TIM

vsebina

6

Leto VII.
Februar 1969

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

g Portreti slovenskih znanstvenikov — prof. dr. France Avčin

■ Izdelajte jih sami: Marija Andoljšek

BI Vrtljivi predalčki za drobni material: Arpad Šalamon
| Stoječ okvirček za fotografije: D. Mehora
| Osnovni elementi radiotehnike: Vukadin Ivkovič
| Akumulator: J. Bohm
| Jadrnica na ledu in snegu: Lojze Prvinšek
| Album za znamke — nagradni izdelek: Lojze Prvinšek
| Poskusi v kemijskem laboratoriju: Tita Kovač

■ Zabavna fizika: po J. U. Pereljmanu, priredila Anka Vesel
B Mali Timov tehniški slovar: Lojze Prvinšek

■ Kako se je rodila tehnika — kulturna prvina človeštva: M.
Mehora

| Zanimivosti: D. Mehora

■ Mladi fotoamaterji: Vlastja Simončič
| Premisli in ugani: Pavle Gregorc

Izdaja tehniška založba Slovenije — predstavnik Dušan
Kralj. Urejuje uredniški odbor: Odgovorni urednik Drago
Hrvacki, tehnični urednik Ciril Barborič, oprema Drago
Hrvacki. Tim izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 12 dinar¬
jev, posamezna številka 1,20 din. Revijo naročajte na naslov:
TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X. Tekoči rač. 501-3-156/3
— Revijo tiska tiskarna Kočevskega tiska v Kočevju. Po¬
štnina plačana v gotovini.

PORTRETI
SLOVENSKIH
ZNANSTVENIKOV

prof. dr.

Irance avčin

France Avčin se je rodil v Ljubljani 6. oktobra 1910. V Ljubljani je hodil v
šolo do sedanje Fakultete za elektrotehniko, kjer je diplomiral 1. 1934. Tu je bil
1. 1939. promoviran za doktorja tehniških ved, 194L pa izvoljen za docenta. Od
okupacije je sodeloval v boju proti mračnim silam, ki so se namenile izbrisati slo¬
venski narod z obličja Zemlje, po zlomu Italije kot partizan prostovoljec. Bil je
inštruktor v oficirski šoli GŠ NOB in POS, nato član Znanstvenega inštituta pri
SNOS. Konec L 1944. so ga poslali v Beograd h komisiji za gospodarsko obnovo
države, od aprila do oktobra 1945 pa je deloval z isto nalogo v Švici. Jeseni 1945 je
postal izredni in nato redni profesor na svoji matični fakulteti, kjer deluje še da¬
nes na polju elektromagnetskih merjenj.

1. Mimo Vaše strokovne obveznosti —
predavanj na elektrofakulteti — ste tudi
avtor znanstvenih del s področja elektro¬
tehnike, pisec poetične knjige »Kjer tišina
šepeta«, veliki ljubitelj in vnet zagovornik
neoskrunjenih lepot naše zemlje, strokov¬
njak za balistiko (nauk o izstrelkih) in ver¬
jetno še nismo našteli vseh Vaših konjič¬
kov. Katera od teh »ljubezni« Vaš sprem¬
lja najdlje — od otroških let dalje?

Res najdlje, prav od otroških let, me
spremlja ljubezen do žive, nepokvarjene
narave. Vcepil mi jo je oče geometer in
lovec. V naravi sem vselej našel pribeža¬
lišče, zatočišče in zdravilo za vsakršne bo¬
lezni, ki so se me kdaj lotile. Duševnih je

bilo nemalo, telesnih pa prav zaradi vselej
kar se da naravnega življenja komaj kaj,
če ne štejem zlomov kosti v težjih špor¬
tih. Toda tudi te mi je vse izlečila do¬
končno predvsem narava v sodelovanju s
trdno voljo, ki je pol uspeha. Menim, da
je človek, ki ne živi z naravo, ki se je lo¬
čil od nje, samo pol človeka, tako kot je
inženir brez Prešerna samo suh obrtnik.
Tudi zato sem tako neizprosen do vsega,
kar uničuje živo naravo. Zato sem vam tu¬
di napisal knjigo »Človek proti naravi«.
O mojem življenju z Naravo pa govori
knjiga »Kjer tišina šepeta«, ki jo omenjate.
Res, vesel sem, da jo je toplo sprejela da¬
našnja tako »moderna« mladina.

161

2. Vaše vsestransko razgibano in bo¬
gato delo Vas najbrž sili v to, da imate
hkrati »več želez v ognju« kot pravimo da
se torej ubadate z več stvarmi istočasno.
Katera od teh nalog js zdaj na prvem me¬
stu?

Zavedam se, da je smotrneje imeti v
ognju eno samo železo, a to zelo vroče.
Toda ta svet je preveč zanimiv, hkrati pa
za inženirsko pamet preveč zmeden, da bi
se mogel ukvarjati le z enim samim od
vseh njegovih naštetih vprašanj. Ker ne
poznam sle po slavi, sem se vselej ukvarjal
z zanemarjenimi, nehvaležnimi področji;
znanosti. Prvo je bilo vnesti red v osnove,
metrologije, nauka o merjenju, doma, pa
tudi na mednarodni ravni. To je vsebina
knjige »Osnove metrologije« (Državna za¬
ložba 1952). Zadnje bo red v magnetiki,:
nauku o magnetizmu, važni sodobni panogi,
ki jo povprečni inženir zaradi šibkosti v
svojem izobraževanju obvlada začuda sla¬
bo. Trenutno pa sem se posvetil panogi me¬
hanike, ki me je kot lovca od mladih let
vznemirjala s svojo nedognanostjo: lovski
balistiki. Lov je bil, je in bo, dokler bo
kaj človeka in kaj divjadi. A sedanji na¬
čin usmrčevanja plemenite visoke divjadi
s kroglo iz risane cevi je tako biološko kot
fizikalno dokaj nepopoln, tavanje v temi.
Pojasnil sem strel s kroglo s fizikalne stra¬
ni in ustvaril ustrezno konstrukcijo lovskih
krogel, ki divjad pri količkaj dobrem za¬
detku odrešijo tako bliskovito, da strela
ne sliši več; pri slabih zadetkih pa naj po¬
skrbi, da uboga žival ne trpi dolgo in jo
ranjeno brž najdejo, šibke divjadi (npr. sr¬
njadi) pa ne razbija. Praktični preskusi so
mi doslej vse potrdili. Tako upam člove-
ku-lovcu olajšati vest in pripomoči lovski
morali na višjo raven. Zanimivo je, da sem
pri tem zgolj mehanskem študiju našel tu¬
di nove elektriške merilne metode. Rezul¬
tat teh del bo knjiga »Strel s kroglo in s
šibrami — lovska balistika«. Čaka samo še
zadnje redakcije.

3. Razvoj elektrotehnike dela v zadnjih
desetletjih velikanske in nagle korake. Ma¬
lone vsak dan nas preseneti z novimi pri¬
dobitvami in dosežki. Kakšno najpomemb¬
nejše odkritje ali dosežek predvidevate v
bližnji prihodnosti v svetu elektrotehnike?

Predvsem dve odkritji pričakujem od
sveta elektrotehnike. Priti bosta morali,
kajti človeštvo ju potrebuje vse bolj in
bolj. Zato jima posveča neverjetno mnogo
intelektualnega dela. To sta električni av¬
tomobil in kontrolirano jedrsko zlivanje,
fuzija. Prvo bo rešilo Človeka vse nevar¬
nejšega zastrupljevanja ozračja v mestih
z visoko civilizacije?. Druga pa mu bo v
obliki Sonca v malem dala na voljo ener¬
gije po volji tako glede količin kot glede
njene moči, in sicer z neposredno pretvor¬
bo jedrske energije v električno. Mogoče
se bosta obe odkritji povezali v eno samo.

Vprašanje pa je, če ju bomo doživeli kma-

*

lu. Vendar presenečenja niso izključena.
Američani pravijo: vse težavno naredimo
takoj, za nemogoče pa nam je treba le
malo več časa!

4. Na mladini sloni svet. To, kar danes
leži na ramenih slovenskih znanstvenikov,
bo čez čas prevzel nov rod. Katero »zlato«
pravilo dajete mladini za popotnico v ju¬
trišnji dan?

Samo tri pravila bi si upal dati mladim
za popotnico v jutrišnji dan.

Prvič: delaj vse in vselej tako, da lah¬
ko vsakomur pogledaš v oči, pa tudi plju¬
neš v obraz, če tako zasluži.

Drugič: ne zapravljaj svojega časa. Čas
je tista snov, ki je iz nje narejeno življe¬
nje. Zato se uči in zopet uči, tako za umsko
kot za ročno delo, zraven pa jezikov.

Tretjič: Nikdar ne zapusti Narave, po¬
tlej tudi ona tebe ne bo zapustila.

Ob tem mogoče ne boš bogat z denar¬
jem, pač pa z notranjim zadovoljstvom,
srečo in zdravjem. To pa je neskončno več
kot vsa bogastva tega sveta.

TIMOV MALI OGLAS

Prodam knjige: Zaklad v Srebr¬
nem jezeru, Kekec nad samotnim
breznom, Od poštevanke do inte¬
grala in TIM, letnik 196? za 30 N
dinarjev.

Judež Brane, Dob 133, p. Dob
pri Domžalah

162

I

POVSOD JE DOVOLJ ODPADNIH ŠKATEL, STEKLENIC IN
ZAMAŠKOV, PAPIRJA IN DRUGIH EMBALAŽ, KI JIH Z
NEKAJ DOMIŠLJIJE HITRO SPREMENIMO V PRIKUPNE

IGRAČE

LOKOMOTIVA

Našo lokomotivo bomo sestavili iz: dveh
pločevinastih okroglih škatel s tesnilnimi
pokrovčki, nekoliko večje štirioglate plo¬
čevinaste škatle z gibljivim pokrovom (obi¬
čajno jih uporabljamo za shranjevanje ka¬
ve in drugih suhih živil) in deščice, ki je
po dolžini enaka dvema valjastima škatla¬
ma. Poleg teh osnovnih delov potrebujemo
še dodatek za izdelavo koles, dimnika in
ventilov. Pri tem si pomagamo s štirimi
pokrovčki, kozarčki za med ali sladoled,
vžigalicami, zamaški in podobnim.

— Obe okrogli škatli najprej oblepimo
z zlato ali srebrno kovinsko folijo.

— V dno jima z žebljem prebijemo po
dve luknji in jih tako z žico zvežemo v
dolg cilinder, ki ga na enak način pritrdi¬
mo na podložno desko.

— Štiri plitve pokrovčke uporabimo za
kolesa. Iz vžigalic jim dodamo radijalne

prečke in jih v tej novi podobi prilepimo
na stranske ploskve deščice.

— Sladoledni kozarček se bo spremenil
v dimnik. Prilepimo ga na prednji cilinder
lokomotive.

— Za dimnikom namestimo še izpušne
ventile, ki jih pri nas nadomeščajo vrhnji
deli jajčnih embalaž ali pa vijakastd zama¬
ški plastičnih steklenic.

— Kvadrasta škatla je kurilnica. Zato
jo pritrdimo na zadnji cilinder tako, da jo
z žico privežemo na prost pokrovček valja¬
stega dela in ga nato potisnemo na njego¬
vo mesto.

Za lepši videz te priljubljene igrače bo¬
ste sami gotovo našli še mnogo dodatkov.

PRAŠIČEK —HRANILNIK

163

Za to prikupno igračo potrebujemo:
okroglo pločevinasto škatlico s tesnilnim
pokrovčkom, majhen kozarček iz plastike
ali papirja, štiri svinčnike in nekaj ostan¬
kov blaga, klobučevine in konoplje.

In kako ga izdelamo?

— V plašč škatle izvrtamo štiri luknje
in vanje vtaknemo štiri enako dolge svinč¬
nike, ki nadomeščajo prašičku parklje.

— Kozarček je rilec in ga prilepimo na
pokrov škatle. Z nekaj črtami mu pouda¬
rimo podobo.

— Prilepimo mu še uhlje iz klobučevi¬
ne in privežemo konopljast rep.

Pokrov škatle z rilcem se odpira, zato
lahko v prašičku hranimo denar.

MORNARČEK

Iz praznih plastičnih steklenic lahko iz¬
delate možica od nog do glave.

Za mornarčka, ki ga kaže naša slika,
potrebujemo štiri plastične steklenice. Grla
oziroma ožje dele spojimo z vmesnim za¬
maškom. Trup je votla valjasta škatla in
se možic lahko uporabi kot domiselna
embalaža za bombone in podobna darila.

Do popolnejšega izgleda bomo mornarč¬
ku pomagali še z barvo in čopičem, vol¬
nenimi nalepki za brado in lase ter šalom
in gumbi. Domišljija tu nima meja in ga
bo vsak lahko prikrojil po svoje.

vrtljivi predalčki
za drobni material

Radi bi vam svetovali, kam z drobnim
materialom, vijaki, maticami, žeblji? Pre¬
dalčke za ta material izdelamo iz dveh ve¬
zanih plošč debeline po 4 — 5 mm, podsta¬
vek 4 iz 20 mm debele deske kvadratne ob¬
like, nekaj cevi ali lesene palice ter od
pokrovčkov škatl laka za lase.

Material:

1. vezana plošča 210 X 180 X 5 — 2 kom

2. pokrovček iz plastične mase — 5 kom

3. deska 210 X 210 X 20 — 1 kom

4. cev ali lesena palica 0 20 X 100 — 1 kom

5. vezana plošča 0 60 X 7 — 1 kom

6. cev z notranjim premerom 0 20 X 30
1 kom

Delovni postopek

Iz vezane plošče 4—5 mm izžagamo dve
plošči 1 in 2 ter na enem izžagamo odpr¬
tino premera 59, na drugi pa premera 54.
Sredi plošče izžagamo odprtino premera
20. Vse obdelamo s steklenim papirjem
ter oba zlepimo in v stiskalnici posušimo.
Na to dvojno ploščo prilepimo del 6, izža-
gan iz vezane plošče debeline 7 mm.

Osnovna plošča 4 je izžagana iz deske
debeline 20 mm. V sredini izvrtamo luknjo
premera 20, 15 mm globoko. V to luknjo
vlepinto os 5 iz lesa ali kovinske cevi. Vse
sestavne dele površinsko obdelamo bodisi
z lakiranjem ali z barvanjem.

Montaža

Na os 5 nataknemo distančno cev 7,
nanjo pa ploščo s pokrovčki. V kolikor de¬
lamo »večnadstropno« shrambo za vijake
moramo izdelati tudi ustrezno število se¬
stavnih delov. Os mora biti dolga tolikokrat
50 mm, kolikor plošč bomo naredili.

Namesto okrogle plošče, lahko izdelamo
tudi štirioglate predalčke, katere montira¬
mo lahko po variantah A B C in D v pre¬
dale, pod mizno ploščo, v omarico in lahko
izdelamo tudi »večnadstropno« shrambo za
droben material.

164

Varianta A

Pod mizno ploščo lahko montiramo pre¬
dalček s pomočjo dveh letvic oblike L.

Varianta B

Predalček lahko montiramo tudi v pre¬
dale delovne mize tako, da velikost pre¬
dalčka prilagodimo velikosti predala. V ko¬
likor imamo globlji predal od 100 mm, lah¬
ko montiramo dva predalčka. Predalček je
v tem primeru samo za polovico krajši od

dolžine predala. Na notranji strani preda¬
la prilepimo po dve letvici vzdolž stranice,
na katere se naslanja in na njem drsi pre¬
dalček. Vsekakor pa mora biti dolžina pre¬
dalčka natančno enako notranji širini pre¬
dala.

Varianta C

Če nalepimo na spodnji rob predalčka
10 X 30 cm letvice, lahko sestavimo »stolp¬
nico« poljubne višine in velikosti.

165

Varianta D

Če imamo na razpolago ozko omarico
ali ozek prostor v omarici, lahko v njem
montiramo poljubno število predalčkov,
kateri se naslanjajo na letvice 10 X 10. V
tem primeru moramo paziti na širino od¬
prtine omarice in k njej prilagoditi širino
ter globino predalčkov.

Predalčke lahko prebarvamo ali dru¬
gače površinsko obdelamo z laki. V koli¬
kor imamo večje škatlice (pokrovčke), mo¬
ramo tudi odprtine na vezani plošči prila¬
goditi velikosti teh.

SIMBOL MOČI

V STROJNIŠTVU

V PREHRANI

med

Najcenejša je kaiorizacija iz medu. Ob
umskih in fizičnih naporih črpajte svo¬
jo moč iz medu!

MEDEK

LJUBLJANA

165

stoječ okvirček
za fotografije

Ličen okvirček za fotografije si lahko
izdelamo z malo truda in z neznatnimi
stroški. Delo zmore tudi mlajši osemletkar,
da le obvlada rezljanje z lokom. Za pod¬
stavek in tudi za obe držali vzemite pet-
milimetrsko vezano ploščo, nanjo narišite
osnovno ploščo in obe držali točno po na¬
vedenih merah. Vse tri dele dobro zgladite
in vlepite držali v podstavek z mizarskim
klejem. Ko se posuši, pobarvajte izdelek z
lužno barvo za les, vso površino ponovno
zgladite s finim raskavcem in dvakrat pre-
krijte s prozornim lakom. Obe stekleni
plošči velikosti 11 X 15 cm vam bo najlaž¬
je urezal steklar, ki bo lahko uporabil od¬
padke okenskega stekla in zato stvar ne
bo predraga. Morda pa imate celo že doma
kos razbite okenske šipe, ki bo prišel prav.
Urežite si še list papirja temne barve, ki
naj bo prav tako velik kot steklena plošča.

Na list nalepite fotografijo in vstavite vse
skupaj med stekli. Okvirček je primeren
za fotografije 9 X. 12 in 9 X 14 cm.

Reža na držalu ustreza dvema ploščama
dvomilimetrskega stekla. Če imate debe¬
lejše steklo, vžagajte ustrezno širšo zarezo.

167

Da bosta stekli bolje spojeni in da v
okvirček ne bo prodiral prah, oblepite ro¬
bove s selotejpom.

Se enostavnejše in vendar lično držalo
za slike si lahko izdelate iz kosa mehke
pločevine. Najprimernejša bi bila 1 mm de¬
bela bakrena ali medeninasta pločevina. S
škarjami za pločevino urežite pravokotnik,
ki ga prikazuje slika (ob naslovu) in ga
upognite na mestih, ki so označena s pik¬
častimi linijami. To je vse. Glede stekla
velja vse, kar smo povedali že preje. Ne
pozabite zgladiti vse robove. Za to delo bo
dobra vsaka pila.

Pločevino upogibajte prek svinčnika ali
kake podobne stružene paličice.

DLETO

ZA

KIPARJENJE

Izdelava dleta je zelo enostavna. Iz¬
delal si ga bo lahko vsak sam, saj so
kupljena dleta draga. Material je ce¬
nen in tudi orodja ne bomo potrebova¬
li veliko.

Rabili bomo jekleno cev dolgo 18 cm.
Odžagamo jo kot je narisano na načrtu
(spodaj). Odžagani del pa zbrusimo po
zunanjem robu. Tako je dleto gotovo.
Ce želimo dleto izboljšati, ga nasadimo
še na leseni ročaj. Če imamo na razpo¬
lago cevi različnih premerov, si bomo
na enak način naredili dleta različnih
velikosti.

TIMOVI MALI OGLASI

Prodam nov sovjetski motorček na
svečko s 4,82 ccm 3  in z eno rezervno
svečko, ključ za svečko in eliso ter
prospekte in nekaj goriva za 120 N
dinarjev.

Branko Gantar, Gregorčičeva
ulica, Bled

O

Prodam 2 zvočnika 4 Q 3 W in iz¬
hodni transformator za 65 N din.

Tone Henigman, Prigorica 71,
p. Dolenja vas, Ribnica na Dol.

O

Prodam album za znamke in ca.
200 različnih znamk za 20 N din;
album »Kekec« z 87 slikami za 5
N din; igrače »Človek ne jezi se« in
drugo za 10 N din.

Jožko Kožar, Dol. Pirošica 3,
Cerklje ob Krki

168

OSNOVNI

ELEMENTI

RADIOTEHNIKE

II. NELINEARNI ELEMENTI
UVOD

ampermetre z 10' 3 , da dobimo ampere. Ka¬
terakoli točka na karakteristiki nam bo
dala vedno isti rezultat: 2500 Q.

Poleg linearnih elementov, ki smo jih
spoznali v dosedanjem obravnavanju os¬
novnih elementov, igrajo v radiotehmiki
zelo veliko vlogo tudi takoimenovani ne¬
linearni elementi. Od teh bomo spoznali
diodo in transistor. Pri nelinearnih ele¬
mentih ne obstoji linearni odnos med spre¬
jeto napetostjo in temu ustreznim tokom.
Pri napetosti na primer 2 V ne bomo do¬
bili dvakrat močnejši tok (kot to pričaku¬
jemo pri linearnih elementih), ampak tri¬
krat močnejšega. Pri obračanju polaritete
napetosti pri teh elementih ne bo tekel
tok iste jakosti v nasprotni smeri.

Karakteristika nelinearnih elementov ni
več ravna linija, kot je to bilo pri linearnih
elementih, ampak kriva linija, ki predstav¬
lja odnos med tokom in napetostjo. Med
tem, ko smo imeli pri linearnih elementih
na vsaki točki karakteristike vedno isto
vrednost upornosti, bomo dobili pri neli¬
nearnih elementih le na posameznih delih
karakteristike približno isto vrednost upor¬
nosti.

Sliki la in lb pojasnjujeta to razliko.
Na sliki la vidimo karakteristiko linear¬
nega elementa, na sliki lb pa je prikaza¬
na karakteristika nelinearnega elementa.
Za vajo smo vzeli v prvem primeru
U = 25 V, I = 10 mA.

Po Ohmovem zakonu je U = R . I
U 25 V

R = - = - - = 2500 O

I 10 X 10 -3  A

Slika la

Poglejmo sedaj, kako je to pri neline¬
arnih elementih. Vzemimo samo majhen
del krivulje, ki je približno raven, pa bo¬
mo dobili:

AU = 6V; Al = 5 mA

Iz tega sledi, da je

AU 6

R,

- = 1,2 k£2

A,

5 X 10- 3

Ta rezultat vidimo na gornjem delu ka¬
rakteristike. Če vzamemo isto na spod¬
njem delu karakteristike (na levi strani
koordinatnega sistema), dobimo:

A U = 10 V; A I — 0,5 mA

Ker je tok I podan v mA (miliamperih),
napetost pa v V (voltih), pomnožimo mili-

169

10

Ro = -= 20 kO

0,5 X 10- 3

Na isti karakteristiki smo torej dobili
dve vrednosti upornosti, ki se razlikuje¬
ta. Prva vrednost Rt  = 1,2 KQ, druga R 2  =
= 20 KQ.

aU=6 V

U2Kji

>U( v)

Al=V,$fnA

Slika Ib

Del krivulje, kjer je uporabnost majhna,
se imenuje propustni del, tisti del krivulje,
kjer je upornost zelo velika, pa nepropust¬
ni del.

Če takemu elementu dovajamo neko iz¬
menično napetost, bomo imeli v eni smeri
večji, v drugi smeri pa manjši tok. Tak¬
šen nelinearni element torej lahko služi
kot usmerjajoči element ali usmernik.

Nelinearni elementi so bolj zamotano
sestavljeni, zato bomo že v začetku opisa¬
li njihove fizikalne lastnosti, da bi tako
lažje razumeli mehanizem prevajanja elek¬
tričnega toka v njih.

Fizikalne osnove

Osnovni elementi, iz katerih so sestav¬
ljene diode in transistorji, so polprevodni¬
ki, zato se bomo najprej seznanili z osnov¬
no strukturo in z lastnostmi polprevodni¬
kov. V naravi je vrsta kemijskih elemen¬
tov, ki imajo to lastnost, da postanejo pol¬
prevodniki. Za razliko od elektronskih ce¬
vi sta v polprevodnikih dve vrsti prostih
nosilcev električnosti (naboja) in je zato
mehanizem prevajanja toka bolj zamotan.

Atomska struktura

Po teoriji o atomih so sestavljeni ato¬
mi vsakega elementa iz jedra, ki ima spe¬
cifično maso in električni naboj ter iz
enega ali več elektronov, ki se gibljejo v

orbitah okoli jedra. (Model atoma je prvi
prikazal danski fizik Bohr leta 1913.) Jedro
je pozitivno nabito zaradi pozitivno nae¬
lektrenih delcev — protonov, ki skupaj z
nevtralnimi delci — neutroni, sestavljajo
osnovo atomskega jedra. Pozitivni naboj
jedra nevtralizirajo negativno nabiti elek¬
troni, in sicer tako, da vsakemu pozitivne¬
mu protonu odgovarja en elektron. Zato
je atom električno nevtralen.

Orbita (lupina), ki je najbližja jedru,
obsega dva elektrona, vsaka od sledečih
dveh orbit največ osem, četrta in peta or¬
bita pa največ osem do deset elektronov.
Elementi, katerih atomi imajo nepopolne
zunanje orbite, so kemično aktivni. Zaradi
svoje sposobnosti, da sodelujejo v tvorbi
kemijskih zvez se elektroni v zunanjih ne¬
popolnih orbitah nazivajo valentni elektro¬
ni. Tisti elementi, ki. imajo štiri valentne
elektrone in ki potrebujejo štiri dodatne
elektrone za izpopolnitev zunanje orbite,
so še posebno zanimivi, zaradi svojih pol-
prevodniških lastnosti. Od teh elementov
uporabljamo za diode in transistorje zlasti
dva, namreč silicij in germanij.

Silicij ima atomsko število 14, kar po¬
meni, da ima silicijevo jedro 14 protonov.
Elektroni, ki nevtralizirajo ta pozitivni -na¬
boj, so razporejeni v treh orbitah. Prva or¬
bita K ima dva elektrona in je zato po¬
polna. Druga orbita L ima osem elektro¬
nov, tretja orbita M pa samo štiri elektro¬
ne in ni popolna, zato pa je silicij kemij¬
sko aktiven. Ti štirje elektroni predstav-

170

l.jajo nestabilno zvezo in so valentni elek¬
troni.

Da bi poenostavili risbo modela atoma,
rišemo navadno le valentne elektrone in
atomsko število, ki označuje število pozi¬
tivnega naboja jedra. Na sliki 3 je narisan
tako poenostavljen atom germanija. Atom¬
sko število germanija je 32, a v zunanji,
četrti orbiti (lupini) vsebuje le štiri valent¬
ne elektrone.

Doslej smo obravnavali atom v nevtral¬
nem stanju. Pozitivni naboj je nevtralizi¬
ran z enakim številom elektronov. Če na
kak način odstranimo iz zunanje orbite
enega ali več elektronov, atom v električ¬
nem pogledu ne bo več nevtralen. Ker je
izgubil enega ali več elektronov, je atom
postal električno pozitiven — postal je po¬
zitivni ion. Če pa atom dobi enega ali več
elektronov, postane negativni ion. Za od¬
stranitev elektrona iz atoma je potrebna do-

izolator

polprevodnik

vodniki-

metali

N L-
a> -Q

Slika 4

ločena energija, ki jo imenujemo ionizacij-
ska energija in jo izražamo v elektron-
voltih (eV).

Germanij kot nelinearni element ima
specifično upornost, ki je mnogo manjša
od specifične upornosti izolatorjev, hkrati
pa mnogo večja od upornosti kovin. Zaradi
te specifične upornosti je germanij uvr¬
ščen v skupino polprevodnikov.

Na sliki 4 je shematsko prikazano me¬
sto polprevodnikov v skupini kovin in izo¬
latorjev. To pa velja samo za kemijsko
čist germanij. Že neznatna primes drugih
kemijskih elementov spremeni to germani-
jevo lastnost, zaradi katere je prišlo do
proizvajanja polprevodnih nelinearnih ele¬
mentov iz germanija — do germanijevih
diod.

Elektroni in luknje

Iz atomske strukture je razvidno, da
ima atom germanija v zunanji orbiti 4
elektrone, ki se vežejo z ustreznimi elek¬
troni sosednega atoma in tako tvorijo ke¬
mijsko zvezo. Zaradi poenostavljanja ri¬
šemo vse zveze med elektroni v obliki li¬
nij (slika 5). Takšna struktura čistega ger¬
manija ne dopušča gibanja niti enemu
elektronu, kar pomeni, da ne more priti
do električnega toka. Kemijsko čisti ger¬
manij bi bil potemtakem izolator, oziroma
neprevodnik. V resnici pa ni tako. Pod
vplivom temperature (sobne) se trgajo ne¬
katere valentne zveze, kar omogoča giba¬
nje nekaterih elektronov skozi rešetkasto
strukturo germanija. To povzroča zelo šib¬
ke tokove.

Sproščanje vezanih elektronov pa je
mogoče zelo pospešiti tako, da čistemu ger¬
maniju dodajajo druge tuje atome. Če na
primer dodamo germaniju arzen, ki vse¬
buje v zunanji orbiti 5 elektronov, se bo¬
do štirje arzenovi elektroni vezali s štiri¬
mi germanijevimi, med tem ko bo ostal
peti elektron nevezan in se bo lahko gi¬
bal skozi strukturo germanija. (Črno obe¬
ležen elektron na sliki 5.)

Če germanij s primesjo arzena priklju¬
čimo na neko napetost, bodo tekli prosti
elektroni k pozitivnemu polu baterije. Ker
je v tem primeru elektron nosilec elektri¬
ke, se germanij s primesjo arzena imenu¬
je germanij tipa N.

Če germaniju namesto arzena dodamo
kot primes indium, ki ima v zu-

171

nanji orbiti samo tri elektrone, se bodo
vezali samo trije germanijevi elektroni, če¬
trta zveza germanija pa bo ostala nepo¬
polna. Pravimo, da je nastala votlina ali
luknja. S tem četrtim elektronom germani-
jevega atoma se lahko povezuje katerikoli
elektron sosednih atomov, ki bo v svoji
zvezi spet pustil prazno mesto — luknjo
itd. Čeprav elektroni dopolnjujejo popol¬
ne zveze, pa lahko smatramo, da se luknje
gibljejo samo v nasprotnih smereh. Giba¬
nje lukenj je ekvivalentno toku skozi ger¬
manij, zato tudi v tem primeru govorimo
o luknjah kot nosilcih toka. Germanij s
primesjo indija imenujemo germanij ti¬
pa P.

Detektorski sprejemnik

Večkrat slišimo, da so transistorski spre¬
jemniki izpodrinili detektorske sprejemni¬
ke. Vendar ni čisto tako. Za radioamater¬
ja — začetnika je detektor vedno začetni
sprejemnik. To je cenen sprejemnik, ki
ne potrebuje nikakega izvora napajanja
(energije). Z njim pridobiva amater svoje
prve izkušnje, hkrati pa ima tudi široka
polje za eksperimentiranje.

Z eksperimentiranjem je treba začeti pri
najenostavnejšem sprejemniku. Najenostav¬
nejši sprejemniki zahtevajo samo pravilno
anteno in ozemljitev. Brez dobre antene
in zemlje ni detektorskega sprejemnika.

Kako deluje detektorski sprejemnik?

Opisali bomo delovanje detektorskega
sprejemnika, katerega shemo vidite na sli¬
ki 6.

Sprejemnik dobiva iz antene in zemlje
energijo oddanih radijskih valov. Tok in¬
duciran v anteni dovajamo v tuljavo, ki
skupaj s kondenzatorjem 420 pF tvori os-
i cilaeijski krog, katerega frekvenca se spre¬

minja s feritnim jedrom. Spreminjanje
frekvence dosežemo tudi s spremenljivim
kondenzatorjem, kar pa je znatno dražje.
Kadar se pokriva frekvenca oscilacij skega
kroga in sprejete oddaje radijske postaje,
dosežemo rezonanco in najmočnejši spre¬
jem.

Visokofrekvenčnega signala, madulira-
nega s programom radijske postaje, ne mo¬
remo slišati. Da bi ga lahko slišali, je tre¬
ba signal usmeriti, detektirati ali, kot tudi
rečemo — demodulirati. Temu namenu slu¬
ži dioda — nelinearni element (pri nas
AA 101). Zaostale tokove visokih frekvenc
odvajamo prek kondenzatorja 4700 pF v
zemljo, nizkofrekventni tokovi, ki pred¬
stavljajo program radijskega oddajnika,
gredo v slušalke, kjer se spremene v zvok.

Za naš detektorski sprejemnik potrebu¬
jemo kondenzator 400 do 470 pF (lahko ima
tudi neko podobno vrednost); diodo AA 101
ali podobno; kondenzator 4700 pF; slušal¬
ke 1000 do 4000 ohmov in antensko tuljavo,
katero smo že opisali v Timu št. 7, 1967/68.

Montaža je zelo enostavna. Lahko upo¬
rabimo tiskano vezje, važno pa je, da so
vsi spoji čvrsti, ker dobiva sprejemnik
energijo le iz antene.

Normalna zunanja antena (izven hiše)
se priključi na A 2 . Če stanujemo zelo blizu
močnega oddajnika, nam bo mesto visoke
zunanje antene zadoščal kakih 5 m dolg
kos žice, ki ga vežemo na A-,.

Sprejemnik bo deloval takoj, ko smo
priključili anteno in zemljevod. Najmočnej¬
ši sprejem dosežemo s premikanjem fe¬
ritnega jedra v tuljavi. Z dobro anteno in
zemljevodom bomo poleg domače postaje
slišali še nekatere druge postaje. Če smo
zelo blizu oddajnika lahko namesto slu¬
šalk uporabimo celo zvočnik. Zvočnik
montiramo prek izhodnega transformator¬
ja (glej sliko).

Slika 6

172

AKUMULATOR

Električno energijo je mogoče shraniti
s pomočjo akumulatorja. Pri polnjenju
akumulatorja se električna energija pre¬
tvarja v kemično, le«ta pa se zopet pretvori
v električno, ko akumulator uporabljamo.

Prvi praktično uporaben akumulator je
izdelal leta 1859 Gaston Plante. Njegov (ki¬
slinski) akumulator se še danes največ upo¬
rablja, seveda z določenimi izboljšavami.
Vedno bolj se uporabljajo tudi alkalični
akumulatorji. Njihovi izumitelji so: ameri¬
ški znanstvenik Edison, Šved Jungner in
Francoz Andrea.

Svinčeni akumulator

Pb0 2  + 2 H 2 S0 4  + Pb -> 2 PbS0 4  + 2 H 2 0

je kemična reakcija, po kateri se v svinče¬
vem akumulatorju proizvaja električni tok.
(Pri polnjenju akumulatorja se kemični
proces odvija v nasprotni smeri; v prikazu
s formulo je treba torej puščico obrniti v
nasprotno smer.) To je najpreprostejša raz¬
laga. Pojavi, ki se V  resnici dogajajo, so
mnogo bolj zamotani in deloma celo ne¬
znani.

Napolnjeni Pb-akumulator sestavljajo:
pozitivna elektroda, na kateri je aktivna
snov (»masa«) svinčev dioksid —■ Pb0 2 ;
negativna elektroda, ki ima za aktivno snov
čisti svinec — Pb; elektrolit, to je razred¬
čena žveplena kislina •— H 2 S0 4 . Med pozi¬
tivnimi in negativnimi elektrodami (plošči¬
cami) so separatorji. Vse skupaj pa se na¬
haja v posebnih posodah iz trde gume, ste¬
kla, plastičnih mas ipd.

Kakšne so električne lastnosti Pb-aku-
mulatorja?

Zanimiva je karakteristika, ki podaja
odvisnost med napetostjo in časom polnje¬
nja in praznjenja akumulatorja. V začet¬
ku polnjenja se napetost naglo poveča. Za

tem je napetost relativno dolgo časa kon¬
stantna. Ko pa je akumulator že skoraj na¬
polnjen, napetost . zopet hitro naraste do
približno 2.75 V. S pomočjo napetosti ni
mogoče soditi o tem, ali je akumulator na¬
polnjen. O tem se lahko prepričamo samo
z meritvijo gostote elektrolita.

Na vsakem akumulatorju je označena
njegova kapaciteta, to je količina električ¬
nega naboja, ki ga akumulator lahko sprej¬
me. Čim večja je kapaciteta, tem več elek¬
trične energije lahko spravimo v akumu¬
lator. Kapaciteto merimo v ampernih urah
(Ah). Amperne ure so produkt velikosti
toka (števila amperjev — A) in časa (šte¬
vila časovnih enot — h), ki je potreben,
da se popolnoma poln akumulator do kon¬
ca izprazni. Ta definicija pa ni popolna.
Kapaciteta ni stalna veličina. Odvisna je
od časa praznjenja. Bolj, ko se akumula¬
tor obremeni, manjša je njegova kapacite¬
ta (manj popolno je prehajanje kemične
energije v električno). Nasprotno pa je
možno iz manj obremenjenega akumula¬
torja dobiti mnogo več električne energije,
a v daljšem času! Torej je. pojem kapaci¬
tete nujno povezan s časom praznjenja.
Navadno je to čas 10 ur (v Ameriki 20 ur;
v posebnih primerih pa se kapaciteta ra¬
čuna tudi na 1, 3, 5 ur itd.). Kapaciteto
torej izračunamo na ta način, da 10 ur po¬
množimo s tokom (v A), ki je potreben, da
se v 10 urah izprazni akumulator, ki je bil
v začetku poln.

Tudi temperatura elektrolita vpliva na
kapaciteto. S temperaturo se namreč spre¬
minja gostota elektrolita.

Vsak akumulator je podvržen samopraz-
njenju. To pomeni, da se akumulator praz¬
ni, pa čeprav je neobremenjen. Temu so
vzrok razni kemični pojavi.

Popolnoma poln akumulator izgubi pri¬
bližno 1 % kapacitete na dan pri normal-

173

ni temperaturi, a sčasoma se ta pojav
zmanjša. Samopraznjenje se poveča s tem¬
peraturo; manjše je pri nižjih temperatu¬
rah.

Nazivna napetost za Pb-akumulator je
2 V. Višje napetosti pa se dobijo s serijsko
vezavo ustreznega števila celic.

Pb-akumulator ima omejeno življenjsko
dobo. Močna naprezanja mu jo močno
skrajšajo. Pod normalnimi okoliščinami
akumulatorji vzdržijo 350, nekateri tudi do
1000 praznjenj.

Postopek z novim Pb-akumulatorjem

Najpogosteje nabavimo Pb-akumulator
v suhem stanju, torej brez elektrolita. Plo¬
šče so pri tem formirane. Potrebno ga je
le napolniti z elektrolitom, to je z razred¬
čeno žvepleno kislino (28 Be). Nato ga pu¬
stimo nekaj časa v miru in šele po krat¬
kotrajnem mirovanju ga priključimo na
enosmerni izvor.

Tok, ki je potreben za polnjenje, je na¬
vadno označen na akumulatorju; če pa tok
ni označen, ga lahko določimo po nasled¬
nji formuli:

1 = 0. l.K,

kjer pomeni:

1.. . maksimalen tok polnjenja v A
K ... kapaciteta akumulatorja v Ah

Cas, ki je potreben za polnjenje, pa se
določi s pomočjo naslednje veličinske enač¬
be:

K

1

t....  čas v urah (h)

K ... kapaciteta akumulatorja v Ah

1.. .. maksimalen tok polnjenja v A.

Navedeni enačbi veljata za normalno
polnjenje, torej ne za nov akumulator! Pr¬
vo polnjenje je treba izvesti s polovičnim
tokom, traja pa naj vsaj 45 ur! Najbolje je
zatem zamenjati elektrolit in ponovno pol¬
niti akumulator s tokom 0’5.I do trenutka,
ko opazimo močan pojav mehurčkov (elek¬
trolit vre). Akumulator nato pustimo miro¬
vati vsaj 1 uro.

Zelo priporočljivo je, da zatem akumu¬
lator izpraznimo z majhnim tokom (kar
z 0’5.I), nato pa ponovno napolnimo s to¬
kom I. Sedaj je akumulator pripravljen za

normalno uporabo. Kasneje ga lahko ved¬
no polnimo s tokom I. Lahko ga seveda
polnimo tudi z manjšim tokom, moramo pa
pri tem seveda podaljšati čas polnjenja.

Nekatere tovarne v svojih prospektih
sporočajo, da je akumulator napolnjen ta¬
krat, ko polnilni tok pade na 30 % začet¬
nega toka (I) pri polnjenju s konstantno
napetostjo. Nekatere izvedbe akumulator¬
jev imajo celo vgrajene majhne indikatorje
za ugotavljanje napolnjenosti. V posebni
cevki so 3 različne krogljice z različnimi
specifičnimi težami. Zaradi spremembe go¬
stote elektrolita se krogljice postopoma
potapljajo oziroma dvigajo. S tem pa je
dana informacija o napolnjenosti.

Akumulator doseže polno kapaciteto še¬
le po večkratni ponovitvi cikla praznje¬
nja in polnjenja.

Za polnjenje se uporablja usmernik, s
pomočjo katerega je možno nastaviti pol¬
nilni tok (v kolikor ni trajno nastavljen
na ustrezno vrednost). Akumulator se prik¬
ljuči tako, da se pozitivna elektroda zve¬
že s pozitivnim polom usmernika, negativ¬
na elektroda pa z negativnim polom usmer¬
nika.

čas ——

Potek napetosti na sponkah Pb akumulatorja

Od jakosti praznilnega toka je odvisna

kapaciteta Pb akumulatorja

174

Pri dobro napolnjenem akumulatorju
ima vsaka celica v končni fazi polnjenja
napetost 2’6 V do 2 r 7 V. Seveda je edino
točno merilo o napolnjenosti le gostota
elektrolita. Ko je akumulator poln, se go¬
stota ne spreminja več. Gostoto elektrolita
lahko kontroliramo s primernim merilcem
— areostatom.

Vzdrževanje akumulatorja

— Elektrolit mora vedno pokrivati vse
dele plošč. Po potrebi je treba dodajati de¬
stilirano vodo.

— Če je akumulator dobro napolnjen,
imajo pozitivne plošče temno čokoladno
barvo, negativne pa so sivo svinčene bar¬
ve.

— Akumulatorja ne smemo preveč na¬
polniti, pa tudi premalo ne. Napetost ne
sme pasti pod 1’8 V na celico.

— Akumulatorja ne smemo pustiti ne-
napolnjenega, sicer elektrode pobelijo (sul-
fatirajo). Sulfatacija pomeni trajno okvaro
akumulatorja in izgubo kapacitete.

V primeru, da pride do blage sulfata-
eije, je možno akumulator še popraviti. V
ta namen je treba elektrolit zamenjati z
destilirano vodo. Nato polnimo akumulator
z normalnim tokom. Polnjenju naj sledi
večkratna menjava destilirane vode, kateri
mora vsakič slediti ponovno polnjenje z
ustreznim tokom. Naposled vlijemo v aku¬
mulator nov elektrolit (žvepleno kislino)
in ga končno normalno napolnimo.

Važno pa je, da opozorimo še na na¬
slednje :

Pri polnjenju nastajata vodik in ki¬
sik; mešanica teh dveh plinov pa je eksplo¬
zivna (plin praskavec).

Izračun (deseturne) kapacitete
Pb-akumulatorja

Če je kapaciteta Pb-akumulatorja ne¬
znana, jo lahko določimo po naslednji šte¬
vilski enačbi:

n. A

K =-

10

kjer je:

K . . .. kapaciteta akumulatorja v Ah
n . .. število pozitivnih plošč (ene celice)

A . ... površina plošče.

JADRNICA
NA LEDU
IN SNEGU

V 5. številki Tima smo objavili načrt
gliserja za led, ki je bil namenjen zahtev¬
nejšim modelarjem. Sedaj smo vam pripra¬
vili načrt jadrnice na ledu in snegu za
mlajše modelarje, ki si še ne morejo ku¬
piti motorja. Izdelava je zelo preprosta in
cenena.

Material: dve letvi 10 X 10 X 350 mm in
10 X 10 X200 mm, furnir ali tenka vezana
plošča, žica premera 1 ali 1,5 mm, 5 ušes¬
nih vijakov, nekaj žebljičkov, okrogla le¬
sena palica za jambor dolžine 288 mm, pre¬
mera spodaj 6 mm in zgoraj 4 mm, dve
okrogli leseni palici premera 4 mm in dol¬
žine 15 in 10 cm, platno ali svila, vrvica
in lepilo za les.

Orodje: žaga, sveder in kladivo.

Izdelava: Najprej odžagamo del 1 in del
2, izžagamo in izdolbemo spoj, ga namaže¬
mo z lepilom in sestavimo. Del 3 bomo
prerisali iz načrta, ga izžagali in prilepili
na spodnji del stičnega mesta. Sledi izde¬
lava dela 4, v katerega zabijemo s spod¬
nje strani nekaj žebljičkov, jim na zgor¬
nji strani vrhove opilimo in ga nalepimo
na zadnji del daljšega debi 1. Dela 5 (dr¬
salki) in 6 (zadnja krmilna drsalka) izvi-
jemo iz žice in jih pritrdimo na oba konca
prečne letve 2. Zadnjo krmilno drsalko iz¬
krivimo šele, ko smo jo potisnili skozi iz¬
vrtano luknjo. (Za sneg bomo izdelali dr¬
salke iz pločevine, široke 8 do 10 mm.) Na
križišču delov 1 in 2 izvrtamo luknjo pre¬
mera 6 mm in v njo prilepimo jambor 7.
Na jadrih prešijemo robove skozi katere
nataknemo jambor — del 7, del 8 — na
velikem jadru in del 9 na malem jadru.
Jadra zgoraj privežemo z vrvico k jambo¬
ru, na spodnjih oglih jader pa pritrdimo
tanki močni vrvici, ki ju ob konceh zave¬
žemo v zanko. Obe vrvici pretaknemo .sko¬
zi ušesasta vijaka in zanko nataknemo na
žebljiček. Z zategovanjem ali popuščanjem
vrvic bomo jadrnico usmerjali. Deli -3, 4,
5 in 6 so narisani na načrtu v naravni veli¬
kosti.

175

4

NAGRADNI IZDELEK

album
za znamke

V tem sestavku bomo opisali, kako lah¬
ko sami izdelamo album za znamke. Naj¬
več se bomo zadržali pri izdelavi albumske¬
ga lista za znamke — povezava listov v
album je potem lahka naloga. Najprej bo¬
mo našteli, kaj vse potrebujemo za izde¬
lavo albuma, nato pa bomo opisali še delo.

Orodje: nož za rezanje kartona, kovin¬
sko ravnilo, podloga, zbiralnik, kladivo,
luknjač, pribor za lepljenje.

Material: risalni papir (polkarton) 120 g/
/m 2 , kartotečni karton, prozorni papir (paus
papir, celofan ipd.), bela lepenka za plat¬
nico, platno za prevleko platnice, vrvica,
lepilo (karbofix ali kožni klej).

Delo: 1. Po odločitvi glede velikosti al¬
buma, števila in velikosti predalčkov izra¬
čunamo izmere papirja za albumski list.
Naš albumski list meri 150 X 160 mm. Te
mere vzemimo le kot primer. Prišteli smo
dodatek za dvojno debelino hrbta ter dvoj¬
ni papir za list in tako dobili mere pa¬
pirja za en list — 160 X 290 mm. Po tej
izmeri narežemo risalni papir in sicer to¬
liko listov, kolikor jih želimo vezati v al¬
bum. Nato napravimo na vseh listih žlebne
zgibe (črtkane črte na sl. 1), in sicer z zgi-
balnikom ob ravnilu.

2. Vsak list zapognemo v polo in nato
z nožem zarežemo predalčke. Režemo z
ostrim nožem ob ravnilu. Najbolje je, če si
napravimo šablono za zarezovanje pre¬
dalčkov. Šablono napravimo iz kartona.

Slika 6

Predalčki bodo tako na vseh listih enako
razporejeni, (sl. 2)

3. Zarezane pole razgrnemo (sl. 3) in na
notranji strani vlepimo za vsak predalček
prozorni papir. Lističe prozornega papirja
smo že prej narezali. Za lepljenje prozor¬
nih lističev uporabimo lepilo karbofix. Z
lepilom namažemo na notranji strani ob
robu zareze, zarezani papir albumskega li¬
sta rahlo dvignemo — nato pa vložimo pro¬
zorni listič do vrha zareze in pritisnemo'
na namazani papir. Vlepljanje prozornih
lističev je od vsega najbolj zamudno delo*

4. Albumski listi za znamke so debeli.
Ze sedaj imamo dvojni papir za last. Vmes
pa bomo vlepili še karton. Iz kartotečnega
kartona narežemo kose v velikosti čiste iz¬
mere albumskega lista — 120 X 160 mm.
Da bi dobili enako debelino tudi v hrb¬
tnem delu lista narežemo trakove enakega
kartona v izmeri 20 X 160 mm.

5. S kožnim klejem tanko namažemo
prirezani kos kartotečnega kartona in ga
nalepimo na eno stran albumskega lista, ta-

Slika 3

179

-p*

en

NJ

o o

Slike 1, 2, 4 in 5

ko, da pokrijemo nalepljene prozorne listi¬
če. Nato namažemo s klejem nalepljeni
karton še po drugi strani in list zapremo.
Podobno vlepimo trak kartona v hrbet al¬
bumskega lista. Tako zlepljeni albumski
list stisnemo v stiskalnici ali vsaj obteži¬
mo, da se tako posuši. Albumski list je

torej sestavljen tako, da imamo le v pre¬
gibu enojen papir zato, da bi se list lepo
odpiral. Po sušenju prebijemo na vseh li¬
stih luknje za vezanje v platnico (sl. 5).

179

poskusi v kemijskem laboratoriju

RAKETE

Ne bomo delali Kozmosov in Explorer-
jev ali Marinerjev, neskončno dragih in
kompliciranih vesoljskih raket, ki razisku¬
jejo prostor okoli nas, ampak bomo nare¬
dili nekaj poskusov z raketami, ki jih pri¬
žigajo ob svečanostih in praznikih.

Raketa je napolnjena s smodnikom: 36 g
natrijevega nitrata, NaN0 3 , 20 g lesnega
oglja in 6 g žvepla zmešamo in damo v
vrečico iz močnega papirja, takega, kot je
papir za cementne vreče. Smodnik damo
v vrečico v sredino, spodaj in zgoraj na¬
polnimo vrečico s plastjo gline, smodnik
pa vanjo dobro natlačimo. Vrečica naj bo
z vsem napolnjena le do polovice. V zmes
vtaknemo tudi vžigalno vrvico.

Raketo postavimo na glavico žeblja, ki
smo ga pritrdili v trdno stoječ les in na
obroč iz žice, ki podpira spodnji rob rakete,
dno pa je oprto na glavico žeblja. Prižge¬
mo vžigalno vrvico in se odstranimo, da
se izognemo nevarnosti, če bi jo razneslo
na tleh. Raketa je zaradi varnosti narejena
z majhnimi količinami smodnika.

Drug poskus naredimo z majhno, po¬
dolgovato kovinsko dozo, v kakršni pro¬
dajajo nekatere začimbe in ki jo zgoraj
odpremo. Gorivo pripravimo tako: v epru¬
veto damo pol kalijevega klorata, KC10 3
in pol sladkorja in mešamo le s stresanjem.
Če bi mešali s paličico, bi zmes eksplodi¬
rala. Ko se zmes v epruveti enakomerno
zmeša z lesnim ogljem v prahu in je
enakomerno siva, je mešanica v epruveti
dovolj premešana. Za mešanje z lesenim
ogljem vzamemo le noževo konico zmesi in
prav toliko zdrobljenega oglja. Zmes se¬
daj previdno in počasi stresemo v dozo in
vtaknemo vanjo še podolgasto zložen ko¬
šček časopisnega papirja, ki naj sega še ne¬
kaj centimetrov iz doze. V gubah naj bo
po celi dolžini nekaj mešanice — goriva
rakete. Dozo smo že preje privezali na la¬
hek avtomobilček; čim lažji je, tem lepše
bo vozil raketni »avto«. Avto mora voziti
na prostem, ne po parketu, ker sipa mnogo
isker. Ko smo postavili avto na stezo, kjer
hočemo da bo vozil, prižgemo z vžigalico
repek papirja,' ki moli iz doze in stopimo

takoj nekaj korakov stran. Avto bo pri od¬
prtini puhal iskre in se premikal v nasprot¬
ni smeri kamor lete iskre.

Reagenti

Natrijev nitrat (čilski soliter), NaN0 3

je bel prah, bi vsrkava vlago in je topen
v vodi. Pomešan z vnetljivimi snovmi je
eksploziven. Hranimo ga lahko tudi več
let v steklenih, zamašenih posodah.

Kalijev klorat K00 3 , je bel kristalen
prah, topen v vodi. Je strupen in v meša¬
nici z organskimi snovmi eksploziven. Hra¬
nimo ga poljubno dolgo v steklenih, zama¬
šenih posodah.

Žveplo, S je element, rumen prah, ki je
strupen, če pride v dihala ali oči. Hranimo
ga v zamašeni posodi iz temnega stekla.

Segrevanje
tekočine
v epruveti

Lesno oglje: Za naše poskuse lahko vza¬
memo tudi živalsko oglje, ki ga dobimo v
lekarni. Je fin, lahek črn prah.

SEŽIG KAMNA

Snežno beli marmor, kamen moremo
spremeniti v kupček saj! Je to mogoče?
Povedali bomo, kako in zakaj.

Zmešamo 2,5 g fino uprašenega marmor¬
ja z 2 g magnezija, Mg v prahu. Namesto
zdrobljenega marmorja lahko vzamemo ena¬
ko količino zmlete krede, ki je kemično ista
snov, CaC0 3 . Zmešamo tako dobro, da je
mešanica enotne sive barve. Iz mešanice
naredimo na kamniti podlagi kupček in ga
previdno prižgemo s trakom magnezija, Mg.
Iz kupčka prskajo iskre gorečega magnezija

180

— poskus je podoben bruhanju ognjenika.
Ko »ognjenik« ugasne, vzdignemo z nožem
ali paličico belo, vrhnjo skorjo magnezije¬
vega oksida, MgO in pod njo so črne saje,
ogljik. Pri kredi je ostanek sive barve, le
pri marmorju je črn. Sivi ostanek pa mo¬
remo očistiti, če ga raztopimo v razredčeni
klorovi kislini, HC1 in filtriramo. Ostanek
na filtru je črn, prave saje. Te saje lahko
sežgemo na porcelanski ploščici v vročem
plamenu gorilnika. Reakcija poskusa je:
CaC0 3  +2 Mg = CaO + 2 MgO + C

Prvi dve nastali spojini sta beli in lah¬
ko topljivi v razredčeni klorovi kislini,
IICl, tretja pa je črna in v kislini netopna.

Reagenti

Kalcijev karbonat, CaC0 3  je bela, drob¬
no kristalizirana snov. Čisti halcijev karbo¬
nat je marmor ali kreda, ki jo dobimo v
trgovini. Za poskuse lahko tudi nastrgamo
množino, ki jo potrebujemo, s koščka šol¬
ske krede.

Magnezij, Mg je lahka, bela kovina. Pro¬
dajo ga kot siv prah ali v svetlečih kovin¬
skih trakovih. Če ga vžgemo, gori s sle¬
pečim plamenom in razvija veliko toplote.
Drugače pa ni nevaren. Prah hranimo v
zamašenih steklenih posodah, trakove pa
v škatlah.

Delovni postopki

Segrevanje: Mnogo reakcij poteka pri
temperaturah, ki so mnogo višje od sobne.
Zato moramo večino snovi, s katerimi ho¬
čemo izvesti kemijske poskuse, segreti.
Segrevamo trdne snovi, tekočine, raztopine
in celo pline. Prav nepravilno segrevanje
je največkrat vzrok neuspehov pri posku¬
sih, pa tudi izgubljanja snovi ter neredko
tudi telesnih poškodb.

1) Posode iz debelega stekla in porcela¬
na počijo, če jih postavimo na odprt pla¬
men. Vedno jih moramo postaviti na az¬
bestno mrežo.

2) Posode s tankimi porcelanskimi ste¬
nami lahko segrevamo nad plamenom, to¬
da segrevanje mora biti postopno, da ne
pregrejemo le enega dela posode, ker bi
nam tako posoda počila.

3) Če segrevamo tekočino ali trdno snov
v epruveti, epruveto neprestano stresamo
in premikamo sem ter tja nad plamenom.

4) Vsako tekočino moremo segreti le do
njenega vrelišča, temperature, pri kateri
vre — se spreminja v paro. Če je plamen
še tako vroč, bomo vodo nad njim segreli
le na 100° C, alkohol na 80° C, jedilno olje
na 300° C in ogljikov žveplec CS 2  le na
46° C. Vse te tekočine moremo segrevati v
posodah iz navadnega stekla, ki se mehča
nekako pri 600° C.

5) Vnetljive trdne snovi in tekočine mo¬
ramo segrevati le tako, da ne pridejo v stik
s plamenom. Najbolj primerna je skodelica
z vodo, v katero postavimo posodo s snov¬
jo, s katero hočemo eksperimentirati — to
je vodna kopel, ki ima stalno temperaturo
100° C. Če rabimo višjo temperaturo, vza¬
memo kot kopel glicerin ali mineralno olje
— taka kopel se segreje do 300° C.

Sublimacija

Snovi, ki pri segrevanju preidejo iz trd¬
ne faze naravnost v plinasto, ne da bi se
med tem utekočinile, prehlapijo — subli-
mirajo. Take snovi so amonijev karbonat,
(NH 4 )C0 3 , živosrebrov klorid HgCl 2 , jod,
žveplo, suhi led in še nekatere. Če segre¬
vamo npr. v epruveti žveplo, se ga del
stali, del pa prehlapi. Na robu epruvete se
naberejo kristali žvepla — žveplov cvet.

Segrevanje Segrevanje Izparilnica

v čaši lončka na vodni kopeli

181

ZABAVNA

FIZIKA

ZVOK IN SLUH — KAKO RAZISKU¬
JEMO ODMEV — ZVOK NAMESTO ME¬
RILNIH NAPRAV — ZVOČNA ZRCALA

Ameriški humoristični pisatelj Mark
Twain, ki ga marsikdo med vami pozna
po napetih dogodivščinah Toma Sawyerja
in Huckleberryja Finna, je med ostalimi
napisal tudi smešno (a kajpada izmišljeno
zgodbo o nesrečnih pripetljajih nekega zbi¬
ratelja, ki si je za svoj konjiček izbral kaj
čudno kolekcijo — zbiral je namreč odme¬
ve! Ta čudni možakar je neumorno obisko¬
val vse tiste predele na zemlji, kjer sc
nastajali večkratni ali kako drugače zani¬
mivi odmevi.

»Najprej je kupil odmev v Georgiji, ki
se je ponavljal štirikrat, zatem šestkratni
odmev v Marylandu, nato 18-kratni odmev
v Kansasu in še 12-kratni odmev v Tenne-
siju, ki pa je bil tačas pokvarjen in torej
ni deloval (odvalila se je skala). Menil je,
da bo to lahko popravil z dograditvijo no¬
vega prizidka, toda arhitekt, ki je prevzel
to delo, še v svojem življenju ni potrojeval

Slika 1: Odmev je jasen in razločen

odmeva m ga je zato dokončno pokvaril —
po končanem delu bi ga lahko poslušali le
še gluhonemi.. .«

To je seveda samo šaljiva, izmišljena
zgodba, toda čudoviti, nekajkratni odmevi
zares obstajajo v različnih, predvsem go¬
ratih predelih in nekateri med njimi so
že dolgo znani po vsem svetu.

Naštejmo nekaj takšnih znamenitih od¬
mevov. V gradu Woodstock v Angliji od¬
mev razločno ponovi 17 zlogov. Razvaline
gradu Dehrenburg pri Halbertstadtu so da¬
jale 27-zložni odmev, ki pa je za vedno ob¬
molknil, ko se je porušila ena od sten.
Skale, ki se v obliki kroga razprostirajo
pri Adersbahu v Češkoslovaški, ponovijo,
na določenem mestu, trikrat po sedem zlo¬
gov. Toda komaj nekaj korakov od te toč¬
ke celo pok puške ne daje nikakršnega od¬
meva. Znan je bil tudi večkraten odmev
v nekem gradu blizu Milana (grad zdaj ne
stoji več): strel iz krilnega okna je imel
40 — 50 odmevov, glasno izgovorjena bese¬
da pa 30.

Najti mesto, kjer bo odmev jasno slišati
tudi le enkrat, ni tako lahko. Najbolj pri¬
merna za to je pokrajina, kjer je mnogo
ravnic, ki jih obdajajo gozdovi, ali na pri¬
mer gole poljane v gozdu. Treba je le glas¬
no zavpiti nekje s poljane in že se bo od
roba gozda odbil odmev, ki bo bolj ali manj
razločen.

V gorah je to kajpada vse drugače kot
v ravninah: odmev je sicer mnogo bolj raz¬
nolik kot v dolini, zato pa nastopa precej
bolj poredkoma. V gorah slišimo odmev

182

mnogo teže kot na ravnini, ki jo obroblja
gozd.

Nedvomno veste, kaj je pravzaprav od¬
mev. Nič drugega kot vračanje zvočnih va¬
lov, ki se odbijajo od kakršne si že bodi
ovire. Tako kot je pri svetlobnem odboju
vpadni kot enak odbojnemu, se odbija tu¬
di »-zvočni žarek« od ovire pod enakim ko¬
tom.

Oglejmo si sliko (1)! Predstavljajte si,
da ste v podnožju hriba, ovira, ki naj bi
odbila zvok, pa leži nad vami, na primer
v razdalji AB. Iz slike je jasno razvidno,
da odbiti zvočni valovi, ki se razširjajo po
črtah Ca, Cb, Cc ne dosežejo vašega uše¬
sa, temveč se razkropijo po prostoru v sme¬
reh aa, bb, cc. Drugače je seveda, če se
postavite na mesto, ki je v isti ravnini z
oviro ali celo nad njo (slika 2). Zvok, ki
valovi navzdol v smereh Ca Cb, se bo vra¬
čal nazaj po lomljenih črtah Ca aC ali Cb
bC in se bo odbil od tal enkrat ali dva¬
krat. Če so tla med obema mestoma po¬
globljena, je odmev še boljši, saj delujejo
tla v tem primeru kot vboklo (konkavno)
zrcalo. Nasprotno pa je, če se tla med obe¬
ma točkama dvigujejo: odmev bo slab in
niti ne bo dosegel vašega ušesa. Takšna
površina namreč — tako kot konveksno
(izboklo) zrcalo razprši zvočne valove.

Pri iskanju prostora, odkoder bomo sli¬
šali odmev, moramo biti kar precej prak-

Slika 2: Ta deček ne bo slišal odmeva
svojega klica

tični in ročni. Tudi ko takšno mesto že naj¬
demo, moramo znati odmev izzvati. Pred¬
vsem se oviri ne smemo preveč približati.
Odmev mora narediti dovolj dolgo pot, dru¬
gače se vrne prehitro in se zlije s samim
zvokom. Gotovo že veste, da potuje zvok s
hitrostjo 340 m na sekundo in je torej treba
vzeti vsaj razdaljo 85 m od ovire, da bomo
slišali odmev natanko pol sekunde po
zvoku.

Čeprav je res, da »vsak zvok poraja
svoj odmev«, vendarle vsi zvoki ne odme¬
vajo enako jasno in razločno. Čimbolj re¬
zek in presekan je zvok, tembolj razločen
je odmev. Najbolje ga bomo slišali, če bo¬
mo plosknili z dlanmi. Zvok človeškega
glasu je za odmev manj prikladen, poseb¬
no moški glas. Visoki ton ženskih in otro¬
ških glasov dajejo boljši in jasnejši odmev.

— o — O — o —

S tem ko je znana hitrost zvoka v zra¬
ku, se da izmeriti razdaljo do nedostopnega
predmeta. Tak primer je opisal Jules Ver¬
ne v svojem romanu »Popotovanje v sre¬
dino zemlje«. Ko sta junaka tega romana
— učeni profesor Lidenbrock in njegov ne¬
čak Aksel — potovala v središče Zemlje, je
eden od njiju zašel in tako sta se v temnih
podzemeljskih hodnikih zgrešila. Ko sta se
končno s klicanjem spet vsaj slišala, je
med njima potekel takle pogovor:

»Stric!« sem zakričal (o dogodku pri¬
poveduje Aksel).

»Kaj je, otrok moj?« sem zaslišal čez
nekaj časa.

»Kako daleč sva drug od drugega?«

»To ne bo težko ugotoviti.«

»Ali je vaš kronometer še cel?«

»Da.«

»Vzemite ga v roko. Zakličite moje ime
in si natanko zapomnite sekundo, v kateri
ste začeli govoriti. Jaz bom ime ponovil,
brž ko bo vaš glas prišel do mene, vi pa
si zopet zabeležite trenutek, ko bo ta moj
odgovor prišel do vas.«

»Dobro. Polovico časa, ki bo pretekla
med signalom dn odgovorom, nama bo po¬
vedala, koliko sekund potrebuje zvok, da
pride do tebe. Si pripravljen?«

»Da.«

»Pazi! Zdaj bom zaklical tvoje ime.«

Pritisnil sem uho k steni. Brž ko je ime
Aksel prišlo do mojega ušesa, sem ga ne¬
mudoma ponovil in znova prisluhnil.

183

»Štirideset sekund,« je dejal stric, »se
pravi, da je zvok dospel do mene v dvajse¬
tih sekundah. Ker je hitrost zvoka ena tre¬
tjina kilometra na sekundo, ustreza to to¬
rej kar sedmih kilometrov.«

Če ste dobro razumeli, kar je bilo po¬
vedano v tem odlomku, boste zlahka rešili
tole nalogo:

Zaslišal sem pisk lokomotive poldrugo
sekundo zatem, ko sem opazil beli dim, ki
ga je povzročil ta zvok. Kako daleč od vla¬
ka sem bil v tistem trenutku?

— o — O — o —

Stena gozda, visoka ograja, zgradba,
hrib — sploh vsaka pregrada oziroma ovi¬
ra, ki ustvarja odmev, ni nič drugega kot
zvočno zrcalo:  ta ovira enako kot rav¬
no zrcalo odbija svetlobo. Toda zvočna zr¬
cala niso samo ravna, temveč tudi kriva.
Ukrivljeno zvočno zrcalo deluje kot re¬
flektor: zbira »zvočne žarke« v svojem fo¬
kusu.

Slika 3: Poskus odmeva s krožnikom in
žepno uro

Dva globoka krožnika potrebujemo za
zanimiv poskus v zvezi z odmevom. Enega
od krožnikov položite na mizo, nekaj cen¬
timetrov nad njegovim dnom pa pridržite
žepno uro. Le-to vam bo posodil ded ali
kdo drug od starejših, saj jo marsikdo hra¬
ni za spomin, če je že ne uporablja več.
Drugi krožn k držite ob glavi v bližini uše¬
sa, tako kot vidite na sliki (št. 3). Če je
položaj ure, ušesa in krožnikov pravilen
(to se vam bo posrečilo po nekaj poskusih),
boste zaslišali tiktakanje ure, kot bi izha¬
jalo iz krožnika, ki ga držite ob ušesu. Ta
občutek se bo še povečal, če zaprete oči:
takrat zares po sluhu ne bo mogoče ugo¬
toviti, v kateri roki je ura — v levi ali
desni.

Graditelji srednjeveških gradov so takš¬
ne naprave z zvočnimi učinki marsikdaj
vgrajevali v zidove dvoran in hodnikov,
njih »govorni« zvočniki pa so bili razni
doprsni kipi uglednih prednikov ali kako
drugače izoblikovane naprave. Sama na¬
prava je bila zgrajena bodisi po načelu
vboklega zvočnega zrcala ali pa kot govor¬
na cev, oboje pa domiselno skrito v steni.

Slika 4: Zvočna čuda v starinskem gradu
ali razrešena skrivnost o govorečih kipih

Na sliki (št. 4), ki smo jo povzeli iz starin¬
ske knjige iz XVI. stoletja, vidimo taki
vgrajeni napravi; strop v obliki svoda je
usmerjen proti ustom »govorečega« kipa,
ki proizvaja glasove, prihajajoče iz zuna¬
njega dela stavbe, in pa ogromna cev, ki je
skrita v zidovih ter prinaša različne zvoke
z dvorišča do kamnitih kipov, nameščenih
v eni od dvoran. Obiskovalcu -  takih dvoran
se je zdelo, da kipi šepetajo, pojejo, go¬
vore itd.

Še mnogo je zanimivih stvari s področ¬
ja zvoka in sluha, ki jih žal ne moremo v
tem sestavku opisati. O zvoku v koncertnih
dvoranah, zvoku na prostem in njegovem
razširjanju v vodnih globinah se bomo po¬
menili ob kaki drugi priložnosti.

TIMOV MALI OGLAS

Zbiram prospekte raznih krajev in
jih tudi menjam

Stojan Bizjak, Trg Svobode
12 a, p. Kobarid

184

mali

timov

tehniški

slovar

Jeralnik

Je lesena priprava, ki ima zažagana vodila za
žaganje letev, bodisi v pravem kotu ali v kodu 45°.

Brusilna kladica

Pri obdelavi izdelkov iz lesa, lepenke, mavca upo¬
rabljamo za površinsko obdelavo tudi stekleni pa¬
pir. Za brušenje in glajenje ravnih površin si pri¬
pravimo še poseben pripomoček, ki omogoča ravno
obdelavo. To je lesena kladica iz trdega lesa, ki je
ravno in gladko obdelana. Okrog kladice ovijemo
ustrezen steklen papir. Za večje predmete mora
biti kladica primerno večja.

Kotliček za klej

Za pripravo glutinskega lepila (kožni in kostni
klej) rabimo poseben kotliček. Ta je v bistvu dvoj¬
na posoda — oziroma je sestavljen iz dveh posod.
V zunanji posodi je voda, v notranji posodi pa je
klej. Voda v zunanji posodi dopušča segrevanje
kleja do vrelišča vode. Na ta način je zavarovano,
da ne pride do čezmernega segrevanja kleja.
Zaradi pogostega segrevanja kleja za uporabo in
zaradi gretja med delom voda v zunanji posodi
izhlapeva, zato je treba skrbeti, da je v zunanji
posodi vedno dovolj vode. Najboljši kotlički za
klej so izdelani iz bakra, ki je zelo dober prevod¬
nik toplote.

Skobelnik

Je masivna delovna miza za roč¬
no obdelavo lesa. Močna in debela
delovna ploskev ima vrsto štirikot¬
nih lukenj, ki rabijo zato, da vanje
vsadimo železne skobe. S pomočjo
vijačnega primeža vpenjamo kose
lesa za obdelavo, ki jih na drugi
strani opremo na skobe. Skobelnik
največ uporabljamo pri skobljanju,
sicer pa vedno, kadar je treba ob¬
delovani predmet pritrditi ali stis¬
niti. Na odročni strani delovne plo¬
skve je tudi žleb za odlaganje
orodja med delom.

185

kako se je rodila
tehnika —
kulturna prvina

človeštva

Beseda TEHNIKA izvira iz grške be¬
sede TEXUN (tehna), ki pomeni, spretnost,
ali v širšem smislu kako se kaj dela. Teh¬
nika je ena najstarejših kulturnih prvin
človeštva. Rodila se je pred mnogimi tisoč¬
letji ali celo milijoni let, v prvem prazgo¬
dovinskem obdobju, ko se je človek razvil
iz svoje predniške opičje oblike, se os¬
vobodil hoje in plezanja po vseh štirih ter
postal dvonožec. Tedaj so postale njegove
roke osvobojene premikanja telesa in člo¬
vek jih je začel uporabljati v druge na¬
mene.

Zaradi nagonske samoobrambe in sa¬
moohranitve je začel v svojem okolju

iskati pripomočke, s katerimi se je bra¬
nil pred zvermi in si iskal hrano. Pri tem
mu je pomagala narava sama in pa raz¬
vijajoči se razum, ki ga je vodil k iznajd¬
ljivosti. Prvo naravno ukrepanje je bilo,
da je v primeru nenadnega napada ali
obrambe zgrabil za vejo ali kamen, kar
se je v instinktu človeka ohranilo v po¬
dobnih primerih vse do danes.

Človek je spoznal, da s kosom lesa, ko¬
sti ali kamna lažje udarja, strže in koplje
kakor z nohti. Spoznal je, da spodaj ode¬
beljena gorjača močneje udari kakor pest,
s katero je doslej tolkel po nasprotniku.

a — kamnita sekira pritrjena na jelenov
rog; b — kamnita sekira pritrjena na ži¬
valsko kost; c — kamnita sekira privezana
na ploski les; d — kamnita sekira nasaje¬
na na palico

Tako je postalo tedanje človekovo orodje
hkrati tudi orožje, ki je predstavljalo okre¬
pitev in podaljšek telesnega organa — ri>-
ke. Kamen v roki je bil dosti manj ob¬
čutljivo in hkrati bolj učinkovito kladivo
kot sama stisnjena pest. Poznejši klini, kiji,
sekire ali sulice so predstavljali podalj¬
ške iztegnjene lakti, s katerimi je bilo
lažje doseči cilj kakor s samo laktjo in
golo roko.

Prvotno pridobivanje orodja pračlove¬
ka je bila bolj najdba kakor iznajdba, ker
si ga je iskal v svojem okolju. Sele z na-
nadaljnjim razvijanjem razuma in prila¬
gajanja okolju in razmeram, si je začel
predmete zboljševati in postopoma celo
izdelovati. Tedanja trda in neprijazna na¬
rava je prisilila človeka, da je iznašel in
izpopolnjeval svoje prve izume. Temelji
naše materialne kulture so postali speci¬
fično človeški šele z njegovim dodatnim

obdelovanjem predmetov, torej z delom
oziroma tehniko.

Prvotno in najstarejše obdobje tehnike,
lahko imenujemo tudi obdobje človeške kul¬
ture, nazivamo kameno dobo. Zaradi ne¬
minljivosti rudnin se je kot dokazilo za to
do danes ohranilo največ kamnitega orod¬
ja. Vendar so bili pod določenimi pogoji
ohranjeni in najdeni tudi nekateri pred¬
meti izdelani iz rogovja, kosti in školjk.
Omembe je vredno, da je tudi pri nas prof.
Brodar odkril v Potočki zijalki pod Olševo
(nad Solčavo) pomembno zbirko koščene¬
ga orodja jamskega človeka.

Kot prvo orodje, ki ga je uporabljal
človek, smatramo . vsekakor kamen pest-
njak. Ta je bil primitivno oblikovan (ob-
klesan) in je dopolnjeval človekovo pest,
pa naj si ga je uporabljal kot kladivo, nož.
strgalo ali sveder. Kamen — pestnjak si
je skušal z obdelavo (tolčenjem, lušče¬
njem, strganjem in brušenjem) čimbolj
prilagoditi svojim potrebam. Ta kamena

Zgoraj: nekaj primerov bronastih sekir;
spodaj: načina pritrditve bronastih sekir
na rogovile

tehnika s svojimi prastarimi oblikami je
toTej prva in najstarejša kulturna prvina
človeštva in pomeni rojstvo tehnike.

V kasnejšem razvoju tehnike je skušal
čovek kamnu dodati podaljšek — ročaj, da
bi kot smo že omenili, podaljšal svojo
roko. Da mu je to uspelo je pritrdil
obdelan kamen na ročaj (palico, kos veje,

kost ali rog). Tako orodje pa navadno ni
bilo zadosti trdno in začela se je razvijati
tehnična misel. Zaradi boljše nasaditve na
ročaj, kateremu pravimo danes toporišče,
je začel kamen vrtati — luknjati, Umet¬
nost preluknjanja kamna pa že ni bila več
tako preprosta in kaže, gledano iz čisto
tehničnega vidika, pomemben napbedek v
primerjavi s prvotno obdelavo pestnjaka.
Tako je nastala sekira, ki je bila hkrati

Zgoraj: kamniti nož iz Avstralije; spodaj:
koščeno bodalo iz Nove Gvineje

tudi kladivo, kot prvo smiselno in na¬
mensko orodje. Ta se je v nadaljnjem raz¬
voju, tako po materialu kot po obliki, oh¬
ranila kot nepogrešljiv pripomoček vse do
današnjih dni.

Ostala praorodja so bila izdelana iz ko¬
sti, rogovja, školjk in želvovine. To so bi¬
la bodala, šila, igle, harpune in puščice. Te
tvarine so se v službi človeka med seboj
dopolnjevale z bolj ali manj obdelanim
kamnitim orodjem, katerim je obdeloval
(brusil, stružil, cepil ali vrtal) druge pred¬
mete.

Papuanci in Malezijci z Nove Gvineje
so prav lepo ponazarjali, kako je pračlo¬
vek s svojim skrajno preprostim orodjem
prevrtal tudi trdi kamen, ker si sicer ne
bi mogli razložiti, kako so nastale luk¬
nje v neolitskih kamnitih sekirah. Za
vrtanje so uporabljali lesene palice, ki so
se dale priročno vrteti. Na določeno me¬
sto na kamnu, kjer so hoteli vrtati, so
pred nastavitvijo palice nasuli nekaj mo¬
krega kremenčevega peska. Skrivnost je
bila torej v tem, da ni vrtala palica, tem¬
več kremenjak, ki je stisnjen med vrtalo
in podlago votlil kamen.

Tehnika je bila torej tista prvina, ki jo
je človek razvijal, da mu je omogočila
preoblikovati ali predelati obstoječe suro¬
vine v materialno kulturno last. Danes
phavimo takemu postopku — reprodukcij¬
ski proces. S tehniko si je človek pridobil
sredstva, čedalje bolj je obvladoval naravo

187

in postal gospodar zemlje in delno tudi
že vsemirja. V boju za življenjski prostor
je bila navadno odločilna tudi višja teh¬
nika orožja, bodisi da se je boril proti
divjemu živalstvu, proti pragozdnemu rast¬
linstvu ali celo v boju proti svojim vrst-
nikom-ljudem, ki so se vsak zase trudili,
da bi v tehmki prekosili drug drugega.

Med preproste praoblike orodja, ki je
bilo hkrati tudi orožje, katere smatramo
kot kulturne prvine naših prvih prednikov,
sodijo poleg pestnjaka še sekira, kladivo,
bodalo, kij, strgalo, sulica, ročna frača in
metalna krogla.

V drugi stopnji tehničnega razvoja se
pojavljajo vrste orožja, ki združujejo opra¬
vila prejšnje stopnje, kot na primer meč, ki
po učinku združuje kij in sekiro. Pozneje
se pojavijo orožja, pri katerih se prej skup¬
no opravilo razdeli. Sem spada palična
frača, razne vrste udarnih in ubodn'h ki¬
jev, bumerang, ter kovinski kiji in noži.

V tretjo stopnjo razvoja spadajo edino
lok in puščica ter njihova nadaljnja bolj
izdelana oblika — samostrel, ki predstav¬
lja neke vhste prehod od loka na puško. V
četrto stopnjo razvoja spada že strelno
orožje.

Da je bil v starih časih razvoj tehnike
sila počasen kaže primer, da se lok in pu¬
ščica v mnogih tisočletjih nista skoraj nič
razvila ter da je pozneje trajal razvoj od
prvega poljskega topa do strojnice celih
šeststo let. Podobno tudi voz, ki ga vleče
konj, bistveno ni spremenil svoje prvotne
oblike v primerjavi z današnjim hitrim
tempom razvoja, ko ena vrsta vozil naglo
spodriva drugo vozilo.

Vendar, če pogledamo prvo človekovo
univerzalno orodje, sekiro, je ta v pravem
pomenu kulturna oziroma tehnična prvina.
Zaradi njenega prakulturnega pomena in
zaradi njene razširjenosti po vsem svetu,
jo upravičeno smatramo za primafni teh¬
nični izdelek. Njena funkcija je odigrala
v človekovem življenju skozi vsa obdobja
resnično vsestransko vlogo in se je zaradi
tega ohranila do današnjih časov.

Končno se je treba le še zamisliti nad
konservativnostjo človeka, ki je tudi v mo¬
derni dobi hitrega in nekoč neslutenega
razvoja tehnike, v strojništvu, elektroteh¬
niki, radiu in televiziji, prometu, atomski
energiji in drugih vedah, še vedno ohranil
nekatera nagnjenja svojih pra-pradedov.

zanimivosti

ALI Sl LAHKO

PREDSTAVLJATE

MILIJARDO?

V vsakdanjem življenju pogosto bere¬
mo ali pa govorimo o milijardah; vsi tudi
vemo, da je to tisoč milijonov, ni pa si
tako lahko predstavljati to ogromno šte¬
vilo. Poskusimo z nekaterimi primerjava¬
mi:

Denimo, da bi kak ameriški multimili-
jonar obljubil, da vam da milijardo starih
dinarjev pod pogojem, da boste šteli do
milijarde — nikar ne obljubite — šteti
bo treba namreč celih 500 let po osem ur
na dan. In če bi tudi res dobili milijardo
starih dinarjev, je ne bi mogli vse življe¬
nje zapraviti, če bi dnevno potrošili en »ti¬
sočak«. Vaši otroci, vnuki in pravnuki pa
celo nadaljnji potomci vse do leta 4800 bi
lahko porabili vsak dan tisoč starih dinar¬
jev, da bi končno zapravili vašo milijardo.
Stolp, narejen iz kovancev po en dinar, bi
bil visok 1,250.000 m.

Milijarda sekund je približno 35 let.
Povprečno človeško življenje traja torej ko¬
maj dve milijardi sekund. Milijarda minut
pa je že kar devetnajst stoletij. Od odkrit¬
ja Amerike še ni pretekla niti četertina
minut. Od začetka našega štetja do danes
je pretekla šele ena milijarda minut.

Govornik, iki bi v minuti izgovoril pri¬
bližno po 150 besed, bi v 30 letih izgovoril
milijardo besed, če bi govoril nepretrgoma
dan in noč.

Milijarda ljudi razvrščenih v koloni po
eden, bi segala dalje od meseca.

Knjiga z eno milijardo strani bi tehtala
poldrugi milijon kg, debela pa bila 50 km.
Človek bi jo lahko prebral takole v 30.000
letih.

Pa naj še kdo reče, da milijarda ni nič
posebnega!

188

mladi

fotoamaterji

SLAVKO NOVAK iz Kamnika nam je
poslal posnetek »Brez glav« z naslednjim
pripisom: »V prejšnji številki Tima sem
bral o paralaksi, ki je tudi meni delala do¬
sti preglavic. Nekajkrat se mi je pa v na¬
glici zgodila prav taka napaka, da sem »po¬
rezal« motiv, čeprav ni bil tako blizu apa¬
rata. Prijatelji so se mi posmehovali po¬
sebno zaradi nerodnosti, ki je nastala, ko
smo napravili izlet na Veliko Planino in
sem napravil dva »za spomin«, kot jih vi¬
dite na posnetku. Sedaj razumem, da pri
tem posnetku nisem pazil na to, da bi oko
prislonil proti sredini iskala. Hitro sem

Slavko Novak (Kamnik) »Brez glav«

dvignil kamero in pogledal preveč preko
spodnjega dela iskala. Aparat sem napačno
usmeril, zato sem ga nagnil preveč navzdol

in posledico tega vidite. Bolje bi bilo, da bi
za vsak slučaj držal aparat v pokončni le¬
gi, potem bi se tej. napaki gotovo izognil.
Prosim mojstra, da bi napisal še kaj takih
nasvetov!«

Slavkovi želji bom kar takoj ustregel.
Zbral sem nekaj posnetkov, ki imajo na¬
pake, na katere mora biti pozoren vsak fo¬
toamater.

Vedno pazi, da tvoja senca ne bo na po¬
snetku (posnetek 1). Na njem se vidi močna
senca snemalca, ki pokriva fantka in pre¬
cejšnji del ozadja. Senca gre celo preko
njegovega lica, ki pa ima še eno nerod¬
nost — fantek ni mogel gledati v sonce,
zato ima oči zaprte. Snemalec je sonce imel
za hrbtom, bolje pa bi napravil, če bi fant¬
ka posnel s strani. Katero stran pa bo iz¬
bral snemalec za visi od ozadja, ki ima
včasih precejšnjo vlogo v lepoti posnetka.
Gotovo bi vsak iz svojega spominskega al¬
buma izločil tak posnetek. Čim' boš imel
sonce za hrbtom, bodi pozoren na svojo
senco!

Lep primer je (posnetek 2), kako nerod¬
no učinkuje včasih nepiamerno ozadje, ki
kvari pozornost na glavni motiv. Kadar bo
za posnetkom človeka ali grupe kar drog,
svetilka, žice, veja ali karkoli, kar bi motilo
linijo glavnega motiva in odvračalo pozor¬
nost nase, potem to nikoli ne bo dober
posnetek. Ta mladi šofer ima zanimivo vo¬
zilo in takoj opazimo, da je postavljen za¬
radi fotografiranja, ker je v mirni pozi in

189

Posnetek 2

bilo privezano na avtomobilček. Morda bi
bilo že dovolj, če bi snemalec izbral dru¬
gačen zorni kot pogleda na ta motiv in bi
s tem popravil tudi snemalni kot kamere.

Posnetek 1

gleda v objektiv. Bolje bi bilo, da ne bi
poziral in da bi ga snemalec ujel v tre¬
nutku, ko se je kakorkoli že ukvarjal z av¬
tomobilčkom, ali pa ga je ujel v trenutku,
ko je vsa njegova pozornost usmerjena v
smer vožnje. No, to vse pa še ni tako hudo.
Huje je popolnoma neprimerno ozadje, kjer
stoje preklje in pa kolo, ki izgleda kot bi

Neprimerno ozadje pa ni vedno v ne¬
posredni bližini motiva, lahko je tudi bolj
oddaljeno od njega. Tak primer kaže ta
posnetek 3, ki je napravljen med zidavi ne¬
dokončanih hiš. Nekaj otrok išče, kako bi
se zabavali, gledalec pa kar čuti, da tak
prostor ni primeren za igro, ker je poln
jam in nevarnosti. Posnetek učinkuje pu¬
sto, ker je ves razdrobljen v ploskvah zi¬
dov in odprtin. Morda je bil travnik za hi¬
šami, kjer bi otroci gotovo našli primernej¬
še področje za igro. Ni izključeno, da je
med hišami tudi kak kup peska, kjer bi
malčki lahko kopali predore in gradili svo-

Posnetek 3

je peščene gradove. To bi bil mnogo lepši
posnetek, ki bi več lahko pripovedoval gle¬
dalcu, kot pa ta.

— O —

Naj bo za danes dovolj. Predno končam,
bom opozoril na veliko prireditev, ki bo le¬
tos v Ljubljani in kjer boste fotoamaterji
imeli veliko priložnost, da pokažete svoje
sposobnosti! Pripravlja se prva razstava
fotogramov in jubilejna razstava »PIONIR¬
SKI FOTO«, ki bo letos že desetič pokazala
javnosti, kaj zmorejo naši najmlajši foto¬
grafski ustvarjalci. Prav posebno vas opo¬
zarjam na izdelavo zanimivih fotogramov,
ker bodo najboljši poslani na mednarodno
razstavo fotograma v Avstrijo. Fotogrami
naj bodo velikosti 18 X 24 cm in če se ne
morete odločiti, katere bi poslali na raz¬
stavo, pošljite jih našemu uredništvu, pa
vam bomo svetovali, kako in kaj ukrepajte.
Bodite iznajdljivi, ustvarite kaj zanimivega
in ne odlašajte na zadnji dan!

190

RAZPIS

ZA IV. TEKMOVANJE
S KOMBINIRANIMI VOZILI

1. Tekmovanje bo v Velenju v
organizaciji Društva modelarjev ter
Občinskega odbora Ljudske tehnike
iz Velenja dne 1. in 2. marca 1969
ob 14. uri na kotalkališču ali na Je¬
zeru.

2. Tekmovanje bo po pravilniku
za to tekmovanje.

3. Pravico nastopa na tem tek¬
movanju imajo vsi člani LT SFRJ.

4. Tekmovanje bo za prvenstvo
ekip SR Slovenije in SFRJ.

5. Ekipe sestavljajo člani enega
kluba ali društva LT.

6. Eno društvo lahko pošlje naj¬
več tri ekipe. Ekipo sestavljajo pio¬
nir, mladinec in starejši član.

7. Tekmovalci morajo imeti član¬
ske izkaznice potrjene od društva
za leto 1969.

8. Prijavo ekip je treba poslati
na naslov: DRUŠTVO MODELAR¬
JEV, VELENJE, PREŠERNOVA 10.

9. Tekmovalna taksa za ekipo je
30 din.

10. PRIJAVO BREZ PLAČILA
TAKSE NE UPOŠTEVAMO! Denar
nakažite na naslov društva KB SO-

! STANJ 603-16-638-40.

11. Prijavo pošljite in vplačajte
takso do 16. 2. 1969. Na podlagi prijav
bomo obvestili prijavljence o tem,
ali bo tekmovanje enodnevno ali
dvodnevno. Zaradi maloštevilne ude¬
ležbe lahko organiziramo tekmova¬
nje le 2. 3. 1969.

12. Prijava mora vsebovati:

— priimek in ime tekmovalca

— datum rojstva

— v kateri starostni kategoriji
tekmuje

— ime in sedež organizacije

Formiranje ekip bo lahko tudi

pred tekmovanjem,

13. Po prijavi dobijo udeleženci
natančne podatke o času in dnev¬
nem redu tekmovanja.

14. V kolikor tekmovanje odpade
ali se preloži, organizator v prvem
primeru vrne prijavne takse, v dru¬
gem pa o spremembah obvesti tek¬
movalce.

15. Nagrade in diplome se podeli¬
jo po pravilniku tekmovanja.

Modelarski klub —
Društvo modelarjev
VELENJE

PREMISLI IN
UGANI

ŠTEVILČNA KRIŽANKA

Števila v poljih z diagonalami pred¬
stavljajo VSOTO številk, ki jih moraš
vpisati v prazna polja križanke. Število
nad diagonalo velja za vodoravno vrsto
na desni strani polja, število pod diago¬
nalo pa za navpično vrsto pod poljem.
V križanki so uporabljene le številke od
1 do 9, brez 0. V posamezni vsoti številk
nastopa vsaka številka le enkrat.

V pomoč pri reševanju je nekaj številk
že vpisanih v lik križanke. S pravilnim
kombiniranjem in malo potrpežljivosti boš
križanko hitro rešil.

191

OBRNJENI REBUS

DOPOLNJEVANKA

Zlogovne skupine GA — IN — MOČ
— NE — NE — O — VA — ZNA razpo¬
redi na prazna polja v liku tako, da boš
skupaj z že vpisanimi zlogi v vodoravnih
vrstah Uka prebral slovenski pregovor.

Rešitev ugank iz
prejšnje številke

VODNA ČRPALK V: ročico je treba
vrteti v smeri 1.

POSETNICA: lov na lisice.

POSETNICA: tehnična risarka.

POSETNICA: gradbeništvo.

PREIZKUSITE SVOJE ZNANJE: 1.

sklopka, 2. transporter, 3. Edison, 4. pira¬
mida, 5. higdometer, 6. etanol, 7. Neptun,
8. stratus, 9. objektiv, 10. nonij. Končna
rešitev: Stephenson.

REBUS: azbest — (žena) A z (otrokom)
B, E s T.

NAGRADNA

KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. poželenje, strast, 4.
sloj, 9. mostiček, 12. život, postava, 13. kraj
na Koroškem z veliko jeklarno in razvi¬
tim gozdarstvom in lesno industrijo, 14.
priprava v elektrotehniki, ki na določen
signal avtomatično vključi ali izključi
tok v omrežju, 16. eden največjih mate¬
matikov in fizikov starega veka, ki je
živel v mestu Sirakuze na Siciliji; prvi je
natančno določil razmerje med premerom
in obsegom kroga s številom n,  postavil
po njem imenovan zakon o potonitvi tele¬
sa v tekočini, izumil vijak in konstruiral
številne bojne stroje (287—212 pr. n. š.),
18. izdelovalec orodja, 20. kemični znak za
železo, 21. surovina za pridobivanje kovin,
22. vežba, 23. kratica za »komunalna ban¬
ka«, 24. ilovica, 26. začetni črki besede
FORD, 27. kemični znak za element selen,
28. množinski osebni zaimek, 29. večanje
obsega, 31. železniška zapornica, 35. stik,
kontakt, 36. v fiziki delo, opravljeno v
časovni enoti; storilnost, 38. otožen glas¬
beni način, 39. hčerin mož, 40. paraboloid-
na antena za brezžične zveze, 41. organ
vida, 42. zlitje, 44. eksplozivno telo, 45.
središče Gorenjske s številnimi tovarnami,
47. vrsta rjave barve, 49. tuje žensko ime,
50. pritrdilndca, 51. ime črke L, 53. arabsko
moško ime, 54. kemični znak za lantan,
55. enica, 57. rudniška posoda za vzdigo-
vanje premoga, 59. štiri z rimskimi števil¬
kami, 60. pločnik, 62. svetilka na olje,
64. zahodna skupina starih Slovanov, 65.
prsi, 67. plast zemeljske skorje, ki jo
v glavnem sestavljata silicij in aluminij
in se zato po njima tudi imenuje, 68.
prebivalec Aonije, starodavne države v
Mezopotamiji, 69. raziskovalec jam, spe¬
leolog, 70. tuje žensko ime, katerega slo¬
venska oblika je Ana.

NAVPIČNO: 1. svetlobni pojav med ne¬
vihto, 2. posmehljivo ime za ItaUjana, 3.
gorat predel na jugozahodu Saudove Ara¬
bije ob Rdečem morju (iz istih črk kot
RISA), 4. cestni ali železniški objekt, tu¬
nel, 5. pri starih Slovanih boginja po¬
mladi, lepote in ljubezni, 6. začetnici Ame-
riga Vespuccija, italijanskega raziskovalca,
po katerem je Amerika dobila ime, 7.

192

tvar, materija, 8. v arhitekturi ravna stre¬
ha na hiši, nepokrit hodnik ali večji bal¬
kon, 9. gričevje med Sočo in Idrijco seve¬
rovzhodno od Gorice, posejano s številni¬
mi vinogradi in sadovnjaki, 10. koroški
ljudski ples, 11. niti podoben del snovi ali
blaga, 12. prozoren dragi kamen, največ¬
krat modre barve, kristal korunda, 15.
redka kovina iz skupine lantanidov s ke¬
mičnim znakom Er, 17. kožuhovinast ali
vatiran naročnik za gretje rok, 19. del
voza, 25. osmi del celote, 28. nauk o svet¬
lobi, 30. tisoč kilogramov, 32. starorimski
bog ljubezni, ki ga upodabljajo kot krila¬
tega dečka z lokom in puščicami, 33. mo¬
krota, namočenost, 34. ena od agregatnih
stanj snovi; sestavina zraka, 35. vas, 37.
soglasnika besede ČAKA, 39. enaka so¬

glasnika s konca abecede, 40. oddelek že¬
lezarne, kjer ulivajo kovinske predmete.
43. velik človek, orjak, 44. gradbeni ma¬
terial, zmes apna in cementa, ki se na
zraku strdi, 45. bosanski premogovnik ju¬
govzhodno od Zenice; v kraju stoji tudi
velika termoelektrarna, 46. delavec pri
proizvodnji jekla, 48. tekmec, nasprotnik,
50. spodnji del posode, 52. pripomoček za
pretakanje tekočin, lijak, 55. drugo ime
za gorljiv plin acetilen, 56. površina, ob¬
močje, 57. pritok Save pri Medvodah, 58.
poljski pridelek, 61. moško ime (slovenski
alpski smučar Pustoslemšek), 63. mestece
v severni Dalmaciji, ki je bilo v času
hrvaške samostojnosti središče nadškofije,
66. začetnici slavnega ruskega kemika
Dimitrija Mendeljejeva.

fotografski
aparati in
fotografske
potrebščine

velika
izbira
orodja
za amaterje

modelarji

šolarji

amaterji

preberite

gramofonske
plošče
domače
in tuje

velebla¬

govnica

NAMA

se

priporoča

velika

izbira

avtomobil¬

skega

pribora