ vem potu! Ko bi Marija tudi ne bila Mati terpe- čega Zveličarja, že samo natorno sočutje bi bilo njeno občutljivo žensko serce neusmiljeno ranilo. Stare in nove knjige nam pripovedujejo o mnogoterih strašnih grozovitostih, ktere so 213 ljudje nad ljudmi doprinašali. Vendar taka grozovitost, taka hudobija se še nikdar nad nobenim ni zgodila, kakor nad Jezusom, ker je bil Božji Sin. Bilo je v velikem mestu Jeru¬ zalemu. Tje je hodil Bog in človek Jezus Kri¬ stus na velike praznike, ali iz drugih svetih namenov. On je živel v toliki nedolžnosti in svetosti, da ga najhujši sovražniki niso mogli nobenega greha prepričati. On je živel tudi z vsemi ljudmi v ljubezni in prijaznosti in je povsod le dobrote skazoval. Ali živeli so ž njim tudi njegovi najhujši nasprotniki. Le-ti so sklenili najsvetejšega in najbolj nedolžnega Jezusa v njegovih najlepših letih po najgro- zovitniši poti končati, dasiravno jim ni nikdar nič žalega storil. Zgrabili in zvezali so ga eno noč kakor hudodelnika, ga vlekli in neusmi¬ ljeno pahali in sovali v jamo razbojnikov, in dasiravno so sodniki sami glasno spoznali nje¬ govo nedolžnost, so ga vendar slekli, strašno bičali, da je v potokih njegova kri tekla na zemljo; pljuvali so mu v njegov presveti obraz, kar se najrevnišemu beraču storiti ne sme. Potem so mu pritisnili in zabijali krono strašno bodečega ternja na njegovo sveto glavo in ga 15 214 zaničevali z najostudnišimi besedami. Poslednjič sklenejo in prisilijo boječega sodnika Poncija Pilata, da ga je nedolžnega v smert na križu obsodil, da bi ga na lesu križa za roke in noge pribitega še zaničevali in terpinčili. In on sam je moral na svojih ranjenih in ker- vavih ramah med vednim tepenjem in sovanjem težki križ nositi skoz ulice Jeruzalemskega mesta na goro Kalvarijo. Godilo se je to o belem dnevu in množice ljudstva so to gle¬ dale; pa nobeden se ni za Jezusa potegnil in nobeden ni divjim trinogom Jezusa terpinčiti branil. Tako je tedaj Jezus počasi naprej stopal pod težo velikega križa ter smertnega orodja, zvezan in omahujoč, razbičan, raztepen in utru¬ jen. Bil je ves oslabljen zaradi zgube kervi in tolikih ran, in žeje, in neizrekljivih dušnih in telesnih bolečin. Obraz mu je bil ves zatekel, lasje in brada v neredu in s kervijo sprijeti. Bil je neizrekljivo reven in ves polen bolečin, in zraven vendar tako poterpežljiv in molčeč, kakor ovca, ki jo peljejo v zaklanje. Ko se je tako Jezus naprej pomikal, so prišle zraven tudi žene iz Jeruzalema, in ko so 215 Jezusa tako v takem stanu videle, se jim je že zaradi človeškega in ženskega sočutja v serce smilil. Glasno so jokale in tožile, tako da bi se bilo lahko kamnu milo delalo. In ravno na tej žalostni poti se je skoz množice tudi Marija zraven pririla. O kako britko je moralo še le njej pri sercu biti, ko je zagle¬ dala in spoznala svojega ljubega Sina Jezusa tako strašno zdelanega, in ko je Jezus njo po¬ gledal. O ubogo Materno serce, kakošne bo¬ lečine si pač takrat terpelo! „Ti spoznala bolečine, Bolj kot vsak kristjan; Si čutila spečenine V svojem sercu sedem ran!“ In vendar se je imelo najhujše še le zgo¬ diti. Morala je zraven biti in gledati in po¬ slušati, kako so udarci kladva velike žeblje skoz roke in noge njenega preljubega Sina zabijali! Spominjaj se, o kristjan! kaj si čutil v sercu, ko so mertvo truplo tvojega očeta, ali matere, ali ljubega otroka v mertvaško rakvo zabijali! O kaj še le je morala Marija čutiti v svojem sercu, ko so še živega Jezusa na križ pribijali in ko ga je gledala na križi viseti v neizrek- 15 * 216 ljivih bolečinah, stoječa pod križem, dokler ni od bolečin in terpljenja svoje svete duše iz¬ dihnil. Tam ju glej zdaj, o človek! pogleduj oba- dva nekoliko časa: „Moža bolečin" in „Mater bolečin". Ako Sina pogleduješ, vidiš bolečine in britkosti tako velike, da bi človeku od tega serce počilo. Kličejo in vpijejo nad njim ljudje, smertne britkosti napajajo mu dušo, vse nje¬ gove žile so raztegnjene, vsa njegova kri se pre¬ liva ; tukaj je oh in gorje in umiranje dolgo in težko. In ako oberneš oči proti sveti Materi Božji, vidiš rahločutno serce ranjeno, kakor da bi tisoč nožev v njem tičalo; tako ter- pinčena je njena duša. Terpljenje Sina Ma¬ rijinega je žalostne Matere bolečina; in ža¬ lostne Matere terpljenje je ljubega Sina ne¬ dolžna smert. Ali je pač Marija pri tem zdihovala in jokala? o tem nam sicer sv. evangelij nič ne pove; pa sveta katoliška cerkev pri sv. maši od žalostne Matere Božje tako-le govori: »Žalostna je Mati stala, Se pod križem je jokala, 217 Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse pobito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. “ (Stabat Mater.) In v brevirji (v duhovskih molitvah) pravi večerna pesem: „0 s kakošnim potokom solz je bila Deviška Mati oblita! “ In v drugi cer¬ kveni pesmi se moli, da je bilo Marijinih solz tako obilno, da bi bil Bog zamogel vseh grehov dolg celega sveta v njih omiti. („Quibus la- vare sufficis totius orbis crimina.“) Sveti spričevalci (marterniki) se vidijo veči¬ del naslikani z orodjem, s kterim so bili mu¬ čeni in umorjeni, ali z mečem, ali s kolesom, ali z železno mrežo, ali s križem itd. Orodje terpljenja za Mater Božjo je njen Sin na križi, ali mertev na njenem naročji. — Vse, kar je njenega Sina terpinčilo, ji je šlo kakor nov zbodljej skoz serce, in vsak bod- ljej dvakrat ob enem; pervič, ker je bil njen lastni Sin, in drugič, ker je bil on nje Gospod in Bog, kterega so ljudje tako grozovito s svo¬ jimi grehi razžalili in umorili, in to terpljenje je bilo za-njo najhujše. 218 Pri Elvangnu na Virtemberškem stoji Zala Gora (Schonberg) z romarsko cerkvijo. Tam je živel v preteklem stoletji svet mož, jezuit oče Jeningen. Ta je slišal enega dne kmeta v divji jezi prav ostudno preklinjati in rotiti se. 0. Jeningen si je na vso moč priza¬ deval s prošnjami, s svarjenjem in žuganjem zdivjanega človeka pogovoriti in umiriti. Pa vse je bilo zastonj; zdivjani je le še hujše preklinjal in se rotil. To žaljenje Božje je sve¬ temu možu tako težko delo in ga tako bolelo, da ni mogel tega dalje prestajati. Sel je domu in v malo dneh je bil merlič. V Elvangnu je v cerkvi pokopan. Iz tega lahko povzamemo, kako silna je morala biti dušna bolečina, ko je Marija, Mati Jezusova in Božja Mati, morala gledati in sli¬ šati, kar je moral veliki petek njen Sin in njen Bog prestati zaradi brez števila grehov človeških v mislih, besedah, v djanji! Edina tolažba za ubogo Mater tisti ža¬ lostni dan je bila še smert njenega Sina, ker mu je končala njegovo neizrekljivo terpljenje. On je prestal, ali njeno serce se je moralo še dolgo tresti, kakor zvon berni še po zadnjem udarcu. 219 O Marija, žalostna Mati Božja! ko¬ likor bolj globoko stopam v morje tvojih dušnih bolečin o terpljenji in smerti tvo¬ jega ljubega Bina Jezusa, toliko bolj spo¬ znavam, da so moji grehi tisti neusmi¬ ljeni rabeljni, ki so tvojemu Sinu življenje vzeli, in tvoje materno serce tako hudo ranili; o sprosi mi milost, da čedalje bolj spoznam hudobijo greha, se ga iz serca kesam, ter ga studim in zapustim. V žalosti zavoljo grehov in v ljubezni do tvojega Sina in tebe hočem omade- žano obleko nedolžnosti umivati, in kader se bo moja duša od telesa ločila, potem naj se zgodi, o Marija! da se po tvoji priprošnji preseli v veličastvo večnega življenja. Amen. 220 24. dan. Materna bolečina III. „Daj, da s tabo rad žalujem, Svoje grehe objokujem, Dokler tukaj še živim; Da pod križem bi prebival In s teboj solze prelival, To iz serea zaželim." (Stabat Mater.) Nekdaj je šla truma romarjev pri solnčnem zahodu poleg potoka svojo pot naprej. Tam je stala podoba žalostne Matere Božje z ljubim Jezusom v naročji. Komarji so pri tej podobi nekoliko obstali, peli in molili med tem, ko je v bližnjih cerkvah zvonilo k angeljevemu če- ščenju. Ta čas je sedel unkraj potoka popotnik, in je gledal na romarje in Marijino podobo. Pri tem pa so ga obhajale resnobne misli, kar sam tako-le pripoveduje: „Sedim in gledam tje k podobi Materni premili, In zdi se mi, da zre v me s svojimi milimi očmi; Oh, kteri pač so tisti, ki ti Sina so umorili? Premišljevati moral bi to dneve in noči." In zdaj, o ljubi kristjan! postoj tudi ti nekoliko in premišljuj: „Kdo pa je prav za 221 prav tej dobri Materi tako neizrekljivo veliko terpljenje in britkost napravil, in kdo je nje¬ nemu Božjemu Sinu življenje vzel? — Povej — ali veš, kdo je bil? Ali si upaš tje na podobo žalostne Matere Božje pogledati in zaupljivo reči: „Uboga Mati! jaz nisem kriv tvojih dušnih bolečin!“ Na veliki petek se pri cerkvenem opra¬ vilu v cerkvi pojejo tako imenovane očitanja, s kterimi se terpeči Zveličar premilo pritožuje, da so mu človeški otroci za toliko dobrot, ki jih jim je skazal, tako hudo povračevali. Y teh milih očitanjih se zlasti naslednje besede večkrat ponavljajo ter pojejo: „Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te razžalil? odgovori mi!“ — Ali to vprašanje križanega Jezusa, Sina Marije Matere Božje, tebe nič, nič ne zadeva? — Za kaj druzega pa je moral Bog in človek Jezus Kristus toliko terpeti in med tako strašnimi bolečinami umreti, kakor za tvoje grehe? Glej! ali bi bil moral ti, ali pa on umreti zavoljo tvojih grehov. Tako je reč stala. Eden izmed vaji je moral umreti v kazen zavoljo tvojih grehov; ali ti umirati časne in večne smerti, ali pa on časne smerti, pa v 222 neizrekljivih bolečinah. In on je to storil, je za-te umeri, nedolžen za krivičnega in zlo¬ činca. Zato si tudi ti, o kristjan! kriv njego¬ vega prebritkega terpljenja in smerti, in tedaj tudi kriv vseh bolečin njegove Matere. Tukaj ni potreba sedeti in globoko premišljevati dolge dneve in noči, kdo da je njenega Sina ob živ¬ ljenje in njo v toliko britkost pripravil! Zato pravi cerkvena pesem: „Grehe ljudstva na-se vzeti, Vidi Jezusa terpeti. Šibam vdati se voljno. Svojega zre Sina milo, Ki je vse ga zapustilo, Kader nagnil je glavo." (Stabat Mater.) Oe je pa tako,' česar ti, o kristjan! ne boš tajil, misli zdaj sam na to, kaj ti je storiti; ali pa želiš, da bi te kdo drugi na to opomnil in ti pomagal? Živela sta dva brata, ki sta bila prava divjaka, da sta se podala poslednjič celo med razbojnike. Njuna mati je zaradi tega tako hudo žalovala, da je morala poslednjič od brh¬ kosti in serčnih bolečin zavoljo tega umreti. Enkrat sta šla brata zopet na rop in moritev, 223 pa takrat sta jo skupila. Napadeni so bili moč¬ nejši in tolovajska druhal je morala bežati. Enega brata je krogla zadela in smertno ra¬ nila, da so ga umirajočega globoko v gojzd prinesli. Ko je umiraje tu ležal in že pojemal, mu stopi naenkrat podoba njegove matere pred oči njegove duše; zdelo Se mu je, kakor da bi stala s kervavečim sercem pred njim in ga klicala pred ojstro Božjo sodbo. Zdaj je rekel umirajoči svojemu bratu: „Poslušaj: ali nič ne slišiš? — Mati kliče!" — „Oh“, je brat rekel: „Mati je že mertva, je več ni, Zjutraj v neki cerkvi dan zvoni." Pa za umirajočega ni bil glas zvona; ves terd in prestrašen je gledal tje, kjer je pred njegovim duhom terpinčena mati stala. Potem je zgovoril le še besede: „Ljuba Mati! ne žaluj tako močno, Saj kesam se svojih hudobij zelo!" Potem se zgrudi z glavo na travo, in tla so bile vse kervave, kjer je razbojnik mertev ležal na zemlji. Če zdaj tudi ti, ubogi grešnik, podobo žalostne Matere Božje premišljevaje pogleduješ, ki je morala zaradi tebe toliko dušnih bolečin 224 prestati, ali te ne sili pred njo poklekniti ? Ali je ne boš tudi enkrat odpušanja prosil zavoljo vseh britkosti in dušnih bolečin, ki si jih njej prizadjal, in ali ji ne boš iz serca rekel: „Ljuba Mati! ne žaluj tako močno, Saj kesam se svojih hudobij zelo!“ Ees, ljubi kristjan! v resnici naj ti je mar za tako kesanje zavoljo grehov in naj ti je v resnici mar za to, da svoje grešno življenje zapustiš in že enkrat drugačen postaneš. Sicer se bo enkrat tudi tebi zgodilo, da boš o smertni uri videl žalostno podobo z Golgate, Sina Božjega v smertnih težavah, in njegovo Mater s sed¬ merimi meči v sercu, pa ne v tolažbo, ampak v strah in trepet, kakor umirajoči razbojnik. Takrat se tebi utegne poboljšanje prav lahko ponesrečiti. — Nikar tega ne pozabi, kadar moliš: „češčena si Marija" itd. in prideš do besed: Mati Božja! prosi za-me grešnika. Ako greha, n. pr. pijančevanja, preklinjevanja, nečistosti itd. nikakor nočeš zapustiti, tudi ta tvoja molitev ni resnična. S svojimi grehi ža¬ losti Matere Božje ponavljaš, in s svojimi ustmi govoriš, da naj bi za-te prosila! Terdo- vratno v grehu ostati in Marijo prav 225 častiti, to ne more biti. Mislimo si: ali bi mogla blaga mati in kraljica milostljivo spre¬ jeti, rada poslušati in celo ljubiti tacega pod¬ ložnega, kteri je njenega edinega, serčno ljub¬ ljenega, kraljevega sina prederzno umoril, in potem bi brez vsega kesanja in brez vse volje se poboljšati, s kervavim mečem pred kraljico prišel in jo kake milosti prosil? Ali bi mogla kraljica takega zločinca in hudobneža še dalje med zveste služabnike šteti? Gotovo ne. V enaki razmeri je terdovratni grešnik do Marije, posebno ker taki s svojimi smertnimi grehi po besedah sv. aposteljna Pavla Jezusa vnovič križa. Kako more toraj taki grešnik Mariji, preblagi Jezusovi Materi dopasti, in jo v resnici častiti in ljubiti? Dokler v svoji nespokornosti terdo- vraten ostane, ima tako rekoč voljo, njenega ljubega Božjega Sina z novimi smertnimi grehi še dalje križati! Ko je grozoviti cesar Neron rimskega modrijana Seneka, svojega bivšega učenika, ukazal umoriti, je njegovi materi potem naznanil, da naj mu tega umora ne vzame za zelo, ker on je to storil iz tehtnih deržavljan- skih vzrokov, njej pa bo še naprej z vso ce¬ sarsko milostjo in ljubeznijo vdan ostal. Na to 226 pa je žalostna mati, verla rimljanka, te-le po¬ menljive besede spregovorila: „Filium occidisti et matrem amas!?“ To je, „sina si umoril, in ti mater ljubiš!?“ Kdor koli toraj k Mariji, Jezusovi Materi, z grešnim in nespokornim ser¬ cem pride, ter jo hoče častiti v stanu smertnega greha, brez vsega kesanja in brez resnične volje, se poboljšati, takemu se je bati, da bi mu Marija enako ne odgovorila: „Ti si mojega Sina preganjal, se zoper njega uperi, njegovo naj¬ više veličanstvo razžalil in njega po duhovno vnovič križal: in pri vsem tem si brez kesanja, in še celo terdovraten v svoji nespokornosti, in si še pripravljen pri pervi priložnosti ravno tisto hudobijo zopet storiti, in zdaj se hočeš hliniti, da me še ljubiš in iz serca častiš ?“ Vsakdo toraj lahko sprevidi, da pravo če- ščenje Božje Matere, ktero bi zamoglo njej do- pasti in nam koristno biti, se z obstoječo nespo- kornostjo ter z vednim stanom smertnega greha ne more družiti. Ali pa s tem rečemo, da nikar k Mariji ne pribeži, ako si velik grešnik? Nikakor ne. Kolikor bolj reven grešnik si, toliko bolj hiti k Mariji za pomoč, in če ne čutiš volje za poboljšanje, prosi Marijo, da ti jo pridobi. 227 Ako imaš pa resnično voljo, se poboljšati, potem bodi potolažen, Marija ti bo pomagala. — Pojdi in nikar ne obupaj, pojdi in reci ji, naj za-te prosi svojega Božjega Sina, da bi zamogel z njegovo pomočjo prav kmalu o teh šmarnicah dobro spoved odpraviti. Prosi jo zaupljivo in zdihuj s cerkveno pesmijo: „Naj se svetih ran navzamem, In od križa ves vnamem, Kristusu da bom vdan. Dušo vneto in gorečo, Mati varvaj v nesrečo, Kader pride sodnji dan.‘ : (Stabat Mater.) Sicer ti bo, kaj pa da, ljubi kristjan! težko djalo, stari greh, priljubljeni greh zapu¬ stiti ; moral boš kaj darovati, ali zapustiti, kar te bo težko stalo, in te bolelo. Pa glej, tudi Mater Božjo je bolelo, strašno težko jo je stalo, ko je najljubše, kar je imela, svojega edinega, priserčno ljubljenega Sina zavoljo tebe v tako grozovito smert na križu darovala. In vendar je to storila. Od svojega nebeškega Očeta je sam Jezus rekel: „Tako močno je Bog svet ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sinu, da, kdor koli 228 vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje.“ 0 kristjan! tudi Marija je tebe tako ljubila, da je svojega živega Sina v smert dala, da bi tebe na duši mertvega k življenju mi¬ losti Božje obudila. 0 Marija! prepričali smo se res, da v stanu smertnega greha ni mogoče tebi služiti; mora toraj vsakdo ali greh zapustiti, ali pa se tvoji službi odpove¬ dati. Vendar gorje vsakemu, ki tebe za¬ pusti, ali kterega ti zapustiš, ker tak mora pogubljen biti. Sprosi toraj, o Ma¬ rija ! vsem grešnikom milost resničnega spreobernjenja, da se grehu, posebno smertnemu grehu, iz vsega serca odpo¬ vejo, in sprosi spokornikom in pravič¬ nim stanovitnost v dobrem, da nikdar v smertne grehe ne padejo, da ne bodo tvojega Božjega Sina vnovič križali, in tvojega Maternega serca z brhkostjo napolnovali! Amen. 229 23 . dan. Materni blagoslov I. V Lineburgu, tam na Nemškem, se je pred nekoliko leti nekemu mladeniču doma predolgčas zdelo. Zato je sklenil svoj domači kraj zapustiti in tje v novi svet, v Ameriko popotovati. Mislil si je, da bo tam vso po- zemeljsko srečo, in skoraj že na zemlji nebesa najdel; sicer bi on ne bil od doma šel, kjer bi bil zamogel prav lahko živeti. Pa ta misel se mu je enkrat v glavo vtepla, in nagle na- tore je že tako bil, toraj se ni veliko menil za britkost, ktero je zaradi tega njegova priletna in slabotna mati čutila; očeta ni bilo več na svetu. — Tam v Ameriki se mu od začetka nekoliko slabo in nič kaj po volji ne godi; sča¬ soma pa se mu njegov stan zboljša. Loti se kupčije in imel je pri tej veliko sreče. Njego¬ vemu veselju in sreči je le še ene reči manj¬ kalo — mirne vesti; v svojem sercu je moral vedno še očitanje slišati, da je svojo slabotno in priletno mater samo v Evropi doma za¬ pustil in brez njenega blagoslova se od doma na tuje podal. 16 230 Dobi pa nekega dne pismo od svoje ma¬ tere, ktera mu piše, da je bolna nekoliko zarad nevolje, ker jo je on, zapustil, nekoliko zaradi starosti in težavnega dela. Bolehna mati mu zdaj ne da več miru. Mora jo še enkrat videti in njen zadnji blagoslov dobiti. Zato izroči svojo kupčijo zanesljivemu prijatelju, in se poda na barko, pride v Evropo in v Lineburg in v sobo, kjer je njegova postarana mati ha smertni po¬ stelji ležala. Le-ta se je, kaj pa da, pri nje¬ govem pogledu močno razveselila. Da jo njen sin tako rad ima, in da je iz ljubezni do nje tako dolgo pot naredil, tega bi si ne bila mogla misliti. Zatega voljo bi se bilo kmalu primerilo, da bi bila še hitrejše umerla od veselja, ker je svojega sina zopet videla. Dolgo že tako ni mogla živeti. In ko je bila že prav blizo svoje smerti, in je njen sin pri njej klečal in za materni blagoslov prosil, je vzdignila svojo derhtečo roko in svoje omotno oko proti nebesom in je spregovorila le še s šibkim glasom besede: „0 Bog! bodi mojemu otroku dober v življenju in o smerti!“ Potem ji roka omahne, ona pa mirno umerje poleg svojega sina. 231 Sin se je zdaj presrečnega čutil, da je pred materno smertjo še njen blagoslov do¬ segel; kmalu potem je popotoval zopet v Ame¬ riko, in je bil zdaj v svojem sercu zadovoljen, in blagoslov njegove matere, s ktero se je bil lepo spravil, je bil očividno ž njim v njegovem življenji. v Kjer imata oče in mati še kaj od ker- ščanstva, tam očetov in materin blagoslov za njunega otroka ni prazno, nerodovitno voščilo brez vsega jedra in moči; njima je v resnici mar za to, otroku dobro storiti, in ker sama ne moreta, kakor bi rada storila, zato prosita Boga, da bi njunemu otroku dal vse dobro. In ravno to je staršev blagoslov. Ta blagoslov, ki ga starši nad svojimi otroci izgovarjajo, je bil že v najstarejših časih v navadi, in dobri otroci so ga visoko čislali in dobiti želeli. Tako je že stari očak Noe svoja dobra sinova Šema in Jafeta blagoslovil, rekoč: „Hvaljen bodi Gospod, Semov Bog; Kanaan bodi njegov suženj. — Bazširi naj Bog Jafeta, on naj prebiva v Semovih šotorih, in Kanaan bodi njegov suženj. “ (I. Mojz. 9. 26. 27.) — Kako visoko je čislal zlasti stari 16 * 232 očak Jakob očetov blagoslov! Oe tudi pripo¬ močki, ta blagoslov doseči, sami po sebi niso bili hvalevredni, ker je za lečnato jed od svo¬ jega brata Ezava terjal pravico pervorojenstva, s kterim je bil očetov blagoslov sklenjen, in ker je pozneje z zvijačnostjo tudi dejansko do¬ segel očetov blagoslov, vendar pa nam ta očak s tem kaže, kako ljub in drag mu je bil očetov blagoslov, ker je bil prepričan, da je od njega odvisen ves njegov časni in večni blagor. In res! kako tehten in pomenljiv je bil blagoslov, ki ga je očak Izak nad svojim sinom Jakobom izrekel! Ko je bil očak Izak povžil jed in pijačo, ki mu jo je bil njegov sin Jakob pod imenom svojega brata Ezava prinesel, je izgovoril nad Jakobom naslednji blagoslov, rekoč: „Glej, duh mojega sinu je kakor polne njive, ktere je bla¬ goslovil Gospod. Bog ti daj rose neba in de¬ belosti zemlje, obilno žita in vina. Služijo naj ti narodi, in rodovi naj se ti priklanjajo! Bodi gospod svojim bratom, in sinovi tvoje matere naj se ti vklanjajo. Kdor te bo preklinjal, bo sam preklet, in kdor te bo blagoslovil, naj bo z blagoslovom napolnjen. “ (I. Mojz. 27, 1—29.) In da to niso bile prazne, nerodovitne besede, 233 se je videlo v vsem poznejšem Jakobovem živ¬ ljenji, ker očetov blagoslov je bil vidoma pri njem, ne pa pri njegovem bratu Ezavu, ki se ni veliko menil za očetov blagoslov in ga je za lečnato jed svojemu bratu Jakobu prodal. Pa še dandanašnji dobri otroci visoko ce¬ nijo očetov in materin blagoslov in ga iščejo dobiti, posebno, kadar si otroci kak stan izvo¬ lijo ter očetovo in materno hišo zapustijo, n. pr. ženin in nevesta pred poroko; in devica, kadar svet zapusti in v samostan stopi, navadno prosi očetovega in maternega blagoslova, in zlasti pred smertjo kličejo kerščanski starši blagoslova z nebes nad svoje dobre otroke. In blagor takim otrokom, nad kterimi očetov ali materin bla¬ goslov prebiva! Sveto pismo pravi: „Z djanjem in z besedo (in z vsem poterpljenjem) spoštuj svojega očeta, da njegov blagoslov nad-te pride (in njegov blagoslov do konca ostane). Očetov blagoslov vterjuje otrokom hiše, materina kletev pa jih do tal podira.“ (Sir. 3, 9—11.) Če ima pa že blagoslov pozemeljskega očeta ali pozemeljske matere za otroke tako dobre in blagodejne nasledke, o kolikanj sreč¬ nejši je še le tisti kristjan, kterega naša ne- 234 beška Mati Marija ali sama ali s svojim Božjim Detetom blagoslovi! Od več Božjih služabnikov in služabnic se bere, da so ta blagoslov od Marije Device prejeli v svoj največi časni in večni blagor. — Sv. Angela iz Fulinja je bila v svojih mladih letih posvetni nečimurnosti vdana, vendar pri tem ni Boga pozabila, vest jo je pekla in grozne sanje so jo strašile. Dolgo se je z grehom vojskovala, poslednjič pa je milost Božja zmagala. Spreobernila se je popolnoma k Bogu in se je z vso goreč¬ nostjo vdala pobožnemu življenju. Ker je vsa gorela od ljubezni do Jezusa in do njegove preblažene Matere Marije, je dosegla tudi po¬ sebne milosti od Jezusa in Marije. Ko je bila nekega dne pri sv. maši, in so pri povzdigo¬ vanji vsi pričujoči klečali, se ji je Marija pri¬ kazala, in ji je pokazala svojega Božjega Sina na altarji pričujočega. Potem ji je govorila o ve- selji, ki ga zaradi tega občuti, in ki se vedno ponavlja, kolikorkrat svojega Sina na altarji zagleda. Nad tem je tudi Angela občutila ne¬ izrekljivo veliko veselje, in slišala je Marijo reči: „Moja hči, ki si meni in mojemu Sinu ljuba, že je prišel moj Sin k tebi in ti si njegov 235 blagoslov prejela. Spodobi se zdaj. da tudi jaz k tebi pridem, in te blagoslovim. Na to jo je Marija blagoslovila, rekoč: „Bodi blago¬ slovljena od mojega Sina in od mene, pri¬ zadevaj si ljubiti ga, kolikor moreš, ker si tudi ljubljena, in boš šla v večno življenje." Ni mogoče izreči, kako je zdaj sv. Angela po prejetem blagoslovu Marijinem od čednosti do čednosti rasla. Poslednjič je v letu 1309 okoli Božiča srečno in sladko v Gospodu zaspala. (Bolland.) Ko je bil sv. Egvin, škof iz Vorcestra, v samoti, in je resnobno premišljeval, kako da bi si mogel zveličanje svoje duše zagotoviti, se mu je prikazala preblažena Devica Marija. Pokazala se mu je enaka veličastni kraljici, obdani s svetlim spremstvom sv. devic. Ne¬ beška Kraljica je deržala v eni roki bukve, v drugi križ, s kterim je pobožnega škofa bla¬ goslovila in potem zginila. Ker je imel sv. Egvin že od svoje mla¬ dosti prav priserčno pobožnost do Marije De¬ vice, ga je morala ta prikazen vneti do svet¬ lega plamena. Marijina hvala je donela pri vsaki priložnosti iz njegovih ust, do nje detinsko 236 češčenje v vse serca vsaditi je bilo njegovo vedno prizadevanje. Blagoslov, ki mu ga je bila Marija podelila, se je kazal v najlepšem sadu, ki so ga njegove pridige in njegovi lepi zgledi med vernim ljudstvom prinašali. (Butler.) Od sv. Jožefa Kalasancija pripoveduje rim¬ ski brevir, da, ko je z otroci v šoli molil, se mu je enkrat preblažena Devica Marija s svojim Božjim Detetom Jezusom prikazala in z njim pričujoče med molitvijo blagoslovila. In kako zveličanske nasledke je imel ta blagoslov, ki ga je Marija z Jezusom sv. Jožefu in njegovim učencem podelila! Hočeš, o kristjan! tudi ti Marijinega bla¬ goslova deležen postati, pozdravljaj jo vsako jutro, ko se zbudiš, in prosi jo za njen sveti blagoslov, rekoč: „Naj me blagoslovi Marija s svojim svetim Detetom! “ Prikloni se globoko pri teh besedah, kakor da bi res prejel ta bla¬ goslov. O kako srečen bi bil, ko bi se ti zgo¬ dilo, kakor častitljivi Božji služabnici Mariji Yela, ki je enkrat kleče Marijo blagoslova pro¬ sila, in potem iz njenih ust zaslišala besede: „Moj in mojega Sina blagoslov naj pride nad te!“ Sv. Bernard pravi: „Kterega Marija 237 blagoslovi, tega tudi Bog blagoslovi. “ Angeljski mladenič sv. Stanislav Kostka je vsak dan prosil Marijinega blagoslova, in kako lepo se je nad njim videl sad Marijinega blagoslova v vsem njegovem nedolžnem življenji in srečni srn er ti! Ako si Marijinega blagoslova v vsi poniž¬ nosti prosil, priporoči se njenemu maternemu varstvu z lepo molitvijo: Pod tvojo pomoč pri¬ bežimo, o sveta Božja porodnica itd. Prosi jo, da te varuje vsakega zlega, in ti pomaga v vseh rečeh voljo Božjo spolnovati, in prosi jo k temu njenega blagoslova. Kadar slišiš po dnevi uro biti, pozdravi Marijo z eno „Ceščena si Marija!“ — Kadar zagledaš kako Marijino podobo, ali greš memo nje, reci s sv. Bernardom: „Ceščena si Marija!" In če si tako pod Marijinim varstvom dan dokončal, preden greš k počitku, prosi Marijo njenega blagoslova. Moliti utegneš poslednjič še tri „Geščena si Marija!" za srečno zadnjo uro. Zaspi z imenom „Jezus in Marija" na jeziku in v sercu, in potolažen boš počival, za¬ varovan pred skušnjavami hudobnega duha in pred nevarnostmi za dušo in telo. 238 O Marija! ako je že blagoslov staršev dober in poln blagih nasledkov za otroke, ki ga zaslužijo in od njih prejmejo, o koliko bolj zvelieansk je blagoslov, ki ga ti, o Božja in naša Mati! svojim otrokom in zvestim služabnikom pode¬ ljuješ ! O blagoslavljaj nas toraj sleherni dan, da nas tvoj blagoslov spremlja po vseh potih našega življenja, nas tolaži o naši smertni uri, in nam pomaga tvoje milo obličje zagledati v nebesih in s teboj vred tvojega ljubega Sina vekomaj hvaliti in ljubiti! Amen. 26 . dan. Materni blagoslov II. Blagoslov staršev, ki ga svojim otrokom dajejo, je v tem, da svojim otrokom od Boga vse dobro prosijo. Nobenemu krivovercu, in tudi nobenemu slabemu katoliškemu kristjanu ni še prišlo v misel terditi, da otroci ne smejo svojih staršev prositi blagoslova. Oe pa mi 239 katoliški kristjani „Mater Božjo“ za njeno pri¬ prošnjo pri Bogu ali za njen blagoslov prosimo, nam pa očitajo luterani, da to ni prav, da je greh in nekako malikovanje! Tudi nekteri slabi katoliški kristjani zasmehujejo druge pobožne kristjane, ako ponavljajo razne počeščevanja do Matere Božje, se zapisujejo v njene bra¬ tovščine, obiskujejo Marijine Božje pota itd. Pravijo namreč luterani in slabi katoličani: „Saj more človek lahko sam naravnost k Bogu moliti, čemu se h kaki posrednjici obračati?" Nespametno terdijo, da se s tem Bogu čast jemlje, ako naravnost k njemu ne molimo. Ali je mar to res napčno, ako se presveti Mariji, Materi Božji, priporočujemo in jo nje¬ nega blagoslova prosimo? Ko bi luterani in slabi katoličani prav imeli, potem bi tudi Noe ne bil smel svojih otrok blagosloviti, in ravno tako bi ne bil smel Izak nad svojega sina Jakoba blagoslova z nebes klicati, tudi Mojzes bi ne bil smel pred svojo smertjo s prelepo molitvijo Izraelskega ljudstva blagosloviti, in mestni poglavar bi ne bil smel Juditi reči: „Prosi za nas Boga, ti si sveta žena!" Ko bi imeli taki ljudje prav, potem bi tudi veliki 240 duhoven Onija in prerok Jeremija ne bila smela moliti za sveto mesto in za ljudstvo; pa tudi Marija, Mati Jezusova, bi ne bila smela v Kani Galilejski za svate vina prositi, in Jezus bi že posebno ne bil smel njene priprošnje uslišati, še manj pa ajdovski ženi in svojim učencem priprošnjo za obsedeno hčer spolniti! Pa Kristus je vendar le priprošnjo sprejel, uslišal in pomagal. S tem je vsaj očitno pokazal, da mu je prav, če kdo njega za druge prosi. In verh tega je Kristus v sv. evangeliji nam vsem (svoje Matere od tega ni izločil) celo zapovedal za sovražnike moliti, kakor je on sam na križi storil. Oe je pa to njegova sveta volja, gotovo njemu ne bo neljubo, če pride morebiti tvoj sovražnik in ti reče, da moli zanj, kakor ti je Kristus priporočil, rekoč: „Molite za svoje sovražnike!" Luterani in tudi slabi katoličanje so toraj v zmoti, in mi pravoverni katoličanje imamo prav; nič novega nismo vpeljali, ako se pripo¬ ročamo Kristusovi Materi, da naj prosi za nas. To je v sv. pismu poterjeno in pohvaljeno. Oe pa luterani in vsi tisti, ki ž njimi vle¬ čejo, morebiti menijo, da so sami tako popolnoma 241 in pravični, da njihova molitev brez vsega po¬ sredovanja presvete in milosti polne Matere Jezusove pri Bogu zadosti veljave in moči ima, so pač to nespremišljene domišljije. Ka¬ toliški kristjani smo po besedah sv. pisma prepričani, da le molitev pravičnega veliko pre¬ more pri Bogu in mi po svojih mislih nismo zgoli pravični, da bi naša molitev veliko pre¬ mogla, ampak imamo od sebe ponižne misli,- da smo „ubogi grešniki,“ in da naša revna molitev ni zadosti zdatna. Kavno zato prosimo tisto, ki „je milost našla pri Bogu,“ in „je milosti polna,“ da naj bi za nas posredovala pri svojem Božjem Sinu. Zatega voljo pa se Jezusu Kristusu ne manjša čast, če se njegova presveta Mati med njega in med nas postavi. Velikovec njega in nje¬ govo veličastvo, svetost in božanstvo s tem še le prav povzdigujemo, če se mi pri vsem ne¬ omejenem zaupanji na njegovo preusmiljeno Serce v spoštljivi daljavi pred-nj vstopimo in namestu nas njegova presveta in brezmadežna Mati bližej njega za nas stopi. In še nekaj. Bog je v Marijine roke naj¬ više, kar sam ima, svojega lastnega Sina za 242 nas položil kot najbogatejši dar. Toraj mu bo gotovo prav, ako tudi mi svoje prošnje do njega v ravno tiste ciste roke položimo, da jih od nje dopadljivo sprejme. Zato mi katoliški kristjani vsak dan k Mariji Materi Božji zdi¬ hujemo, ter jo prosimo njenega maternega bla¬ goslova. Sama od sebe nam, kaj pa, da ne more nič dati. Kar pa da, dobi le od Boga po svoji želji in svoji priprošnji. In zato mo¬ limo po cerkvenem nauku in navadi: „Prosi za nas!“ Besede „prosi za nas“ v molitvi: „Ce- ščena si Marija 11 so vterjene v sv. pismu in zato je prav in Bogu ljubo, ako Mater Božjo ž njimi na pomoč kličemo. Da pa molitev Matere Božje kot najsve¬ tejše in najpravičniše duše pri Bogu veliko pre¬ more, je bilo že poprej dokazano, ko je bilo o Materni moči govorjenje. Ali pa hoče Marija tudi za nas prositi, ali sprejme prošnje, in ali doseže spolnitev prošenj od svojega Božjega Sina? Dokazov za to tolažilno resnico imamo v katoliški cerkvi dovolj, in naj bo le nekoliko tukaj od tega omenjeno. 243 Po nauku sv. katoliške cerkve je naš Božji Zveličar na križi viseč vse svoje verne Mariji¬ nemu sercu izročil in jim jo je za Mater dal, rekoč: „Žena! glej tvoj sin!“ Ali je pa Marija to naročilo svojega umi¬ rajočega Božjega Sina tudi spolnovala, tega nam ni potreba vprašati. Zapisano je v sv. pismu, da je ona ponižna dekla Gospodova, ki je vselej govorila: „Dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!" Ona je vselej, tedaj tudi to naročilo svojega Božjega Sina spolnovala in svoj materni blagoslov delila. Zapisano je v sv. evangeliji, da je celo pred tem poveljem svojega umirajočega Sina iz svojega lastnega nagiba v Kani Galilejski za uboga zaročenca dobrega vina sprosila. S tem imamo že za¬ dosti iz sv. pisma; ni potreba tedaj dolgih do¬ kazov, da Marija materno rada za uboge člo¬ veške otroke prosi. Njena ljubezen do bližnjega pa tam v ne¬ besih ni jenjala; velikoveč, ako je mogoče, je še blagodušniša in bolj priserčna postala, kolikor bližej je prišla k ognjenemu morju Božje ljubezni. „Bog namr eč j e lj ub e z en.“ Zato morajo tisti, kteri so Bogu kot njegovi pravi 244 otroci najbolj blizo, posebno od ljubezni goreti; oni morajo tedaj tudi misliti in hrepeneti lju¬ bezen in dobrote skazovati. Ne bilo bi pa popolno zveličanje Marije in svetnikov v ne¬ besih, če bi oni po kaki reči prav močno hre¬ peneli, pa bi je doseči ne mogli, to bi bila nekaka vedna žeja in lakota brez nasitenja. Marsikteri svetnik je to veselje nekako že poprej občutil; marsikteri je okoli svoje smertne postelje jokajoče tolažil z obljubo: „Y nebesih vam bom več pomagal, kot na zemlji. “ In prav velikokrat se je zgodilo, da so po smerti od enega ali druzega svetnika prav posebno in prečudno pomoč zadobivali tisti, kteri so umer- lega priprošnje pri Bogu prosili. Videti je tudi, da je Bog vsakteremu svetniku v množenje njegovega veselja v nebesih posebno oblast dodelil, da zamore ljudem na zemlji pomagati, n. pr.: sv. Florijanu proti ognju, sv. Luciji za oči, sv. Alojziju za sv. čistost, itd. Ako pa že svetniki sploh v nebesih za ljudi na zemlji prosijo, koliko bolj mora še le Ma¬ rija, Kraljica vseh svetnikov, to storiti, ker ona po zasluženji in čednostih, zlasti v ljubezni do Boga in do bližnjega, vse svetnike presega. 245 Brezštevilne skušnje v katoliški cerkvi poter- jujejo, da priserčno klicanje k Materi Božji v kaki dobri reči ni nikoli zastonj. Zato pravi sv. Bernard v svoji znani molitvi: »Spominjaj se, o predobrotljiva Devica, da se nikdar ni še slišalo, da bi bila kterega zapustila, ki se je k tebi zatekel, tvoje pomoči iskal, in tvoje priprošnje prosil. Poln tega zaupanja k tebi pribežim, o devic Devica! k tebi pridem, o Mati! pred teboj grešnik zdihovaje stojim. O Mati Besede, ne zaverzi mojih besedi, temuč sliši in usliši jih milostljivo. Amen.“ Pa utegnejo nekteri krivoverci in malo¬ pridni katoličani zoper vse to dokazovanje ugo¬ varjati, rekoč: „Kako pa zamore prebla- žena Devica Marija za to vedeti, če jo na pomoč kličemo?" Zgodi se kterikrat, kakor je sploh misel, da se duša kakega umerlega človeka po enem ali drugem znamenji serčno ljubljenemu, daleč proč bivajočemu prijatelju ali sorodovincu koj po smerti oglasi, se tako rekoč poslovi. Iz tega se vidi, da duša zamore v trenutku dalje priti, kakor telo, ki je težavno in na kraj navezano, in da duša zamore tudi brez telesa z drugo 17 246 dušo v dotiko priti. Koliko gotovše po Božji naredbi najsvetejša, z vsemi popolnostmi na¬ polnjena Marijina duša ni v nevednosti, ampak spozna in ve, če duša pobožnega kristjana vsak dan v češčenji in zaupanji njene priprošnje prosi. Nikar tedaj ne skerbi, o kristjan! kakor da bi preblažena Devica Marija ne vedela za tvojo molitev. Molitev do Marije Device ne potrebuje nobene pošte, nobenega telegrafa. Vsaka molitev pride do Boga; in Gospod Bog je vedno z Marijo in ona z Gospodom; v njem in po njem Marija spozna vsako molitev, ki jo ljudje do nje pošiljajo. Le za to skerbi, kristjan! da boš tudi prav in zvesto molil. Kar pride iz serca, to pač seže tudi v Marijino usmiljeno serce. — Se bolj pa se moraš varovati, da Marije ne prosiš za prazne, nečimurne ali celo pregrešne reči. Kjer pa je prava dušna ali telesna po¬ treba, takrat le stanovitno in zaupljivo v Ma¬ rijo kliči. Ona je celo neprošena v Kani Ga¬ lilejski pomagala, koliko rajše bo zdaj prosila za tistega, ki v veliki stiski in potrebi njo po¬ moči prosi! 247 O Marija! spoznamo in verujemo, kar nas uči sv. cerkev, da je prav, Bogu in tebi dopadljivo, ako te za priprošnjo pri Bogu prosimo, ker se za nevredne spo¬ znamo, da bi Bog nas uboge grešnike vselej in precej uslišal. O sprosi nam milost od Boga, da bomo imeli prav veliko in detinsko zaupanje v tvojo pri¬ prošnjo pri Bogu, da se bomo v vseh stiskah in potrebah k tebi obračali, pa tudi, da bomo vselej po Božji dobroti uslišani. 27. dan. Materni blagoslov III. Do zdaj smo le sploh premišljevali, da preblažena Devica Marija svoj materni blago¬ slov deli človeškim otrokom. Vendar glejmo še tudi nekoliko na dejanske dokaze le-te tola- živne resnice. In tukaj zagledamo pred drugim po vseh katoliških deželah Marijine božjepotne cerkve. Kaj je bilo vzrok, da so se zidale? Najdle so se sem ter tje čudodelne Marijine 17 * 248 podobe, pri kterih so kristjani razne milosti po Marijini priprošnji od Boga dosegli, in vsled tega so se zidale Marijine božjepotne cerkve, tako n. pr. na svetili Višarjih (Lušarjih) in drugod. Ali pa se je bila Marija prikazala in naznanila, da hoče na tem kraji človeškim otrokom milost¬ ljiva biti, in je verh tega še zahtevala, da želi na tem kraji Bogu in sebi v čast cerkev imeti, kar se je tudi zgodilo, tako n. pr. na sveti Gori pri Gorici, in v novejših časih v Lurdih na Francoskem. In kdo more prešteti vse trume pobožnih romarjev, ki so od pervega začetka Marijinih božjih potov te romarske cerkve do zdaj ob¬ iskovali? Bili so med njimi ne le priprosti ljudje, ampak tudi cesarji in kralji, vojvodi, kardinali, škofje, veliki učenjaki in umetniki; tedaj ljudje, ki so bili umni, modri, učeni. Vprašajmo jih, kaj je vse te na Marijine božje pota gnalo? Odgovorili nam bodo: „Bogu je dopadlo, na Marijino priprošnjo pomagati že toliko ljudem, ki so pred nami tam bili in po Marijini priprošnji pomoči iskali, in tako smo tudi mi šli, da bi kako milost dosegli.“ — To je vzrok božjih potov v katoliški cerkvi, in zato 249 je tam vsak kamen v Marijinih cerkvah dokaz, da so romarji pri Mariji nahajali pomoč in varstvo. Verh tega pa tudi romarji sami dopove¬ dujejo slehernemu, kdor hoče vedeti, kakošno milost ali dobroto so po Marijinih priprošnjah na teh milostnih krajih dosegli. Saj donašajo tje svoje zahvalne darove za prejete dobrote. O koliko je takih zahvalnih darov v zakladnici romarske cerkve v Marijinem Celji. Eazun teh obešajo romarji svoje spomenike po stenah ro¬ marskih cerkva in zapisujejo na plošče in ta¬ blice tiste milosti in dobrote, ki so jih po Ma¬ riji dosegli. Takih zahvalnih spominkov se na¬ haja skoraj po vseh Marijinih romarskih cerkvah veliko, zlasti v Marijinem Celji, na sv. Vičarjih, na Brezji, itd. Vsak tak spominek je kakor list v veliki zgodovinski knjigi romarske cerkve in dopoveduje Marijino ljubezen, moč njene priprošnje in obilnost njenega maternega bla¬ goslova nad človeškimi otroci. Koliko bi se dalo pisati o tem, kaj vse taki zahvalni spo¬ minki pripovedujejo o Marijini mogočni pri¬ prošnji in njenih maternih dobrotah! Vendar naj bo tu dovolj le ena izmed najbolj čudovitih in gotovih dogodb, ki se je 250 ' v zadnjih časih zgodila z možem, ki zdaj, ko je to pisano, še živi.*) Ta dogodba nam po¬ sebno jasno razodeva moč Marijine priprošnje pri Bogu, in obilnost njenega maternega bla¬ goslova, ki se nad tem možem še zdaj raz¬ odeva. — V Strassburgu, takrat francoskem, zdaj pruskem mestu, je živel pred nekoliko leti prav bogat mlad jud, po imenu Ratisbon. Njegovi starši so ga dali podučiti v vseh ved¬ nostih in umetnijah, ktere pred svetom kako veljavo imajo. Njegov bogat stric, ki je bil brez otrok, in kaj pa da tudi jud, mu je podaril konje, kočijo in denarjev v največi obilnosti in mu je hotel poslednjič tudi svojo veliko bo¬ gato kupčijo zapustiti. Ratisbon se je bil verh tega zaročil z deklico, o kteri je sam rekel, da si človek ne more misliti bolj pohlevne, ljubeznjive in berhke, kakor je bila njegova nevesta. Kdor pa nekoliko bolj ljudi pozna, pač dobro ve, da tak mlad gospodič, ki ima dosti denarja, je zdrav in vesel, in se je celo s kako deklico zaročil, ima večidel v svoji glavi *) Umeri je meseca prosenea 1884. Vr. 251 premalo prostora za vero, še takrat, če je mo¬ rebiti kerščen; kakošna je morala še le z mla¬ dim judovskim vitezem biti? — Do judovske ?ere ni nič deržal, in kerščansko je sovražil. Ker je bila pa njegova nevesta še le 16 let stara, je bila ženitev še odložena in on je šel na popotovanje, da bi si nekoliko svet ogledal; po posebni previdnosti Božji je prišel tudi v Bim. Tukaj je njegovo sovraštvo zoper katoliško vero le še bolj kipelo; ni vedel, kako bi bil katoliško cerkev bolj zaničeval in psoval. O neki priliki je Ratisbon zopet kerščansko vero prav sovražljivo zaničeval, ko mu je njegov znanec, prav pobožni gospod Bussieres (r. Bii- sier) o veri govoril. Kakor po Božjem navdih- njenji pride temu gospodu na misel, zasme- hovavcu svetovati, da naj si da. blagoslovljeno svetinjo prečistega spočetja Matere Božje na vrat obesiti, in naj si da, prepisati molitev sv. Bernarda: „Spomni se, o preusmiljena De¬ vica Marija! da se še nikdar ni slišalo itd.“, in naj jo vsak dan zjutraj in zvečer moli; Ratisbon naj na ta način sam poskusi ter naj se prepriča, ali je kaj na katoliški veri ali nič ne. 252 Batisbon je od začetka to zasmehoval in se branil, poslednjič pa se iz priljudnosti vendar le d& pregovoriti, da sprejme svetinjo in pre¬ pisano molitev, misleč, da hoče to katoliško smešno reč za šalo ali norčijo svoji nevesti pokazati. Dasiravno pa on ni jenjal katoliške vere zaničevati in zasmehovati, mu je vendar nehote prišla imenovana molitev večkrat na misel, in njene besede so zoper njegovo voljo njemu odmevale v duši. 0 ravno tistem času je živel v Bimu ne¬ kdanji francoski minister Ferronays (r. Ferone). Ta je bil neizrečeno veren in pobožen mož; Bussieres, ž njim dobro znan, mu je pravil o Batisbonu in ga je prosil da naj za-nj moli. Ferronays je to obljubil in pristavil prijazno: »Naprej ti povem, jud se bo spreobernil.“ Drugo jutro je šel Ferronays k maši; zvečer tistega dneva pa je nanagloma umeri v sluhu svetosti. Ko je hotel dva dni potem Bussieres iti v cerkev sv. Andreja, da bi zarad pogrebne slovesnosti za Ferronays-a potrebne reči ob¬ ravnaval, ga je srečal Batisbon na poti. Bus¬ sieres ga je povabil, da naj se ž njim pelje na sprehod, samo malo naj počaka, da svoje 253 reči oskerbi. Med tem ko je šel Bussieres v žagrad, si je hotel Ratisbon ta čas ne prav veliko cerkev nekoliko ogledati. Ko je Bussieres nazaj prišel, je našel svo¬ jega spremljevalca, juda Ratisbona, pri vhodu male kapele klečati, ki si z rokama zakriva nagnjeno obličje; Bussieres ga nagovarja in ene krati za ramo prime; pa ni odgovora. Poslednjič mu šiloma glavo pokonci zravna. In zdaj je videl, da se Batisbon joka, in sve¬ tinjo čistega spočetja pogostoma poljubuje — in njegova perva beseda je: „Oh, kako je ta mož za-me molil!“ mislil je s tem umerlega Ferronaysa, kterega pa nikdar ni v svojem življenji videl in ne poznal, in tudi ni nikoli slišal, da Ferronays za-nj kaj moli. — Ko se Ratisbon, od svete groze ves presunjen, zopet zave, pripoveduje, da ga je v cerkvi neprevi- doma velik notranji nemir napadel, da mu je cerkev nevidna postala, in da le iz kapele se je velika luč svetila, in v sredi svetlobe se mu je prikazala prečista Devica Marija, velika, svetla, polna veličastva in prijetnosti. Ratisbon se skloni na kolena, in neprevidoma se je v njem zbudila živa vera v kerščanski nauk in 254 goreča želja po svetem kerstu. Pozneje je sam rekel tako-le: „V trenutku mi je padla nekaka mrena z oči, kakor zgine sneg in led pred vročimi solnčnimi žarki; od vseh predsodkov in krivih misel, ki sem jih imel od svojih otročjih let zoper katoliško vero, ni bilo no¬ bene sledi več v meni. Od trenutka tiste veli¬ častne prikazni sem zadobil jasen pogled v skupnost katoliške resnice, dasiravno nisem nikoli poprej kake katoliške knjige bral in je bilo vse moje mišljenje in prizadevanje kato¬ liški cerkvi sovražno. “ Ta prikazen Matere Božje in prečudno naglo spreobernjenje Batisbonovo — prav po¬ dobno spreobernjenju sv. aposteljna Pavla — se je zgodilo 20. prosenca 1842. Ratisbon ni zdaj nič bolj želel, kakor sv. kerst prejeti; ko so pa hoteli jezuiti, kterim se je bil v priprav¬ ljanje in podučevanje za sv. kerst izročil, s sv. kerstom nekoliko odlašati, da bi se bila resničnost tega spreobernjenja bolj dokazala, in da bi se bil Ratisbon za ta zakrament to¬ liko bolj pripravil, je on poln začudenja na to rekel: „Kaj? Judom, ki so se na pervo pri¬ digo sv. Petra na binkoštno nedeljo spreobernili, 255 se sv. kerst ni odrekel in dolgo odkladal, mene pa hočete pustiti tako dolgo na-nj čakati, ki ga tako goreče prejeti želim ?“ Zato so mu sv. kerst že prav čez malo dni — na 31. pro- senca tistega leta odločili, za kar se je Eatisbon pod vodstvom očetov jezuitov z vso skerbjo pripravljal. Dne 31. prosenca je bil tedaj Eatis¬ bon kerščen in dobil je ime Marija Alfons, bil je potem tudi birman in obhajan v neiz¬ rekljivo veliko veselje svoje duše. Eatisbon si je zdaj močno prizadeval, za sveto katoliško vero pridobiti tudi svojo ju¬ dovsko nevesto, s ktero je želel v svetem za¬ konu živeti; ker se pa ta nikakor ni dala pre¬ govoriti, da bi bila kerščansko vero sprejela, se ji je popolnoma odpovedal; zapustil je tudi vse svoje obilno časno premoženje in je stopil v red jezuitov, je postal mašnik in misijonar in oskerbljeval je veliko let vstanovo pobožnih devic, ki se imenujejo Sijonske hčere, v Jeru¬ zalemu blizo tistega mesta, kjer je bil Pilat Kristusa v smert obsodil, in ki se po besedah sv. evangelija imenuje Litostrotos, po he¬ brejsko pa Gabata. S temi pobožnimi devi¬ cami se je Eatisbon z vso gorečnostjo trudil 256 zlasti za spreobernjenje judov, svojih nek¬ danjih bratov. Pri tem spreobernjencu se pač v najlepši luči kaže blagor Marijinega maternega blago¬ slova. Ni zastonj Eatisbon videl v prikazni, kako so iz Marijinih rok svetli žarki puhteli v znamenje njenega Maternega blagoslova. In ta blagoslov je Eatisbon dosegel od Marije, ker se je v to vdal, da je njeno blagoslovljeno svetinjo pri sebi nosil, in vsak dan zjutraj in zvečer opravljal molitev sv. Bernarda. „Spomni se, o preusmiljena Devica" itd., in ker so tudi drugi v nebesih in na zemlji Marijo prosili, da bi temu judu sprosila milost spreobernjenja. Pa ne le za Eatisbona samega, ampak tudi za druge je imel Marijin materni blagoslov dobre in zveličanske nasledke, ker veliko judov in grešnikov se je po Eatisbonovem zgledu k le¬ pemu kerščanskemu življenju spreobernilo, in Eatisbon se je s Sijonskimi hčerami z vidnim vspehom v Jeruzalemu trudil za spreobernjenje judov. Glej zdaj, o kristjan! kako srečen je sle- hern, nad kterega Marijin materni blagoslov pride, in pri kterem ostane. Ali si ne boš 257 toraj prizadeval, z ljubeznijo do Marije Device in z lepimi pobožnostmi, ktere zvesto njej v čast opravljaj, se njenega maternega blagoslova po svoji slabi moči vrednega storiti? O preusmiljena Devica Marija! spo¬ minjaj se, da še nikdar se ni zaslišalo, da bi bila kterega brez pomoči in bla¬ goslova pustila, kteri se je k tebi za¬ tekel, tvoje priprošnje prosil in tvo¬ jega blagoslova iskal. S takim zaupanjem navdušen k tebi pribežim, o devic De¬ vica ! k tebi pridem, o usmiljena Mati! pred teboj grešnik klečim. 0 Mati večne Božje Besede, ne zaverzi mojih besedi, temuč sliši in usliši jih milostljivo in sprosi nam blagoslova od svojega Sina, da vedno pri nas ostane, ter nas spremlja po vseh naših potih, dokler ne pridemo v tvoj materni dom, v nebesih. Amen. 258 28 . dan. Materni blagoslov IT. Da bi se ti, kristjan, toliko bolj priza¬ deval Marijinega blagoslova vrednega se storiti in vdeležiti, premišljuj nekoliko še strašno in nesrečno osodo tistih, ktere Marija Devica s svojim blagoslovom zapusti. O kako nesrečni so taki, ktere Marija za¬ pusti ! S tem zgubijo svojo najmogočnejšo var- hinjo in svojo največo priprošnjico pri Bogu. česa človek bolj potrebuje, kakor varstva in pomoči? Od vseh strani se mora braniti. Nje¬ govi sovražniki so strašni po svoji moči in jih je veliko po številu. Njih napadi so vsakdanji, in le enkrat hudo pasti je že zadosti, da je človek vekomaj nesrečen. Bes je, da imamo v škitu sv. vere, v sv. zakramenih močne pri¬ pomočke zoper svoje dušne sovražnike; pa zraven teh nas je ljubi Bog preskerbel še z drugim pripomočkom, kteri edini je celi voj- skini trumi enak, ki nas ima od vseh strani braniti in nam k zmagi pomagati. Le-ta varhinja vojskine trume je Marija, na ktero cerkev besede sv. pisma obrača: 259 „Strašna kakor zverstena vojskina truma. “ (Vis. pes. 6, 3.) Ona sama je vsem našim sovraž¬ nikom tako strašna, kakor popolna vojskina armada. Dokler toraj človek pod Marijinim varstvom živi, ima moč cele vojskine armade na svoji strani, ki mu pomaga vojskovati se in zmagovati. Ako je pa človek enkrat tako nesrečen, da ga Marija zapusti, je on svoji slabosti in samovoljnosti svojih sovražnikov pre¬ puščen. Pekel, svet in meso storijo med seboj zvezo, in z združenimi močmi ga pahnejo v greh. Pri takem človeku je vsaka skušnjava zadosti, da va-njo privoli, in nobena pregreha ni tako ostudna, da bi je ne'storil, in nobeno oterpnjenje tako terdovratno, da bi se mu ne hotel vdati. Pa bi utegnil kdo ugovarjati, da se s tem moč Marijinega varstva presilujo. Toda s tem se le terdi. kar sv. cerkev misli in kar nas enoglasno učijo sveti cerkveni učeniki. Zakaj kakor nebeški Oče človeku milosti po¬ deljuje le po Jezusu Kristusu in zavoljo Jezusa Kristusa; ravno tako, pravi sv. cerkev, : sv. Ber¬ nard in ž njim drugi sv. očetje, tudi Kristus človeku milosti podeljuje le po rokah Marijinih. 260 Na Marijo obrača sv. cerkev besede sv. pisma: ,.Pri meni je vsa milost življenja in resnice, pri meni je vse upanje življenja in čednosti.“ (Sir. 24, 25.) In sv. Bernard pravi: „Bog je tako hotel, da imamo vse po Mariji prejeti," ker jo je delivko in vodotoč svojih milosti po¬ stavil. Kogar toraj bi Marija zapustila, od tega je odvernjen vodotoč, skoz kterega bi mu imela dotekati Božja pomoč; in če je enkrat od tega vodotoča Božje milosti, t. j. od Marije odtergan, kaj ga bo še varovalo? Bes je, da ena sama priprošnja Marijina bi zamogla takemu človeku še pomagati; pa ravno to je druga nesreča za take duše, ktere Marijo zaradi svoje terdovratnosti zapuste. Dva stiskana sta klicala kraljico Estero na pomoč in za priprošnjo. Vse judovsko ljudstvo, ki je bilo v smert in v popolno pokončanje obsojeno, se je zateklo k tej kraljici in je iskalo njene priprošnje pri kralji Asveru. Estera se je po¬ tegnila za te nesrečne, govorila je pri kralji za njih rešenje; in po njeni priprošnji se je kervava obsodba preklicala in vse judovsko ljudstvo je bilo pogina oteto. Tudi Aman, ko se je bil kraljici zameril, se je zatekel k tej 261 mogočni kraljici in je iskal njene zdatne pri¬ prošnje. Pa Estera, ktero je hotel Aman s kraljem vred končati, ni govorila za-nj pri kralji nobene besede, gotovo zato ne, ker serce ni bilo spreobernjeno. In ravno to je napolnilo mero njegove nesreče; bil je na steber obešen in tam je umeri nesrečnež. To je predpodoba Marijinega obnašanja: če se Marija za nas potegne, če ona za nas pri svojem Sinu govori; bomo v njeni pri¬ prošnji, kakor judovsko ljudstvo v kraljici Esteri, zoper svoje pogubljenje vsikdar imeli močno pribežališče in brambo. Ce pa kterega človeka kakor nesrečnega Amana ta nebeška Estera, Marija, zarad njegove nepremagljive terdovat- nosti zapusti, kako bo taki odšel svoji pogubi ? V ozir tega nam sv. Avguštin to-le pred oči postavlja: „če bi se kakemu človeku njegov sv. angelj varh prikazal in mu rekel: Kerščan- ska duša! v vseh nebesih, med vsemi svetniki nimaš nobenega prijatelja za-se. Toliko tisoč angeljev, cela vojska spričevalcev (marternikov), toliko milijonov spoznovalcev kleči pred sedežem Božjim in prosijo za svoje častivce na zemlji; pa tebe nobeden nič ne omeni. Nobeden 18 262 izmed teh nebeških prebivalcev za-te ne prosi. Kaj bi mislili od tacega zapuščenega? Ali bi mu mogli veliko dobrega obetati za njego? časni in večni blagor? In vendar, če Marija kakemu človeku svojo priprošnjo odtegne, je stan tacega človeka veliko nevarniši, kakor stan tacega človeka, kterega vsi svetniki zapustijo." „Zakaj Marija", pravi sv. Avguštin nadalje, „je močnejša s svojo priprošnjo kakor vsi svet¬ niki skupaj." Vsak kristjan si tedaj more in mora sam pri sebi misliti: „če Marija za-me svojih rok k Bogu ne povzdiguje, je moj stan veliko nevarniši, kakor če bi vsa nebesa z vsemi svojimi prebivalci meni svojo priprošnjo od¬ rekle". Tako nesrečni so tisti, ktere Marija s svojim varstvom, s svojo priprošnjo, s svojim maternim blagoslovom zapusti. — Kteri so pa tisti nesrečni, kteri se v nevarnost stavijo, da jih Marija s svojim maternim blagoslovom zapusti ? Med te nesrečne štejejo cerkveni učeniki pred drugim nečistnike. Sv. cerkev Ma¬ riji Devici na jezik poklada besede modrega Siraha: „Jaz sem mati lepe ljubezni." (Sir. 24, 24.) S tem hoče Marija na znanje dati, 263 kako rada čiste duše za svoje otroke spoznava, in pri njih prebiva; iz tega pa tudi lahko skle¬ pamo, kako se ji studi pred tistimi in beži pred njimi, ki ne živijo čisto po svojem stanu. Zato pravi nek pobožen pisavec: „Kakor pri- serčno presveta Božja Porodnica nedolžne ljubi, ravno tako naglo zapusti tiste, kteri se ločijo od nedolžnosti in čistega življenja. “ In zares „kakošno tovarštvo, pravi sv. Pavel, ima luč s temo?“ (II. Kor. 6, 14.) Kako more najčistejše devištvo pri nečistosti, Marija, najbolj nedolžna Mati, pri nesramnežih ostati? To je skusil v svojo časno in večno nesrečo tisti nesramni mladenič, o kterem 0. Heimbach iz Jezusove družbe naslednji žalosten konec pripoveduje. Med tem ko so se bili vsi drugi Marijini slu¬ žabniki k bratovski pobožnosti njej v čast zbrali, se je podal le-ta k nekemu ribniku se kopat, in Marija ga je spremila do vode. Ker se je pa tu zelo nespodobno vedel, je ona od njega zbežala. Komaj pa je bil v vodo stopil, je za¬ bredel v očitno smertno nevarnost in zato je klical sicer usmiljeno Mater Božjo na pomoč z besedami: „Marija! skaži se mi Mater!“ In moral je zaslišati odgovor: „Skaži se mi -sina!“ 18 * 264 Marija se je tedaj od njega ločila in nečisti mladenič je utonil. Kakor nečistniki, tako so tudi krivičniki v nevarnosti, da se Marija od njih loči, ker so preveč terdovratni v svojih pregrehah. Zato pa tudi tem sveto pismo žuga z žalostnim in ne¬ srečnim koncem. „Tatje in roparji ne bodo posedli nebeškega kraljestva. 11 (I. Kor .6.) Zmota je v tem pri marsikterih kristjanih velika. Ker še nektere opravila Mariji v čast opravljajo, si mislijo, da bo predobrotljiva nebeška Kraljica s svojo priprošnjo pri Bogu vse njihove stor¬ jene krivice pokrila in poravnala in jim pri vsem tem večno zveličanje dosegla, če tudi nepoboljšani umerjo in s krivico na duši grejo v večnost. Taki ne pomislijo, kar sv. Avguštin pravi: „Greh ne bo odpuščen, dokler se tuje blago ne poverne, ko se še poverniti zamore.“ Marija tedaj, ktero cerkev podobo pravice imenuje, in kteri se v sv. pismu prilastujejo besede: „Hodim po potih pravice in po sredi pravičnih steza “ (Pregov. 8, 20), nikakor ne more varovati in blagosloviti tistih duš, ktere od krivičnosti ži¬ vijo, ako namreč taki v svoji krivičnosti terdo- 265 vratni ostanejo in krivičnega blaga nočejo po- verniti, ali celo v Marijinih svetiščih krasti želijo. Enako žalostna osoda, od Marije zapu¬ ščenim biti, pa preti tudi sploh terdovratnim in nespokornim grešnikom. Marija je sicer usmiljena Mati in rada pride na pomoč vsem tistim grešnikom, kteri se spreoberniti hočejo; zato jo sv. cerkev imenuje pribežališče grešnikov. Ali kteri hočejo terdovratno v svojih grehih ostati, vse ponujane milosti za¬ metujejo in o spreobernjenji nič vedeti nočejo, take Marija s svojo priprošnjo in s svojim ma¬ ternim blagoslovom sčasoma zapusti. Zato vi¬ dimo, da se marsikteri terdovratni hudodelniki celo na morišču nočejo z Bogom spraviti, ali celo sami sebe končajo. Učeniki duhovnega življenja žugajo, da bodo od Marije Device zapuščeni mlačni, kteri malo marajo za češčenje Matere Božje, ali pa nič ne. Sv. cerkev na Marijo obrača besede iz bukev Pregovorov: „Jaz ljubim tiste, ki mene ljubijo, in ki zgodaj na-me čujejo, me bodo našli.“ (Pregov. 8, 17.) Tisti pa, kteri češčenje do Marije Device opuščajo, se ne smejo čuditi, ako v hudem času od nje pomoči 266 ne dobe. Sv. Peter Damijan je v svojih pismih to-le zapisal: V Ganugenskem samostanu so bili sklenili, zraven navadnih duhovnih molitev tudi male dnevnice vsak dan Mariji v čast opravljati. Ze je to opravilo terpelo polčeterto leto, kar se redovnik, ki ni bil pravega duha, zoper to vzdigne, češ, da je že čez in čez za¬ dosti spolnovati to, kar je sv. vstanovitelj Be¬ nedikt predpisal; čemu si nove teže nakladati ? In pa vsaj sedanji samostanski prebivalci niso svetejši kakor nekdanji, ki tega niso opravljali. In res je dosegel, da se je to češčenje opu¬ stilo. Kmalu potem so samostan sovražniki na¬ padli, poljske sadeže pokončali, posle in mnoge prebivalce samostanske neusmiljeno pomorili. Redovniki so imeli to strašno nesrečo za pra¬ vično kazen svoje mlačnosti v službi Matere Božje, ter da zaradi tega so bili tudi od Marije zapuščeni. Zamogli so reči (akoravno v dru¬ gačnem pomenu) s prerokom Jeremijem: „Od- kar smo jenjali kraljici na nebu (Mariji da¬ rove, svoje češčenje) darovati . . ., nam vsega primanjkuje in končuje nas meč in lakota." (Jer. 44, 18.) V tem spoznanji so obžalovali to opuščenje do Marije Device in obljubili za 267 naprej zvestejše ga opravljati in tako so zopet dosegli pomoč in materni blagoslov v vseh ne¬ varnostih in stiskah. Oh, še najbolj se je treba bati, da jih bo Marija s svojim maternim blagoslovom zapu¬ stila, posebno tistim, kteri brezbožno zoper Marijo Devico govorijo, opravila njej v čast zasmehujejo in se naravnost zoper njo samo pregrešijo. Takim nesrečnim veljajo besede sv. pisma: „Kdor se zoper mene pregreši, rani svojo dušo. Vsi, kteri mene sovražijo, ljubijo smert,“ t. j., pogubljenje. (Pregov. 8, 36.) 0 kristjan! pomisli, kaj bo za te, ako te Marija s svojim maternim blagoslovom zapusti? Poslušaj, kaj sv. cerkveni učeniki govorijo! Sv. Bonaventura pravi: „Vsi, kteri tebe, o Marija! ne častijo, in ktere ti zapustiš, se mo¬ rajo pogubiti. 11 In sv. Anton terdi: „Nemogoče je, da bi se zveličali tisti, od kterih Marija svoje milostljive oči od verne." — Bodi toraj, o kristjan! goreč in zvest v češčenju do Matere Božje, da te Marija s svojim maternim blago¬ slovom nikdar ne zapusti! O Marija! strah in groza me obhaja pri misli, kolikošna nesreča bi bila za-me,. 268 če bi me ti s svojim maternim blago¬ slovom zapustila. Usmili se me, o Mati milosti! odpusti mi mojo dosedanjo mlač¬ nost v tvoji službi, mojo razmišljenost pri opravilih v tvojo čast; vzemi me, če tudi nevrednega, v število svojih slu¬ žabnikov, in sprosi mi duha prave go¬ rečnosti, zvestobe in stanovitnosti v tvoji službi, da se vrednega storim tvoje po¬ moči in tvojega maternega blagoslova v življenji in ob smertni uri. Amen. 29. dan. Materna zvestoba I. Ce hočemo, da bo naša molitev prišla do serca Božje Matere in kaj zdala, moramo v sercu svojo revščino in potrebo spoznati, čutiti in zaupanje obuditi do Marije, in taki občut- ljeji naj nas navdajajo vselej, kolikorkrat ho¬ čemo reči: „Sveta Marija, Mati Božja! prosi za nas grešnike!" Kar pa, o kristjan! tvojo revščino ali potrebo tiče, ti jo sveta cerkev 269 na jezik poklada z zadnjimi besedami: „Zdaj in ob naši smertni uri!“ V besedici „zdaj“ in „ob naši smertni uri“ je ob¬ sežena vsa človeška revščina in potreba. Naj ti tu tvoje potrebe in stiske nekoliko odkrijem. Morebiti si tolikanj v ta svet in v časne opravila zamišljen, da se svoje revščine in potrebe še celo nič ne spominjaš; in kar je najhujšega, tega morebiti še ne spoznaš? — Da ne boš svoje revščine in potrebe samo tožil in se maloserčnosti ne vdal, naj se ti tudi precej pokaže rešilna in zdravilna roka, roka ljubeznjive in zveste Božje Matere. O ko bi zamogel ti, kristjan! prav spo¬ znati, kako dobra in usmiljena Mati je Marija. Potem bi jo mogel kake milosti prav priserčno prositi, in ji s tem veselje narediti; to veselje namreč, da so se želje njenega serca spolnile in ti je pomagala. Zakaj tudi pri njej veljajo besede, ki jih je Kristus enkrat izgovoril: n Bolje je dajati, kakor prejemati. “ — Bodi si tvoja revščina in potreba še tako velika, Marijine želje, tebi pomagati, so še veče; in če se ji z veselim sercem zahvaljuješ, da ti je po njeni priprošnji v kaki potrebi pomoč došla, je 270 veselje Marijinega serca, da ti je pomagala, vendar-le še veče. Morebiti pa, o kristjan! svoje lastne revščine iz same lahkomišljenosti še prav ne spoznaš, da bi toliko rajše k zvestemu Marijinemu sercu zdaj v življenji se zatekal. Sicer je člo¬ veških potreb toliko, da se komaj morejo na¬ šteti ; vendar pa jih je posebno petero, na kterih je človek kakor na petih žebljih na križ in terpljenje pripet. Ktera teh peterih potreb stiska slehernega človeka in ga sili da zdaj, v življenji, pomoči išče in se k Mariji obrača? Perva je huda dušna potreba. Kar je dnevna ali solnčna luč za telo, to je Bog in njegova resnica za dušo. Ako Gospod Bog z žarki svoje gnade v dušo sije, ji je dobro. Eden, ki je to sam skusil, spoznava to sam Bogu s hvaležnim in veselim sercem; ta je Tomaž Kempčan, ki piše: „Ce si ti, moj Bog in vse! tukaj, potem je vse dobro; ako si pa dalječ od mene, potem mi je vse zagrenjeno. Ti mi delaš pokojno serce, velik mir in praznično veselje. Brez tebe mi ni nobena reč prijetna/ Solnce Božje tolažbe utegne zaiti, ali pa se priderve černi oblaki in divji vihar, in 271 takrat postane noč v duši. In to je takrat, kadar se mnogotere skušnjave vzdigujejo, od zunaj ali od znotraj ali obojne skupaj, kadar postaja meso ali hudo nagnjenje uporno, ali pa se silijo dvomi o veri, ali ko upanje upade v maloserčnosti, ali ko se celo ljubezen hoče spreminjati v nejevoljo do Božjih naredb, ali tudi zoper ljubezen do bližnjega, zlasti če prav zopern in sovražen človek blizo prebiva in tebi življenje greni in te zbada in obklada z mno¬ goterim hudim očitanjem, z zmerjanjem, z lažmi in obrekovanjem, kakor imajo taki ljudje navado. Taka „dušna noč“ lahko „zdaj“ v tem življenji dostikrat terpi delj časa, cele tedne in mesece, in dozdeva se ti lahko, kakor da bi Bog popolnoma na te pozabil in te zapustil. Ni nam vselej jasno, zakaj da Bog pripušča tako terpljenje nad človeka; saj so tudi veliki svetniki, n. pr. sv. Terezija in mnogi drugi, v tem imeli veliko terpeti. Pa tudi za tako „dušno noč“ imamo tolažilno luč; ako to gledamo, nam bo dobro djalo in upanje obu¬ jalo, da se bo kmalu zboljšalo. In ta luč je ona, kteri smemo reči: „Zgodnja danica,“ 272 prosi za nas! Prosi za nas „zdaj“, ko živimo, v naših silnih dušnih britkostih! Nekdaj je bil ves svet v taki dušni noči, dokler še Marija ni bila rojena in Odrešenik še ni bil prišel na svet. Ko je bila pa rojena Marija o svitu jutranje zarije, je zasvetila tudi v duhovnem pomenu jutranja zarija našega odrešenja, ker je njeno rojstvo napovedalo bližnji prihod nebeškega solnca Kristusa, našega Odre¬ šenika. Le-te razsvetljevalne moči pa Marija ni zgubila. Kjerkoli se kaka duša iz temnih dolin svojih britkosti k njej oberne in jo prosi, ji gotovo kmalu prinese pravo, prijazno luč nazaj, ako ne danes, ali jutri, pa vendar ob času, ko bo za-te najbolje. Tako se bere o neki ubogi duši, kteri je Marija v najbolj temno noč njene duše pri¬ jazno svetila. Najbolj temna noč pa je v duši, kader ji luč prave vere ne sveti in je v verskih zmotah. — Tako se je godilo v sedanjih časih neki ženi. Bila je v luteranstvu rojena in izre- jena. Ko je bila 14 let stara, ji je prišla v roke katoliška molitevna knjiga. Pregledovala je liste in najdla je tudi molitev: „Češčena si Marija!“ itd. Dopadla ji je in naučila se je je 273 iz glave, in jo je potem večkrat molila. Njeni sorodovinei so jo sicer zaradi tega zaničevali in zasmehovali, imenovali so to prazno vero, celo greh zoper Boga in njih vero. Pa deklica jih je pustila govoriti, in je molila svojo „Ce- ščena si Marija 11 . Sicer pa ni vedela in ni razumela še nič od katoliške vere, in takrat ji še na misel ni prišlo, da se hoče kedaj lute- ranstvu odpovedati. Bila je toraj še prav glo¬ boko v temoti in v dolini smertne sence. Pa zgodnja danica, Mati Božja, je njeno prošnjo „prosi za nas zdaj 11 uslišala, in zme¬ rom svetlejše je nad njo jutranjica svetila in za njo je vzhajalo tudi polno solnce resnice katoliške vere. Po hudih poskušnjah v luteran- stvu, v kterem nikakor ni našla dušnega miru, po očetovi smerti in po prestani hudi bolezni je postala odločna katoličanka. In kakor da bi bil Bog hotel njeno pokorščino poplačati, je pripeljal tudi njeno mater do luči resnice, njo samo pa v samostan, kjer je najbolj vesele ure preživela. V svoji izbici je sama svoje spreober- njenje popisala. Tu smemo pač ž njo hva¬ ležno reči: 274 „Mnoge svetle zvezde so sijale Iz daljave sinjega neba; Pa vse niso luči mi prižgale Take, kakor Zvezda jutranja. O Marija! ti si pač enaka Le-ti zvezdi zlati, jutranji; Da, nebes si luč in zar’ja taka, Preden dan Gospodov zablišči.“ Za mnoge ljudi ima besedica „zdaj“ v „Oeščena-Mariji“ še drugi pomen. Žebelj, s kterim so mnogoteri ljudje kakor na križ pri¬ biti, je telesna potreba, kaka telesna bo¬ lezen, kterih je toliko na svetu, in ki glodajo na človeškem življenji, dokler ga ne končajo. Telesne bolezni so dostikrat posebne milosti Božje, ker Bog hoče ž njimi dušne bolezni marsikterega grešnika ozdraviti; zato je tudi sv. Kamil petere svoje hude bolezni imenoval petere milosti Božje. In morebiti, da Marija sama ravno zdaj celo prosi za enega ali dru- zega grešnika, da bi mu Bog poslal kako bo¬ lezen za posebno milost, da bi se k Bogu spreobernil. Ako pa Bog z boleznijo pri kakem greš¬ niku svoj namen doseže in se grešnik po- 275 boljša, pa tudi nobena mati ne bo tako hitro pripravljena svojemu otroku v bolezni pomagati, kakor Marija hitro pomaga spreobernjenemu bolnemu grešniku. In res! Kaj so mnoge Ma¬ rijine Božje poti druzega, kakor nekake velike bolnišnice, kjer je že toliko bolnikov zdravje doseglo, zato jo po pravici imenujemo zdravje bolnikov, in jo prosimo, da bi „zdaj“ v tem življenji v naših boleznih za nas prosila. „V vsaki sili se zateče K svoji materi otrok, Ki mu celi rane sklece, Potolaži mili jok.“ Za mnoge ljudi je besedica „zdaj“ velika knjiga, polna dolgov, napolnjena z najhujšimi nesrečami, v ktere zamore človek v življenji zabresti — z velikimi grehi. Človek, ki je pro¬ stovoljno v smertne grehe privolil in v njih živi, je podoben takemu, ki si je vrat prerezal ; vrat si je zamogel prerezati, ali k življenju obuditi se taki merlič več ne more. Kako po telesu živi, pustimo, ali dušnega življenja, živ¬ ljenja gnade Božje iz svoje moči ne more Več dobiti. Njegovo življenje visi zdaj kot na tanki nitki nad peklenskim brezdnom; in naj se ta 276 nitka odterga, telesno življenje ugasne, in „ubogi grešnik" je obsojen, in zdaj trikrat mertev, mertev na telesu in na duši in mertev za nebesa. O Bog! ko bi grešnik prav spoznal, v kakošnem stanu je, ko je v smertnih grehih, on bi se groze tresel zaradi tega, v kakošni nevarnosti je „zdaj“, in zaradi nesreče, ktera ga „potlej“ čaka v peklu. To bi ga gnalo, da bi iskal pribežališča, kamor bi se zatekel, da bi „zdaj“, dokler je še čas, milost in zve¬ ličanje najdel. Pa, da bi le hotel iskati pribe¬ žališča, našel bi ga. Zakaj glej! že od daleč se ti kaže najzvestejše Marijino materno serce, te vabi in ti kliče, rekoč: Pridite k meni vsi, ki ste z grehi obloženi; potolažila vas bom. Oh, ubogi grešnik! urno se vzdigni in teci hitro k ljubi Materi Božji. Saj je ona res to, kakor jo kličemo: „Pribežališče grešni¬ kov." — Pa, o grešnik! stori to res hitro, še danes, „zdaj“ jo prosi; zakaj jutri bi utegnilo že prepozno biti. Le nagni glavo na serce premilo; Nikjer ne bije boljše, kakor to. In skerbi, da se v kesu ti topilo Ne bo serce, ko gnade več ne bo. 277 Pa bodi si, da si se, o kristjan! iz grehov srečno izkopal in je sicer najhujše že prestano; vendar še ne vse. „Zdaj“ v tem življenji imaš še marsikaj hudega prestati. Zakaj, ne smeš pozabiti, da si še popotnik tu na zemlji, in imaš priti v Očetovo hišo in v materni dom v nebesih. Na tej poti se utegne še marsikaj hu¬ dega in težavnega pripetiti, in tudi ne dosežejo vsi ob enakem času svojega namena, eni po¬ prej eni pozneje; pervi imajo dalje, drugi manj časa terpeti. Vendar vsem se je treba skoraj neprenehoma zatajevati, svoj križ nositi in za Kristusom hoditi. Vsem se je treba v nevolji premagovati, hudo govorjenje mirno poslušati, vabljivim skušnjavam ušesa tišati in življenja pezo nositi. In pri vsem tem je treba Bogu slavo in hvalo prepevati, ker je hotel, da smo popotniki na zemlji. In tako tudi to popoto¬ vanje „zdaj“ v tem življenji ni brez velikih potreb in težav. In kdo nas more na tem težavnem in ne¬ varnem popotovanji spremljevati, voditi, pod¬ pirati in nam pravo pot kazati proti nebesom ? Zopet je ljuba Mati Božja, Marija, ki je imela na svetu večkrat težko popotovanje pre- 19 278 stajati, n. pr. v Egipt, na Goro Kalvarijo itd. Gotovo, zaupljiv pogled in zdihljej k tej dobri Materi ima veliko moč in tolažbo za ubozega pozemeljskega popotnika. Ne zastonj jo toraj imenujemo: „Tolažnico žalostnih, po¬ moč kristjanovi Ko je stara mamica blizo Marijinega Celja čez jezero v čolniču nekega popotnika peljala, si je pri tem popotnik to-le mislil: Glej! jaz možak sedim mirno v čolnu in se zaupam vožnji šibke ženice, in ona ni moja mati. — Česa se hočem bati in zakaj preveč tresti, če se jaz svoji ljubi nebeški Materi Mariji vsega izročim, da me ona vodi? — O kristjan! izroči se tudi ti „zdaj“ v življenji popolnoma skerbi in vodstvu preblažene Device Marije, kar te pesmica uči: „V roki deržeo Boga Sina, Ti nad zemljo zdaj stojiš, Bešiš vsakega — pogina, Ki ga Sinu izročiš, Da v viharji, ki veršči, Se nobeden ne zgubi." Zdaj, o kristjan! razumeš, zakaj da toliko¬ krat presveto Božjo Mater prosimo v tem živ- 279 ljenji, rekoč: „prosi za nas zdaj!" in veš tudi, v kterih potrebah naj bi ona „zdaj“ za te prosila. O Marija! ti sama najbolj veš, v kako mnogih nevarnostih, potrebah in stiskah smo „zdaj“ v življenji. O raz- tergaj naših grehov vezi, ki nas vedno oklepajo. Stoj nam na strani v vseh skušnjavah; tolaži nas v žalosti in terp- ljenji; sprosi nam milost od Boga, da se „zdaj“ v življenji za dobre dela in lepe čednosti, zlasti za živo vero, terdno zaupanje in kerščansko ljubezen, ponižnost in čistost itd. neutrudljivo pri¬ zadevamo in se za srečno zadnjo uro skerbno pripravljamo. Amen. 30. dan. Materna zvestoba II. Še ena in sicer največa potreba in sila nas čaka na koncu našega življenja, namreč naša smertna ura. Da je to za vsakega človeka velika potreba in stiska, tega ni po- 19 * 280 treba na dolgo in široko dokazovati, saj se človek tega že tako boji. Naj mu le kdo začne o smerti govoriti, mu že skoraj slabo prihaja. In po pravici; zakaj celo veliki svetniki so se pri misli na smert tresli. — Smert sama na sebi, kot ločitev duše od telesa, dasiravno že zaradi tega grenka, vendar še ni pri tem naj¬ hujša reč. Kar nam mora strah pred smertjo delati, je dvojno: smertna vojska, in kar po smerti pride, — sodba. Ti, o kristjan! se moraš „ob svoji smertni uri“ še enkrat in sicer zadnjikrat vojskovati s peklenskim duhom za svojo dušo in za Boga in za nebesa. On te je v vsem tvojem življenji z mnogoterimi skušnjavami poskušal zadosti, in pozna vse tvoje slabe strani veliko bolje, kakor ti sam. In v čemur si mu v svojem življenji največkrat privolil, tam te zamore tudi o tvoji smertni uri najložej prijeti. Kaj bo potem s teboj, ko bo tvoje telo vse oslabljeno, tvoja moč vela, tvoj strah pred smertjo velik, in misel na bližnjo sodbo grozepolna? In v tem stanu se moraš zdaj vojskovati! Peklenski duh dobro ve: „Zdaj velja“; če te zdaj dobi v oblast, te ima za zmeraj. Zato ne bo 281 od svoje strani nič opustil, ter bo vso svojo togoto in zvijačnost v to obračal, da bi tvojo ubogo dušo ugrabil! Takrat se bodo spolnile besede sv. Janeza, ki v skrivnem razodenji tako-le piše: „Hudič je k vam prišel, in ima veliko jezo, ker ve, da ima le še malo časa.“ ( 12 , 12 .) O ubogi človek! kako potolažen in vesel bi bil takrat, kaj ne, če bi si imel koga na strani, kteri bi hudobnega duha odganjal od tebe in ti pomagal srečno prestati zadnjo vojsko s peklenskim sovražnikom. Pa takrat v smertni uri bi bilo morebiti že prepozno takega po¬ močnika iskati; že zdaj v življenji si moraš takega zagotoviti, da ti bo lahko pomagal so¬ vražnika premagati. In ali veš za takega? Glej, Marija je močna pomočnica za zadnjo uro, zato jo prosimo, da bi prosila za nas „ob naši smertni uri“, da bi ložej in srečno zadnjo vojsko prestali. Pa vojska s satanom in ločitev duše od telesa še vendar ni najhujša reč, česar se človek o smerti boji, ampak to, kar človeka precej po smerti čaka — sodba. 282 Gotovo je, da po smerti pride ojstra Božja sodba, pri kteri zamore človek lahko v po¬ gubljenje obsojen biti. Zakaj sv. pismo pravi: „Ljudem je odločeno enkrat umreti, potem pa sodba 11 (Hebr. 9, 27.), in: „strašno je pasti v roke živega Boga 11 . (Hebr. 10, 31.) Zakaj, ko duša v večnost stopi, ni tako, kakor takrat, ko je zgubljeni sin - domu prišel; pervo, kar se tam zgodi, ni objemanje in poljubovanje in veselje, — pervo je ojstri odgovor in poštev ali sodba, in sicer tako ojstra, da bo treba zavoljo vsake besede, zavoljo vsakega nespo¬ dobnega pogleda, zavoljo vsake misli neskončno svetemu in pravičnemu in vsegavednemu Bož¬ jemu Sodniku Jezusu Kristusu odgovor dajati. Oh, kako lahko se pač zamore zgoditi, da boš tudi ti, o kristjan! takrat pri sodbi zatožen, sojen in pogubljen. Pomisli, da dan tvoje smerti je že tvoj predhodni sodnji dan; zakaj kakor boš na dan smerti pri posebni sodbi sojen, tako hoš sojen tudi sodnji dan; zato velja tudi tukaj, kar mašnik pri černi maši pred evan¬ gelijem moli: „Ko tedaj Sodnik bo sedel, Vse, kar koli si naredil, Celi svet bo takrat zvedel. 283 Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati? Komaj dobrim bo obstati. In ravno zato, zavoljo misli na ojstro sodbo Božjo, je pač smertna ura najhujša po¬ treba in stiska, v ktero zamore človek v tem življenji kedaj priti. Kaj pa zamore človeka ta¬ krat tolažiti? Nek duhoven*) to-le pripoveduje. Kterikrat sem obiskal deklico, ki je zaradi sušice (jetike) bolna ležala, in čutila, da se svojemu koncu bliža. Enkrat, ko sem zopet prišel, mi je to-le pripovedovala: „Pred kratkim sem prav živo mislila na svojo bližnjo smert, in mene je prav močno skerbelo zavoljo sodbe, ker se tam prav težko prestoji, ko bo morala duša celo od vsake nepotrebne besede odgovor dajati. V tej dušni boječnosti sem zaspala. Zdaj sem videla v sanjah belo oblečenega moža noter stopiti; ta mi je očital, da nič več na milost Božjo ne verujem; potem mi je rekel, da naj se spovem in po sveti odvezi mi je dal spovedni listek, in na tem listku je bilo z zlatimi čerkami za¬ pisano: „Raj“. *) Alban Štole. 284 Deklica je bila prav dobra in nedolžna: ni veliko takih kristjanov, ki bi imeli za tako malo reči odgovarjati, kakor tista bolna. Vendar pri vsem tem je čutila, da je težko zavoljo vsega življenja sojenemu biti pred neskončno svetim in vsegavednim Božjim Sodnikom. V sanjah pa je dobila resnični odgovor in dokaz, kako le samo zamoremo rešeni in potolaženi biti, namreč po milosti. — Kadar bote enkrat tudi vi, o kristjani! začeli umirati, bote za- mogli le po dvojni poti mirno umreti, ali bote umerli v dušni slepoti in oterpnosti, da svojega nesrečnega dušnega stanu še spoznali ne bote ; ali pa bote umerli polni kesanja za¬ voljo svojih grehov in v zaupanji na milost Božjo, ktera se nam je prikazala v Kristusu Jezusu, zlasti na gori Kalvariji na sv. križi. Kristus Jezus na sv. križu je tedaj ključ do milosti Božje, ali prav za prav milost sama. Zato je tudi podoba križanega Jezusa posebno sladka tolažba v roki umirajočega kristjana. Vendar pa je Kristus tudi Sodnik. „Sin člo¬ vekov bo prišel v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom/ In Sin človekov poreče zaver- ženim na levici: „Poberite se spred mene, 285 prekleti, v večni ogenj, kteri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angeljem“. (Mat. 25.) Kdo zamore pri Sinu človekovem, pri Jezusu Kristusu, za-te, o kristjan! prositi o strašni uri tvoje smerti, preden mora tvoja duša stopiti pred Sodnika? „Quem patronum rogaturus?“ „Kje zagovornika čem iskati ?“ Gotovo, najboljša zavetnica in besednica bo pač Marija, Mati Kristusova, ki je z dušo in s telesom v nebesa vzeta, ktera kot Mati pri svojem Sinu Jezusu Kristusu vse premore, ktera ti je že od otročjih let dobro znana in ktero si menda vsak dan svojega življenja po¬ zdravljal. In res; ti kristjan, ki si že kaj let v svojem življenji doživel in si vsak dan po vsakem oče- našu in sicer tudi velikokrat, morebiti vselej, ko je ura bila, Marijo prosil, da bi za-te prosila o tvoji smertni uri, in ravno milijoni kristjanov, ki tako molijo, ne molijo vselej vsak le za-se samo, ampak tudi za-te, rekoč: „prosi za nas — ob naši smertni uri“ (tedaj eden za vse in vsi za enega). Po tem takem si ti, o kristjan! veliko sto- in tisočkrat tako prosil, in tudi mnogi milijoni kristjanov so pa za-te molili, 286 da bi sveta Marija, Mati Božja, za-te prosila „o tvoji smertni uri“. Ali bi ne moralo to pač čudno biti, če bi bila vsa ta molitev zastonj in če bi Mati Božja, ki je v Kani Galilejski neprošena vina sprosila, zdaj o strašni smerni uri ne prosila za ubozega umirajočega človeka, ki jo je veliko stotisočkrat za to prosil? To gotovo ne more zastonj biti. Zato se od mnogih svetnikov, Marijinih služabnikov, ki so v svojem življenji Marijo goreče častili in jo za zadnjo uro na pomoč klicali, bere tudi to, da se jim je Marija o njih smertni uri prikazala in jim tolažljivo in prijazno na strani stala. Zakaj Marija nobene, tudi najmanjše službe ne pusti brez plačila. In če je ona svojim služabnikom milostljiva v življenji, ali more svoje otroke o smerti, v najimenitnišem in najnevarnišem trenutku zapustiti? Sv. Alfonz Ligvorijan pravi: „Mariji je popolnoma nemogoče, svojim otrokom nezvesti postati, če so ji zvesto služili". Da, s svojo gotovo rešilno močjo pošilja ona svojim umirajočim otrokom pomoč, ali pa jim celo sama o smertni vojski na strani stoji. 287 Zato nas sveta cerkev tako moliti uči, da naj bi Marija prosila za nas ob naši smertni uri; zatoraj moli večkrat, o kristjan: „če ljudje me zapustili Kdaj o smerti bodo vsi, Ne zapusti me v tej sili Mati, vir vse milosti! Pelji me takrat zvesto V hišo ti Očetovo. “ Ali, o kristjan! nikar te reči napak ne umevaj, da bi morebiti prederzno zaupal in da s tem si zavarovan zoper pekel. Zakaj pač zelo bi se ti motil, ko bi se zanašal na prošnjo: „prosi za nas — ob naši smertni uri“, zraven pa bi si nič ne prizadeval za pravo kerščansko življenje. — Ali bi ne bilo to čudno? Utegnil bi eden ali drugi n. pr. goljufovati, krasti, v sovraštvu ali v pregrešni zavezi živeti, napuhu, pijančevanju, preklinjevanju in rotenju vdan biti itd., zraven pa misliti, da ob zadnji uri bo ž njim že vse gladko steklo, če je le vsak dan molil v „Ceščena si Mariji 1 ', da bi Marija za-nj prosila ob njegovi smertni uri. Misli si, kristjan, pri zdravi pameti: kako more presveti Mariji, Božji Materi dopasti, če jo hočeš častiti in na pomoč klicati 288 z angeljevim pozdravljenjem, in ob ravno tistem času hudo žališ njenega Božjega Sina z ne¬ prestanim grehom! Sv. apostelj Pavel pravi, da se s smertnim grehom naš Zveličar vnovič križa in njegova predraga kri z nogami tepta; — ali tedaj ne prebodeš, o grešnik, Božji Materi serca z mečem bolečin, ko njenega Sina vnovič križaš? Vendar kaka nesreča ali dolga bolezen utegne tudi tako oterpnjeno dušo omečiti, in usmiljena Mati Božja zamore s svojo mogočno priprošnjo tudi taki duši še srečno zadnjo uro doseči; zato naj tudi tak ne opušča klicati Marije. Zadnja ura je navadno taka, kakoršno je bilo življenje; zato primerno postavljamo, ko prosimo Marijo, da bi za nas prosila ob naši smertni uri, poprej besedico „zdaj“. Bado se spolni, kar pregovor pravi: Kakoršno življenje, taka smert — tako nas skušnja uči; zatoraj tolikrat in tako živo prosimo, da bi Marija za nas prosila že zdaj — v življenji, ter bi njena prošnja toliko več zdala na zadnjo uro. O Marija! kokošna bo moja smert? Že zdaj, če na svoje grehe mislim in se 289 spominjam tistega strašnega trenutka, ki bo določil mojo večno osodo, se tresem od strahu in groze. O preusmi- ljena Mati, o tolažnica žalostnih! nikar me ne zapusti ob tisti poslednji uri, nikar me nikoli ne pusti brez posebne pomoči! O preblažena Devica! že v življenji zdaj, zgodaj, preden bo moja poslednja ura bila, zadobi mi pravo ke¬ sanje mojih grehov, resnično spreober- njenje in gnado, da Bogu do konca zvesto služim. In ko pride potem konec mojega življenja, o Marija, moje upanje, stoj mi na strani v strašnih stiskah, v kterih bom zdihoval. Poterjuj me, da me pogled mojih grehov, ktere mi bo satan pred oči postavljal, v obupanje ne pripravi. Zadobi mi gnado, da te bom takrat še večkrat kot sicer na po¬ moč klical, in da klicaje v tvoje in tvojega presvetega Sina in sv. Jožefa ime svojo dušo izdihnem. Pa še več te prosim, o moja veličastna Kraljica! tudi ti me tolaži ob moji smertni uri. Stoj mi vsaj s svojo priprošnjo na strani, 290 da v gnadi Božji in iz ljubezni do Boga in do tebe srečno umerjena. Amen. 31. dan. Materna beseda za slovo. Prišli smo do zadnje besede v razlaganji molitve: „Ceščena si Marija 11 , — do be¬ sede „Amen“. S tem se nekako poslovimo pri naši preljubi Materi Mariji. Ako’ smo jo pri začetku, ko smo v molitvi serce k njej povzdignili, iz vdanega serca s „Peščena si Marija 11 pozdravili, naj izrečemo slovo z be¬ sedo „Amen“, t. j. „naj se zgodi 11 , „zdrava bodi 11 , ali „z Bogom ! 11 S tem pa sklenemo tudi letošnje Šmarnice. Vse na svetu mine, tudi naše šmarnično premišljevanje. Zdi se nam, kakor da bi se Marija danes pri sklepu Šmarnic našim očem in naši lju¬ bezni odtegnila in našo revno zemljo zapustila, da bi se v nebesa zopet povzdignila. Naj jo v duhu naša serca danes spremljajo proti nebesom. Kader se pa kaka mati od svojih otrok loči ter jih zapusti, bodi si, da gre kam na 291 daljno potovanje, ali da jih o smerti zapusti, se navadno s kakimi besedami od njih poslovi, in te materne besede, ki so bile za slovo spre¬ govorjene, se dobrim otrokom posebno, nepo¬ zabljivo v spomin vtisnejo. Kristjani! tudi mi klečimo za letos poslednjikrat pred Marijino šmarnično podobo, da bi njen blagoslov za slovo prejeli. In tukaj se nam kaj lahko želja v sercu zbudi: „Oh, ko bi mogla Marijina po¬ doba pač govoriti! Le eno besedo, o Mati moja! le eno samo besedo bi želel iz tvojih ust zaslišati. — O kaj bi vendar meni rekla? — Tako bi si marsikteri izmed nas lahko mislil. — Pa, kristjani! vtem trenutku zasli¬ šimo Marijino besedo, in sicer globoko v svojem duhu Marijino materno besedo za slovo. Marija jo je s svojimi telesnimi ustmi spre¬ govorila, in je kot draga svetinja hranjena v svetem evangeliju. To je zadnja beseda, ki jo sv. evangelij nam od Marije pripoveduje. Prav in spodobno je tedaj, da to besedo kot M a t e r n o besedo za slovo do vseh kristjanov čislamo in s sinovskim spoštovanjem sprejmemo. In ta »Materna beseda za slovo" je bila tam na ženitnini v Kani Galilejski 292 izgovorjena. Z materno ljubeznijo je Marija za uboga poročenca skerbela, čudež je sprosila za nju od svojega Božjega Sina. Tako je ona to nalogo, kolikor je bilo pri njej, srečno rešila. Zdaj pa je bila dolžnost drugih, da so tudi svojo dolžnost storili. Zakaj kadar in kolikorkrat hoče Bog pri človeku kaj dobrega storiti, mora tudi človek k temu kaj storiti. To je Marija dobro vedela; kaj pa bo njen Sin ravno zdaj za do- veršenje čudeža zahteval, tega ni vedela. In ravno zato je zdaj prav materno in gorko opominovaje, svetovaje in spodbudovaje rekla služabnikom: „Vse,karbo (mojSin)vam rekel, to storiti 11 . Služabniki so ta svet, to »Marijino besedo 11 spolnili, in čudež se je res zgodil. Te besede Božje Matere nam zamorejo pri sklepu letošnjih Šmarnic za slovo veljati. In kako tehtne in pomenljive so te besede! Glej, ljubi kristjan! ti si pač že menda večkrat na božjih potih ali v domači cerkvi pred Marijino, zlasti šmarnično podobo klečal in molil, da naj bi ti ona s svojo priprošnjo pri Bogu pomagala. Ker je ona dobra, usmi¬ ljena Mati, je tvojo prošnjo tudi svojemu 293 Božjemu Sinu izročila, če je bila prošnja le sicer Bogu dopadljiva. Oe pa vendar nisi pri vsem tem pomoči dosegel, ali veš, kaj je bilo pri tem pomanjkljivega? — Pri Mariji nič ne, tudi pri njenem Božjem Sinu ne, ampak le pri tebi. Ti bi bil moral tudi od svoje strani pomagati k doseženju tiste reči, ktero si želel doseči. Marija hoče od nas veči del kak dar dobiti, da nam kako milost sprosi, Marija zahteva od tebe kak duhoven dar, n. pr. da se temu ali temu napčnemu nagnjenju, navadi od¬ poveš, dobro spoved opraviš, ali si za to ali uno kerščansko čednost bolj prizadevaš itd. Kaj je ravno tisto, kar Bog od tebe tirja, jaz ne vem; morebiti ti bo najbolje tvoja lastna vest po¬ vedala. Marija na ženitnini v Kani tudi ni vedela, kaj bo njen Sin od služabnikov zahteval. Pa ravno zaradi tega je njen svet tako zlat: „Yse, karkoli vam bo zapovedal, to storite!" On ti bo že povedal, le prav paziti moraš na to. Verh tega ti pa tudi vsak kate¬ kizem pove, kaj pomeni besedica „vse“. Postoj zato nekoliko zdaj, kerščanski po¬ potnik ! in poslušaj prav zvesto, ali ne slišiš zno¬ traj glasu Kristusovega? . . On gleda v te, kod 20 294 hodiš in postajaš v svojem življenji. Kaj meniš, kakošen svet bi ti pač on hotel dati v tvoj časni in večni blagor? . . Gotovo ne druzega, kakor ga je že enkrat zares rekel: „Pojdite noter skoz ozke vrata; zakaj široke so vrata in prostorna je pot, ktera pelje v pogubljenje, in veliko jih je, kteri po nji hodijo. Kako ozke so vrata in tesna je pot, ktera pelje v življenje, in malo jih je, kteri jo najdejo. 1 ' (Mat. 7. 13. 14.) Zato si prizadevaj skoz ozke vrata stopiti v življenje. To mora biti, ljubi kristjan; ni namreč druge poti v Materni dom, kakor le edina ozka, ki ti jo je tvoj Zveličar s temi besedami pokazal. Tudi on sam je moral po njej hoditi, in enako Marija, njegova preblažena Mati. Včasih je bila pot njenega življenja prav močno ozka, tako ozka, da ji je serce stiskalo od bo¬ lečine in žalosti. Dnevi križev in žalosti so ji komaj kterikrat minuli. Pa to naj te nikar maloserčnega ne dela. Stori od svoje strani, kar moreš in veš, in kar ne moreš sam storiti, to priporoči in potoži svoji nebeški Materi z vsem zaupanjem in go¬ rečo molitvijo. Ona svojega otroka gotovo ne 295 zapusti. In če ti posebno britko in težko pri¬ haja, in če je videti, da bi hotlo še hujše biti; potem, o ljuba, uboga in draga kerščanska duša! povzdigni solzno oko iz te solzne doline le še večkrat proti Mariji, tolažnici žalostnih. Marija je poslednjič po mnogih težavnih letih prišla do veličastne slave, do svojega pre¬ srečnega vnebovzetja. Tudi ona je legla na smertno posteljo, pa ne za kako telesno bo¬ leznijo bolna, ampak od ljubezni in svetih želja po Jezusu v nebeški časti. Zdaj je smela iti domu k svojemu Sinu; dokončana je bila zdaj zemeljska pot njenega terpljenja, kakor ga nikdar nobena druga mati prestati ni imela. Pripravljen ji je kraljevi sedež, krona, žezlo, zveličanje brez mere in brez konca. O kako radostno je toraj gledala tje v domovino ne¬ beško! Kako lahko in sladko je bilo za-njo umreti! O zares, zakaj ona je zamogla nazaj gle¬ dati na svoje z lepimi čednostmi in dobrimi deli tako bogato in pred Bogom tako zaslužno življenje. Bilo ji je sicer večkrat prav težavno, pa bila je to prava in edino varna pot; zdaj je bila dokončana, in pred seboj vidi nebesa. 20 * 296 Neko število let poprej je imela popotovati v neko mesto — bilo je Betlehem. Pozno zvečer je še bilo in iskala je pri ljudeh prenočišča. Pervi, pri kterem bi bila rada prenočila, je ni sprejel, češ: tukaj ni prostora za te! Tako je rekel drugi, tretji. In tako je morala najsve¬ tejša ubožna Mati Jezusova pred mesto ven iti, v kamnito votlino, ki je pastirjem v borno štalico služila. Pa poglejmo zdaj o njeni smerti; ko je oči zatisnila in je šla njena duša domu v sveto Božje mesto, v nebeški Jeruzalem, se ji je tudi zdaj, pa vse v drugem pomenu in s svetim veseljem in z ljubeznijo reklo: Le pojdi na¬ prej ; tukaj ni za-te prostora. In tako je šla zmerom više skoz vse verste svetnikov in ne¬ beških angeljev vedno spremljevana s slavnim nebeškim petjem tako dolgo, da je prišla do sedeža svojega Božjega Sina. Tam še le je prostor za njo, tam je kronana Kraljica an¬ geljev, očakov, prerokov, in vseh svetnikov. Kolikor globokeje je bila tu na zemlji potop¬ ljena v morje terpljenja, toliko više se nahaja zdaj gori v najčistejšem morji veselja. Žalostna Božja Mati je postala Kraljica nebes in zemlje 297 z veliko močjo in veličastvom. Terpljenja polno pozemeljsko popotovanje je minulo, počitek pa je zdaj večen. Doli v Betlehemu je bilo tesno in majhno in merzlo, zgori pa v nebesih je prostorno in lepo in gorko od vekomaj do vekomaj. Od tam s svojega maternege doma gleda ona, o kristjan! na-te in ti o teh Šmarnicah sporoča te besede za slovo: „Vse, karkoli ti bo moj Sin rekel, stori!“ O zares! ljuba duša, sprejmi te besede za spomin od Marije, in ravnaj se potem, in go¬ tovo se bo za-te dobro izšlo. Kaj pa hočeš ti, o kerščanska duša! ljubi Materi Božji za spomin pri slovesu danes da¬ rovati ? V Marijinem Oelji je v milostni kapeli blizo altarja na evangeljski strani kamenita plošča vzidana. Na njej je zapisano: „Njegova cesarska visokost, nadvojvoda Karol, bivši škof Pasavski in Olomuški, je bil obljubil božjo pot v Marijino Celje; pa ga je smert prehitela, da ni mogel obljube spolniti. Zato je o smerti naredil sporočilo, naj po smerti njegovo serce v Celje neso in ga tam zraven Matere Božje 298 položijo. To se je tudi res zgodilo 1. 1664.“ Ta pobožni gospod je tako svoje serce kot stalni spomenik Mariji Devici izročil; ravno to tudi ti stori, ljubi kristjan. Daruj danes o sklepu letošnjih Šmarnic Materi Božji svoje serce v detinski ljubezni in zvestobi. Obljubi ji zdaj prav terdno in resnobno, da hočeš ves čas svojega življenja biti njen zvest otrok, ji goreče služiti, jo v vsaki dušni nevarnosti in skušnjavi na pomoč klicati ter njene zglede posnemati. Potem bo tudi Marija tebi ostala zvesta Mati. Mlad dijak (učenec) je tudi nekdaj Marijo ve¬ liko častil, pa le z ustmi; življenje njegovo in ljubezen je bila daleč od nje. In ko je zopet enkrat k Mariji molil: „monstra te esse ma- trem,“ t. j. „skaži se mi Mater,“ je dobil v svoji duši odgovor: „Pokaži poprej ti, da si moj otrok. “ Naj bo, kristjan, to tudi tebi re¬ čeno. Pokaži v govorjenji, v pogledih, v željah, v svojih oblačilih, v svojih kratkočasih, po¬ kaži v vsem življenji in obnašanji, da imaš Marijo, najsvetejšo, najčistejšo, najponižnišo, najpokornišo, najljubeznjivšo Mater Jezusovo za svojo mater. A k o tako živiš, potem ne moliš le samo z ustmi svoj „Amen“, t. j. „naj se 299 zgodi“ na koncu „Ceščenasimarije“; ampak potem tudi sam pomagaš, da bi se zgodilo, kar si Marijo prosil. To bo gotovo kaj zdalo. Ako tako živiš, potem se smeš terdno nadjati, da se ti bo Marija v tvojem življenji mater skazovala, in da se ti bo ta ljubeznjiva Mati kedaj s svojim varstvom prikazala o tvoji smertni uri in v svojem maternem domu v nebesih. 0 Marija! v tem mesecu smo tedaj s spoštovanjem in z ljubeznijo premiš¬ ljevali tvoje čednosti. Oh, da našemu sercu ni dano občutiti, in tudi ne na¬ šemu umu razumeti vseh popolnosti, ktere so še v tebi, in ktere angelji in svetniki, razsvetljeni od nebeške luči, v tebi gledajo! Hočemo si v prihodnje pri¬ zadevati, da bomo svoje življenje vrav- navali po zgledu tvojega življenja. Naj bo ta tvoj mesec začetek našega duš¬ nega prenovljenja. Ti si naša dobrot¬ ljiva Mati, in iz dušnih tolažb, ki smo jih o teh bogoljubnih vajah okušali, smemo soditi, da smo tvoji otroci. Vsak dan našega življenja naj nam prinese eno izmed tistih gnad, s kterimi ti naše 300 molitve poplačuješ. Truditi se hočemo, da si s čednostmi in pobožnostjo tvojo ljubezen zmerom bolj zaslužimo. Ker pa smo si svesti svoje slabosti in nestano¬ vitnosti; ne jenjaj, o ljubeznjiva Mati! za nas prositi, da svete sklepe, ki smo jih delal ita mesec, bodemo tudi v djanji spolnovali, ter kedaj neizrekljivo srečo dosegli: k tebi priti na materni dom v nebesa, kjer ne bo več nobene ločitve! Molite „češeeno Marijo" z vso vnemo serca Da blagoslov Božji teče na vas iz neba! AMEN. V. V. Č. B, I. P. D, M. 301 Sveta maša. Molitev pred sveto mašo k Materi Božji. 0 dobrotljiva in usmiljena Mati, prebla- žena Devica Marija! Jaz revni in nevredni grešnik z vso priserčnostjo in ljubeznijo k tebi pribežim, in prosim te pri tvoji dobroti: kakor si pri svojem preljubeznjivem Sinu visečem na križu stala, tako stoj tudi pri mašniku in pri nas ubogih grešnikih, ki bomo ravno tega tvo¬ jega Sina darovali nebeškemu Očetu. Sprosi nam moč in milost, da bomo v Božjo najvišo čast in v svoje zveličanje to sv. mašo za žive in mertve vredno opraviti zamogli. Amen. Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi. Očitna spoved. Sveti Oče! iz lastne slabosti sem grešil in tvojo pravico razserdil, ne morem te pa iz 302 lastne moči potolažiti. Odpusti mi toraj moje grehe po Jezusu Kristusu, ki je moj Odrešenik in moja sprava. Odpusti mi jih na prošnjo Marije Device, ki je moja usmiljena besednica. Zal mi je iz celega serca, ker sem razžalil tebe, neskončno svetost in dobroto, ki te iz serca ljubim. Terdno sklenem raji vse hudo preterpeti, kakor tebe svojega Boga še s kakim grehom razžaliti. Daj mi k temu svojo milost in poglej potolažen v moje skesano serce, da sad svete maše za-me ne bo zgubljen. Slava. Čast Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, kteri te z dobro voljo iščejo. Hvalimo, častimo, molimo, preslavljamo te; razveseljujemo se hvaležno tvoje nezmerne časti, o Gospod, naš Bog in vsegamogočni Oče! Poveličujemo enako tebe, edinorojeni Sin, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam najvišji s sv. Duhom v slavi Boga Očeta. Amen. O Gospod, bodi z menoj, in usliši moje naslednje prošnje. 303 Molitve. 0 Bog, ki si s predrago kervjo svojega edinorojenega Sina posvetil zastavo Križa, s kterega nam novo življenje teče; dodeli nam, prosimo, da tisti, kteri se vselijo časti tega svetega Križa, se povsod tudi tvoje brambe vdeležijo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomanj do vekomaj. Amen. O Bog, nebeški Oče, ozri se na priprošnje presvete Device Marije, ki je bila vredna po¬ stati Nevesta sv. Duha in Mati tvojega edino- rojenega Sinu Božjega in dodeli milostljivo, da mi njene nauke poslušamo in njene svete iz- glede vselej zvesto posnemamo ter tako po¬ božno živimo in enkrat prejmemo zveličanje po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Prosimo te, o Bog! brani nas zoper vse dušne in telesne nevarnosti, in na prošnjo bla¬ žene in častitljive vselej Device Marije, varha sv. Jožefa, svetih aposteljnov Petra in Pavla, našega pomočnika (pomočnice) sv. I. (se imenuje farni pomočnik,) in vsih Svetnikov, nam dobrotno dodeli mir in varnost na duši in na telesu, 304 da po zatertih nasprotjih in vseh zmotah tebi tvoja Cerkev v pokoju in prostosti služi. Po tem Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in krajuje v edi¬ nosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. List. Gospod me je v lasti imel v začetku svojih potov, preden je kaj storil od začetka . . . Bila sem na svetu in moje veselje je, biti s člove¬ škimi otroci. Zdaj toraj, otroci! poslušajte me. Blagor jim, kteri ohranijo moja pota. Poslu¬ šajte nauk in bodite modri in nikar ga ne zametovajte. Blagor človeku, kteri me posluša in kteri čuje pri mojih vratih vsak dan in streže pri podbojih mojih dur. Kdor mene najde, bo našel življenje in prejel zveličanje od Gospoda. Očisti vsegamogočni, večni Bog, moje serce in moje ušesa po svoji neskončni milosti, da bom mogel besede sv. Evangelija vselej prav umeti, jih marljivo v svoje izveličanje obračati, ter jih tudi pred svetom očitno pričati. 305 Evangelij. (Po sv. Lukežu v 1. pogl.) Tisti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k nji in je rekel: Ceščena, milosti polna; Gospod je s teboj; blažena si med ženami. Vera se moli ob nedeljah, vseh praznikih Matere Božje in sv. aposteljnov. Moli jo takrat prav pobožno z mašnikom. Darovanje. Sprejmi, sveti Oče, vsegamogočni večni Bog! to neomadežano daritev, ktero jaz ne¬ vredni tvoj služabnik darujem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu, za svoje neštevilne grehe, žaljenja in zanikernosti, in za vse pri¬ čujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve; naj meni in njim tekne v blagor in večno življenje. Amen. Darujemo ti tudi, o Gospod! kelih zve¬ ličanja, in prosimo tvojo dobroto: naj se s pri- 306 jetno vonjavo vzdiguje pred obličje tvojega božjega Veličastva za naše in za vesoljnega sveta zveličanje. Sprejmi, o sveta Trojica! ta dar, ki ti ga darujemo v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda Gospoda našega Jezusa Kristusa, in na čast blažene vselej Device Marije, sv. Janeza Kerstnika, in svetih aposteljnov Petra in Pavla, teh in vseh Svetih: naj bode njim v čast, nam pa v zveličanje, in naj taisti za nas milostno prosijo v nebesih, kterih spomin obhajamo na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Tihe molitve. Ponižno te prosimo, o Gospod, naj nas ta daritev na altarji očisti vseh naših raz- žaljenj in grehov, ker je tudi na altarji svetega Križa odvzela greh in razžaljenje vesoljnega sveta. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem, ki s teboj živi .... O Bog! po tvoji neskončni milosti in na mogočno priprošnjo prečiste Device Marije, ktero za Mater Božjo spoznamo in ponižno častimo, te prosim, usmili se mene in vseh, 307 za ktere sem dolžan in zavezan moliti ter nam dodeli blagor za dušo in telo na tem svetu, po smrti pa večno zveličanje v nebesih. Po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Usliši nas, o Bog, naš Bešenik, da v moči tega zakramenta nas varuješ vseh dušnih in te¬ lesnih sovražnikov, ter nam dodeliš milost v pričujočem in zveličanje v prihodnjem življenji, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, ki s teboj živi .... Predglasje. Z mašnikom povzdignem serce k tebi, o Gospod in Bog: ker zares, vredno in pravično, spodobno in zveličavno je, da tebi vedno in povsod zahvalo dajemo, o sveti Gospod, vsega- mogočni večni Bog! In te o češčenji*) bla¬ žene Marije vedno Device hvalimo, blagrujemo in oznanujemo. Ktera je po obsenčenji sv. Duha tvojega Edinorojenega spočela, ohranila čast de- vištvo in svetu večno luč rodila, Jezusa Kri¬ stusa, Gospoda našega. Po kterem tvoje veli¬ častvo hvalijo angelji, molijo gospostva, trepečejo *) O prazniki Matere Božje, pristavi ime praznika, n. pr. o vnebovzetji, o rojstvu itd. 308 oblasti. Nebesa in nebeške moči ter blaženi serafi te z zedinjenim radovanjem preslavljajo. Prosimo, dopusti, da se tudi naši glasi pri¬ družijo ter s preponižnim češčenjem kličemo, rekoč: Svet, svet, svet, Gospod, Bog Sabaot! Polno je nebo in zemlja tvoje slave. Slava tebi na višavah. Ceščen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem. Slava na višavah. Spomin za žive. Prosimo te toraj, predobrotljivi Oče! po Gospodu našem Jezusu Kristusu, sprejmi te svete in brezmadežne darove. Sprejmi jih za svojo sv. katoliško Cerkev, ktero milostno umiri, vari, zedini in vladaj po vesoljnem svetu, — pa z njo vred tudi svojega služabnika našega papeža Leona, našega škofa Jakoba, našega vladarja Franca Jožefa, ter vse pravoverne, ki svoje katoliške in apostoljske Cerkve. Spomni se pa tudi, Gospod, živih služab¬ nikov in služabnic, ktere ti posebno priporočim. (Imenuj jih tukaj, n. pr.: starše, brate in sestre, do¬ brotnike itd.) Spomni se, o Gospod, tudi vseh tukaj pričujočih, kterih vernost in bogoljubnost 309 ti je znana, in tudi tistih, za ktere oni molijo, da bi bile vseh prošnje uslišane in vsak svojih britkosti rešen. V ta namen se tudi spominjamo vseh iz¬ voljenih Božjih, in zedinimo se z Marijo De¬ vico, s ss. aposteljni, mučeniki, spoznovavei in vsemi svetniki. Po njih zasluženji in molitvah prosimo, nam dodeli, da vselej tvoja pomoč pri nas ostane. Ravno pred povzdigovanjem. Sprejmi, o neskončno dobrotljivi in vsega- mogočni Bog, to daritev, ki se ima zdaj spre¬ meniti v telo in kri tvojega preljubljenega Sina Jezusa Kristusa. Ozri se tudi v moje serce, in dodeli mi moč te nezmerne skrivnosti vredno moliti, častiti in hvaliti — po Kristusu, Go¬ spodu našem. K povzdigovanju sv. Rešnjega Telesa. Bodi češčen, hvaljen, moljen in povikševan, Jezus, moj Bog, v presv. zakramentu! O Jezus, tebi živim; o Jezus,"tebi umerjem, o Jezus, tvoj sem živ in mertev; o Jezus, bodi mi usmiljen; o dobrotljivi Jezus, daj, da tvoje presveto Rešnje 21 310 Telo vselej vredno prejemljem v življenji in o zadnji, smrtni uri! Med povzdigovanjem moli Jezusa v presv. Zakramentu ter reei n. pr.: Čast in hvala, zahvala in češčenje Jezusu y presv. Eešnjem Telesu! Molimo te, hvalimo te, častimo te, ker ti sam si svet, ti sam Go¬ spod, ti sam najviši s sv. Duhom v slavi Očeta. — Svet, svet, svet, si Gospod Bog, Odrešenik in Sodnik! Nebo in zemlja sta polna tvoje časti; tebe toraj prosim, pomagaj svojim služabnikom, ktere si s svojo predrago Krvijo odrešil. Na vekomaj naj bom svetnikom tvojim prištet, da ča¬ stim tvoje ime od vekomaj do vekomaj. Amen. K povzdigovanju sv. Rešnje Kervi. Bodi češčena, hvaljena in moljena presv. Bešnja Kri Jezusova tu in povsod, zdaj in na vekomaj! 0 Jezus, bodi mi milostljiv; o Jezus, bodi mi usmiljen; dobrotljivi Jezus, daj, da tvoja draga Kri nad menoj ne bo zgubljena! Po povzdigovanji. Kolikorkrat bote to skrivnost obhajali, storite v moj spomin, si zapovedal, o usmiljeni 311 Jezus, Sin Božji! Spominjamo se toraj z najponižniši hvaležnostjo tvojega zveličavnega terpljenja, vstajenja in čatitljivega vnebohoda, in darujemo presvitlemu veličanstvu Božjemu čisti, sveti in neomadežani dar, presveti kruh večnega življenja in kelih vednega zveličanja. Ozri se, o večni Oče! potolažen na ta dar, in sprejmi ga, kakor si sprejemal dar pravič¬ nega Abeljna, dar očaka Abrahama, dar Mel- kisedekov, ki je bil podoba nekervave daritve sv. maše. Prosimo te ponižno, da vsi, kteri koli se vdeležujemo te daritve, bomo z vsim nebeškim blagoslovom napolnjeni — po Kri¬ stusu, Gospodu našem. Spomin za mertve. Spomni se, o Gospod! tudi svojih služab¬ nikov in služabnic, kteri so se v veri in v miru iz tega svetli ločili. (Imenuj v mislih ranjee, za ktere ti je posebej moliti, n. pr.: za starše, brate, sestre, sorodovince, prijatelje, dobrotnike, tiste, kteri so morebiti po tvojem zadolženji še v kraju očiščevanja itd.) Te in vse, kteri v Kristusu počivajo, reši o Bog, in pelji jih v kraj hladila, luči in večnega ve¬ selja. Amen. 21 * 312 Tudi nas grešnikov se usmili, o Gospod! po obilnosti svoje milosti, in na prošnjo vseh svojih svetnikov, nam dodeli delež z njimi v kraljestvu Božjem — po Kristusu, Gospodu našem. Oče naš. (Moli ga z mašnikom ter dostavi:) Keši nas tedaj, te prosimo, o Gospod! vsega zlega, sedanjega, preteklega in prihod¬ njega, na prošnjo preblažene in častite Device Marije, ss. aposteljnov Petra in Pavla in vseh svojih svetnikov in dodeli nam mir v naših dnevih, da bomo prosti greha ter vse nesreče obvarovani. Jagnje Božje, ki grehe sveti odjemlješ, usmili se nas. Jagnje Božje, ki grehe sveti odjemlješ, usmili se nas. Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, dodeli nam mir! Pred mašnikovim obhajilom. Gospod Jezus Kristus, ki si rekel apo- steljnom: mir vam zapustim, svoj mir vam 313 dam; nikar ne glej na moje grehe, temuč na vero svoje svete Cerkve, in po svoji dobrotni volji jo vmiri in zedini. Gospod Jezus Kristus, Sin živega Boga, ki si svet poživil, reši me po le-tem svojem presvetem telesu in kervi vseh mojih pregreh in vsega hudega, in dodeli mi, da se vedno tvojih zapoved deržim, ter ne dopusti, da bi se kdaj od tebe ločil. Gospod Jezus Kristus, prejemanje tvojega presv. Telesa, ktero vživam, naj mi, prosim, ne služi v pogubljenje; temuč po tvoji milostni dobroti naj mi vselej tekne v obrambo in zdravje na duši in na telesu. Dodeli mi tudi zdaj-le po¬ polnoma skesanje, da s teboj spravljen, se smem z mašnikom vred saj po duhovno s teboj zediniti. Mašnikovo obhajilo. Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.) (Obudi v prid duhovnega obhajila pravo obžalo¬ vanje grehov in želje se z Jezusom skleniti, ako si vreden, ter reei): Moj Bog, obžalujem vse svoje grehe z Davidom, Magdaleno in z vsemi resničnimi 314 spokorniki, ker sem z njimi tebe, neskončno svetost razžalil; hočem in bom se poboljšal, da tebe, presveto dobroto, več ne žalim. — Moj Bog, verujem v tebe, ker si neskončna resnica in večna modrost; upam v tvoje ne¬ skončno usmiljenje in presv. Bešnjo Kri Jezu¬ sovo, da mi boš vse grehe odpustil ter dal večno zveličanje, ker si to obljubil ter si zvest v svojih obljubah in vsegamogočen. Gospod ljubim te čež vse, ker si neskončna svetost in vse ljubezni vreden. Gospod Jezus, pridi v moje serce s svojo gnado in s svojo ljubeznijo, in napolni mi ga z vso čednostjo in milostjo. O večni Bog! Telo in kri našega Gospoda Jezusa, ktero mašnik zdaj vživa, naj tudi meni po tvoji nezmerni dobroti tekne v večno življenje. Dodeli mi milost, da me hudo ne premaga, in da v meni ne ostane noben madež greha, ki se tolikih skrivnost vdele- žujem, — po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitve po obhajilu: Zavoljo presvete daritve, ktero smo obha¬ jali, te prosim, o milostljivi Bog! usliši moje 315 pohlevne prošnje, dodeli mi pomoč v vseh mojih potrebah ter brani mene in vse verne vsega zalezovanja hudobnega duha, kterega je na Križu tako častitljivo premagal Jezus Kristus, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. O Bog, ki si nas v svoji neskončni do¬ broti deležne storil presv. daritve Kristusa, Sina tvojega; ponižno te prosimo, da nas na pri¬ prošnjo Matere njegove in naše, presv. Device Marije, obvaruješ vseh nevarnost na duši in na telesu in enkrat po tem revnem življenji v večno zveličanje sprejmeš. Očisti in poterjuje naj nas, prosimo o Go¬ spod ! opravljena daritev nebeške skrivnosti ter na priprošnjo blažene Device Marije, Božje po¬ rodnice, sv. Jožefa, ss. aposteljnov Petra in Pavla, našega pomočnika sv. I., in vseh svet¬ nikov, bodi nam v spravo za vse naše napake in rešenje iz vsaktorih težav. Pred blagoslovom. O presveta Trojica! naj ti bo prijetno naše češčenje in naša služba, ter dodeli, da bo dokončana daritev sv. maše po tvojem usmi- 316 ljenji teknila v spravo meni in vsem, za ktere se je opravljala, — po Kristusu, Gospodu našem. Blagoslovi nas vsegamogočni Bog, j Oče, f Sin in f sv. Duh. Amen. Po sv. maši k Materi Božji. O presveta, in prečastitljiva Devica Marija, mati Stvarnika vseh stvari, kterega pravo in resnično telo in kri je bilo ravnokar darovano, ponižno te prosim pri tvojem usmiljenji, pristopi k njemu za-me grešnika, naj mi na tvoje pre¬ svete prošnje milostno prizanese, kar koli sem jaz nevredni pri tej neizrečeni in neprecenljivi daritvi po nevednosti, po nerodnosti, po na¬ ključji, s premalo spoštljivostjo ali kakor koli zgrešil ali zagrešil. Vse naj mi dobrotno od¬ pusti Jezus Kristus, tvoj Sin, ki z Očetom in sv. Duhom živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. 317 Molitve, ktere naj se z mašnikom vred opravljajo po vsaki tihi sv. maši. (Kleče.) Ceščena si Marija . . . (trikrat.) Ceščena bodi kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci, k tebi zdihu¬ jemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica, svoje milost¬ ljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa, o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! Od. Da bodemo vredni obljub Kristusovih Molimo. O Bog, naše pribežališče in moč, poslušaj pobožne prošnje svoje Cerkve in dodeli, da na posredovanje častitljive in brezmadežne Marije Device, Božje porodnice, svetega Jožefa, tvojih svetih aposteljnov Petra in Pavla in vseh svet- 318 nikov, kar v sedanjih stiskah ponižno prosimo, v resnici dosežemo, po ravno tistem Kristusu Gospodu našem. Od. Amen. 300 dni odpustka po vsaki sv. maši. Leon XIII. 6. prosinca 1884. 319 Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sveti Duh, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brezmadežna, Mati nedolžna, Mati presveta, za nas Boga prosi! 320 Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja daniea, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, za nas Boga prosi! 321 Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kreljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica mučencev, Kraljica spoznovavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta. Kraljica sv. rožnega venca, Jagnje Božje, ki grehe sveti odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki greha sveti odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveti odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš i. t. d. češčena Marija i. t. d. za nas Boga prosi! 322 Molitve. I. K presvetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. 0. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! kteri si nam v prečudnem zakra¬ mentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako častiti, da sad tvojega od¬ rešenja vedno v sebi čutimo. (Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha., Bog vekomaj.) 2. K sveti Devici, Materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. O častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. 323 V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! 0. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim služabnikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo, in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. 3. K sveti Devici, Materi Mariji. Ceščena bodi, Kraljica, mati milosti, živ¬ ljenje,' sladkost in upanje naše, bodi češčena ! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni do¬ lini. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas; in pokaži nam po tem revnem življenji Jezusa, blaženi sad svojega telesa: o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! 0. Da bomo vredni- obljub Kristusovih. Molimo. Vsegamogočni, večni Bog! ki si dušo ni telo častite Device Matere Marije, da bi vredno 324 prebivališče tvojega Sina biti zaslužila, s po¬ močjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne smerti rešeni. 4. K svetemu Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! 0. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina tvoje presvete Matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljene. 5. Za vse potrebe. Gospod! ponižno te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere ljube Device Marije in vseh svojih svetnikov nas svoje slu¬ žabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo rodovino in naše prijatelje od hudobe in grehov, in napolni jih • 325 z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim pri¬ jateljem in neprijateljem, in obvaruj to duhov- nijo z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in do¬ deli milostno vsem vernim kristjanom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno živ¬ ljenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse ker- ščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. 0. Amen. Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d. (petkrat.) 22 326 Sv. Križev pot. (Kakor ga navadno v Kirnu molijo.) Molitev. Predobrotljivi Jezus! vtisni v moje serce vso ljubezen in britkost, s ktero si sv. križ na Kalvarijo nesel in na njem za nas umeri. Kesam se iz celega serca vseh storjenih grehov, ker sem tebe neskončno ljubezen z njimi razžalil. Sklenem s tvojo gnado svoje življenje resnično poboljšati. Keši me, o Jezus, s svojim zasluženjem greha in večnega po¬ gubljenja. Želim biti deležen vseh odpustkov Križe¬ vega pota ter jih darujem nebeškemu Očetu za svoje grehe in za duše v vicah. 327 I. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus je k smerti obsojen. O Jezus! po tej krivični sodbi, ktero sem s svojimi grehi že tolikrat podpisal, me reši sodbe večne smerti, ktero sem že tolikokrat zaslužil. Oče naš. Ceščena si Marija. Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše Serce Jezusovo v visoko častitem Zakramentu sv. Reš- njega Telesa. Odg. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah. II. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus križ na-se vzame. O Jezus! ki si voljno težki križ na-se vzel, kterega sem ti jaz s svojimi grehi pripravil; daj, da spoznam njih velikost, ter jih objo¬ kujem ves čas svojega življenja. Oče naš. Ceščena si Marija. 22 * 328 Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod, itd. (Kakor na str. 327.) III. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus pervikrat pade pod križem. Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus, te je pod križem na tla poterla. Merzi se mi nad grehi ter jih sovražim; odpusti mi, te prosim, in s pomočjo tvoje milosti nočem nič več grešiti. Oče naš. Ceščena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani' Gospod itd. IY. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus sreča svojo žalostno Mater. O prežalostni Jezus! O prežalostna Mati! Ako sem vama do zdaj toliko žalosti delal s svojimi grehi, se to v prihodnjič nič več ne sme zgoditi. Z vajino pomočjo vaji hočem lju¬ biti, in vama zvest biti do smerti. Oče naš. Ceščena si Marija. . 329 Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. V. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. O Jezus! kako srečen je Simon, da ti zamore pomagati križ nesti! Kako srečen bi bil pa tudi jaz, ako bi odslej ti pomagal križ nositi s poterpežljivostjo v vsem, karkoli me zadene. Oče naš. češčena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. TI. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus sprejme od Veronike potni pert. O Jezus! ki si se tolikanj ponižal, svoj presveti obraz vtisniti Veroniki v potno ruto, vtisni globoko tudi v mojo dušo spomin svo¬ jega britkega terpljenja in grenke smerti. Oče naš. Oeščena si Marija. 330 Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. TIL postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus v drugič pade pod križem. Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da ti, o preljubeznjivi Jezus, že zopet padaš pod križem. Daj mi pomoč, da se ne povernem zopet v greh. Oče naš. Ceščena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. TIH. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Ti, o Jezus, tolažiš žene Jeruzalemske, ki žalujejo nad tvojim terpljenjem. Tolaži tudi mojo dušo s svojim usmiljenjem, v kterega zaupam in si ga hočem v prid obračati. Oče naš. Ceščena si Marija. Haljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. 331 IX. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus v tretjič pade pod križem. Od prevelikega terpljenja, ki si ga že prestal, o Jezus, v tretjič padeš pod težkim križem. Stori, da se nič več v greh ne po- vernem. Moj Jezus, rajši umerjem, kakor da bi zopet grešil. Oče naš. Ceščena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. X. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezusa slečejo ter mu kisa in žolca piti dajo. O Jezus, ki so te slekli in ti kisa in žolca piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do časnih reči in stori, da vse zaničujem, kar je posvetnega, ali kar me v greh napeljuje. Oče naš. Ceščena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. 332 XI. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezusa na križ pribijajo. Po tistih grozovitih bolečinah, ktere si občutil, ko so tvoje svete roke in noge z žeblji prebodli, stori o Jezus, da svoje meso nepre¬ nehoma križam s kerščanskim zatajevanjem. Oče naš. Oeščena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. XII. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. . Jezus umerje na križu. O Jezus! ki si na križu umeri potem, ko si tri ure v najbritkejših smertnih težavah na njem visel, daj mi, da pred umerjem, kakor da bi še kdaj grešil. In ako moram še živeti, naj živim, da tebe ljubim in tebi služim. Oče naš. Oeščena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. 333 XIII. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezusa njegovi deviški Materi v naročje polože. O prežalostna Mati! kako je bilo pač z britkostmi napolnjeno tvoje Serce, ko si svo¬ jega ljubega Jezusa mertvega v naročji imela. O sprosi mi milost, da greh sovražim, ki je bil kriv njegove smerti in tvojih britkost, da spokorno živim in v tvojem naročji sveto umerjem. Oče naš. Češčena si Marija. Hvaljeno in češčeno itd. Križani Gospod itd. XIV. postaja. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezusa v grob polože. O Jezus! vsemu hočemo odmreti in le v tebi živeti. Dokler mi je še tu živeti, hočem le v tebi in s teboj živeti, da enkrat v nebesih v tebi večno živim, ter tamkaj sad tvojega britkega terpljenja in tvoje smerti večno vživam. 334 Oče naš. Češčena si Marije. Hvaljeno in čeačeno itd. Križani Gospod itd. Molitev. Moj Izveličar Jezus, bodi zahvaljen, da si mi tako dolgo prizanašal in moje pokore tako milostljivo čakal! Daj, o Jezus, da se ne pogubi, kterega si toliko ljubil in za njegovo izveličanje toliko preterpel! Usmili se duš v vicah; naj počivajo v miru ! Oče naš. Ceščena si Marija. Opomin : Ljubi kristjan! Kakor vidiš, je ta Križev pot prav kratek, a vendar zadostuje k zadobljenju od¬ pustkov. Kadar imaš pa več časa, ali o posebnih pri¬ likah, tako v postu, o petkih, svoj rojstni dan ali dan sv. obhajila itd., premišljevaj obilneje prebritko terpljenje Kristusovo in poglej natančneje v svoje življenje, ker gotovo nobena pobožnost človeka bolj od greha ne od- vraeuje, kakor spomin na prebritko terpljenje našega Izveličarja. Spominjaj se ga toraj rad in pogosto, da ti bo k obilnišemu duhovnemu pridu in v veči zveličanje. 385 Počeščenje presv. Rešnjega Telesa. Opomin. Kar je rečeno o sv. Križevem pota, velja še veliko bolj za presv. Kešnje Telo Jezusovo. Veči lju¬ bezni (zraven odrešilne Njegove smrti) nam Kristus ni mogel skazati, kakor da je postavil presv. Eešnje Telo, v kterem biva noč in dan med nami, ter je naša dušna hrana in vsa naša moč. Ljubimo ga toraj tudi mi, mo¬ limo in častimo ga ter se mu darujmo z dušo in s te¬ lesom vsak trenutek našega življenja. Zatoraj si pa, ljubi kristjan, tudi prizadevaj Jezusa v presv. Rešnjem Telesu pri vsaki priliki počastiti. Kadar prideš k božji službi, znabiti kake minute prezgodaj, ali imaš kaj časa po sv. maši, ali greš sicer memo farne cerkve, poklekni pred altar ter moli in počasti ga. če ni časa, lahko v petih minutah vse opraviš; da, to tudi doma zamoreš storiti. Reci na priliko: Pridi sv. Duh, razsvetli in vnemi moje serce z ognjem svoje ljubezni, da zamorem ta trenutek prav oberniti sv. Zakramentu na čast in v svoje izveličanje. O Marija z vso svojo nebeško trumo, pomagaj mi Jezusa v presv. Eešnjem Telesu vredno moliti! Moj Zveličar Jezus v presv. Eešnjem Te¬ lesu, moj Bog in moje vse: Bodi moljen, češčen, hvaljen in povikševan til in povsod, zdaj in na vekomaj; z vsemi svetniki in angelji Božjimi v nebesih, z vsemi pobožnimi in pravičnimi na zemlji te hočem in želim moliti, častiti, se ti zahvaljevati in te povikševati v življenji in v 336 smerti, zdaj in na vekomaj, ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam najvikši s sv. Duhom v slavi Očetovi na vekomaj. Amen. — Svet, svet, svet si Gospod Bog vojskinih trum. Nebo in zemlja sta polna tvojega veličastva in tvoje slave. (Za duhovno obhajilo obudi obžalovanje čez svoje grehe ter vero, upanje in ljubezen, glej stran 316 na koncu. Prosi Jezusa za čednosti, ki so, ti najbolj potrebne; sploh mu izroči vse svoje dušne in telesne potrebe.) O Marija, preeista Devica, z vsem poče- ščenjem angeljev Božjih v nebesih in tvojih zvestih služabnikov na zemlji te želim tudi jaz častiti, hvaliti in povikševati. O ljuba Mati Božja, in moja, stoj mi na strani v življenji in v smerti in na moj sodnji dan. Sv. angelj Božji, moj varh, sv. Jožef po¬ močnik vesoljne katoliške Cerkve, sv. I. pomočnik te fare in sv. I. moj pomočnik z vsemi svetniki in angelji Božjimi bodite češčeni in hvaljeni, prosite za-me Boga. Amen. K Mariji, Materi Božji, za srečno zadnjo uro. O ljubeznjiva, o milostljiva in prečista Devica Marija, Ti pribežališče grešnikov! zavolj 337 smertnih britkost, ki sta jih imela Ti pod križem in Jezus na križu, največ pa o tisti uri, ko se je njegova duša od telesa ločila; prosim te, jaz revni grešnik, pridi mi takrat na pomoč, kadar se bode bližal zadnji trenutek mojega življenja ter se bo začela moja duša od telesa ločiti; kadar moj jezik ne bode mogel več tvo¬ jega sv. imena izgovarjati ter ga na pomoč klicati; kadar moje otemnjene oči ne bodo mogle več ozirati se na tvojo podobo, da, še celo v svojem sercu ne bom mogel več na-te misliti; o Marija pridi mi takrat na pomoč, sprosi mi o tistem resnem trenutku resnično obžalovanje mojih grehov in terdno zaupanje na Božjo ne¬ skončno milost ter sprejmi takrat mojo dušo in spremljaj jo pred sodnji stol Kristusov, da mi bode po tvoji priprošnji usmiljen sodnik po smerti, ki mi je ljubeznjiv Odrešenik v življenji. — O Marija mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj in na našo smertno uro. Amen. Za duše v vicah. Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! Gospod, usliši moj glas! 338 Naj poslušajo tvoje ušesa glas moje prošnje: Gospod, če boš na grehe gledal, o Gospod, kdo bo obstal? Pa pri tebi je odpuščenje, in zavolj tvoje postave čakam na tebe, o Gospod! Moja duša čaka na njegovo besedo, moja duša v Gospoda zaupa. Od jutranjega čuvanja do noči naj Izrael v Gospodu zaupa! Ker pri Gospodu je usmiljenje in pri njem je obilno odrešenje In on bo rešil Izreal vseh njegovih hu¬ dobij. Molimo. O Bog! vseh vernih Stvarnik in Odre¬ šenik, dodeli dušam tvojih služabnikov in slu¬ žabnic odpuščenje vseh grehov, da odpuščenje, ktero so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Gospod, daj jim večni mir! In večna luč naj jim sveti! Naj v miru počivajo! Amen. Kazalo. Stran Predgovor.III Za predvečer Šmarničnega opravila. V 1. dan. Materni dom. 1 2. dan. Marijina perva daritev. 8 8. dan. Mati, pozdravljena od Boga .... 16 4. dan. Mati, pozdravljena od ljudi.25 5. dan. Materno ime 1.34 6. dan. Materno ime H ,.42 7. dan. Materno serce 1.51 8. dan. Materno serce II. 61 9. dan. Materna čast .71 10. dan. Materna slava 1.80 11. dan. Materna slava II.90 12. dan. Materni dar 1.98 13. dan. Materni dar. II.108 14. dan. Materni dar IH.117 15. dan. Materni dar IV.128 16. dan. Materna sreča 1.136 17. dan. Materna sreča II.146 18. dan. Materna sreča IH.154 19. dan. Materna moč 1.164 20. dan. Materna moč H.174 21. dan. Materna moč IH.185 22. dan. Materna bolečina 1.196 23. dan. Materna bolečina II.207 24. dan. Materna bolečina IH..220 25. dan. Materni blagoslov 1.229 26. dan. Materni blagoslov II.238 27. dan. Materni blagoslov IH.247 28. dan. Materni blagoslov IV.258 29. dan. Materna zvestoba 1.268 30. dan. Materna zvestoba II.279 31. dan. Materna beseda za slovo.290 Sveta maša.301 Molitve po vsaki tihi maši.317 Lavretanske litanije.319 Sv. križev pot.326 Počeščenje presv. Rešnjega Telesa.335 K Mariji, Materi Božji, za srečno zadnjo uro . . 336 Za duše v vicah.337 Popravki: Str. 21 v 4. vrsti od zgoraj doli beri „p op ustili" namesto „popusti“. Ravno tu v 9. vrsti beri: „Pa bili so zelo“ namesto: Pa bili zelo". Str. 179 beri 4. in 5. vrsto od spodaj gori: „in če je Marija usmiljena Mati svojih zagrešenih otrok od druge strani pa greli" itd.