Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov Isaued daily except Saturdays, I , Sundays and Holidays !e®£5£>f5S država, ki je sklenila pakt s So¬ vjetsko unijo, kesala. Omenil je rezultate v Bolgariji, Čehoslo- vakiji, na Ogrskem in Poljskem. Napovedal je, da je podpis po¬ godbe v Moskvi pričetek novih sitnosti med kitajskim ljud¬ stvom. Ruska ekonomska pomoč v vsoti $300,000,000 Kitajski v petih letih je neznatna, ker je znano, da ljudje stradajo v mno¬ gih kitajskih pokrajinah. London. —Pogodba med Rusijo in Kitajsko, ki je bila podpisa¬ na v Moskvi, je po mnenju tu¬ kajšnjih diplomatov dokaz, da je Rusija dobila dober nauk z od¬ cepitvijo Jugoslavije od sovje¬ tov. Koncesije, katere je dal Stalin Tzetungu, voditelju ko¬ munistične Kitajske, so zmanj¬ šale možnost titovstva na Kitaj¬ skem. Koncesije uključujejo vrnitev mandžurske železnice, ki je se¬ daj pod skupno rusko-kitajsko upravo, Kitajski ob koncu 1. 1952, odpoklic ruskih čet iz Port Arturja in izročitev premoženja, katerega je Rusija zasegla v Mandžuriji. To premoženje so posedovali Japonci. Mnenje prevladuje, da bosta Rusija in Kitajska podpirali ko¬ munistična gibanja v južno- vzhodni Aziji, zlasti v francoski Indokini. Nova vlada, ki je bila ustanovljena v Indokini in kate¬ re načelnik je Čiminh, v Moskvi izvežban komunist, lahko priča¬ kuje pomoč v-orožju in s strani ruskih tehnikov. Možnost je, da bo Rusija pošiljala Kitajski vo¬ jaško opremo. Izrečene so bile že napovedi, da bodo kitajske komunistične sile prej sli slej napadle Formozo, kamor je 'po¬ begnila kitajska nacionalistična vlada. Reorganiziran j e romunske komuni¬ stične stranke Bukarešta, Piomunija. — Ko¬ munisti so naznanili reorganizi- ranje stranke, da bo v soglasju s sovjetskim vzorcem in izvaja¬ la večjo kontrolo nad vlado. Re¬ solucija, objavljena v glasilu stranke, ostro kritizira organi¬ zacijski aparat, ker je sprejel so¬ vražne elemente v vrste stran¬ ke. Glasilo piše, da so se vodi¬ telji stranke odločili za ustano¬ vitev novega odbora, v čigar oodročje bo spadalo izvajanje sprejetih odredb, nanašajočih se na industrije, poljedelstvo in po¬ litične aktivnosti. Avstrija obdolžena zapravljanja denarja Washington, D. C. — Admini¬ stracija za ekonomsko koopera¬ cijo je obdolžila Avstrijo nele¬ galnega zapravljanja denarja iz sklada Marshallovega načrta. Očita ji, da je kupila zdravila od Ogrske za vsoto $91.033 in zahte¬ va povračilo. Zdravila bi mora¬ la kupiti v Ameriki, ker jih ima dovolj. Churchillova ideja je akrobacija Izjava zunanjega ministra Bevina London. — Zunanji minister Ernest Bevin je v svojem govo¬ ru po radiu označil idejo Win- stona Churchilla, voditelja kon¬ servativne stranke in bivšega premierja, za politično akroba¬ cijo. Churchill je prej na shodu v Edinburghu naznanil, da bo skušal pridobiti Stalina in vodi¬ telje zapadnih držav za razgovo¬ re z namenom, da se konča se¬ danja mrzla vojna, ako bo nje¬ gova stranka zmagala pri voli¬ tvah 23. februarja in ako bo on imenovan za premierja. Churchillov govor, v katerem je vrgel vodikovo bombo v vo¬ lilno kampanjo v Veliki Brita¬ niji, je potisnil delavsko stranko v zagato. Ako bi slednja zavr¬ nila Churchillovo idejo, bi se konservativna stranka lahko ob¬ dala s sijem pobornice miru. Bevin je dejal, “ako ima Ru¬ sija iste namene kot jih imamo mi, nista nadzorstvo in kontrola atomske energije previsoka ce¬ na.” On je omenil, da'Velika Bri¬ tanija, Amerika in Kanada so že od 1. 1945 za mednarodno akci¬ jo, ki naj bi rešila problem a- tomske energije. Vsi poskusi, da bi se Rusija izrekla za tako ak¬ cijo, so se izjalovili. Ona je za¬ prta knjiga in rusko ljudstvo je odrezano od ostalega sveta. “To ni problem, ki bi se lahko rešil z akrobacijskimi predlogi,” je rekel Bevin. “Ako bi Sovjet¬ ska unija pokazala nekoliko vo¬ lje za revizijo svojega stališča, bi bili mi pripravljeni za disku- zije v svrho dosege sporazuma, ki naj bi odvrnil-možnost izbru¬ ha nove vojne in omogočil ko¬ operacijo med vsemi narodi.” MacArthur dobil večjo oblast Poverjena mu bila kontrola pomorske sile je Washingion, D. C. — General Douglas MacArthur je dobil po¬ veljstvo in kontrolo nad ameri¬ ško pomorsko silo v japonskih vodah. To naznanilo so objavili šefi skupnega vojaškega štaba. Šefi so se nedavno vrnili v Washington s potovanja po Pa¬ cifiku, kjer so obiskali vojaške, mornarične in letalske baze. Ustavili so se tudi v Tokiju, kjer so imeli razgovore z generalom Mac Arthur jem. MacArthur je dobil kontrolo nad sedmim ameriškim brodov- jem, kateremu poveljuje podad- miral Russell S. Berkey. To u- ključuje šest rušilcev, dve kri¬ žarki in enega letalonosca. Vse te ladje so v japonskih vodah. Obrambni tajnik Johnson je dejal na sestanku s časnikarji, da popolnoma zaupa MacArthur- ju, da bo ščitil ameriške intere¬ se na Pacifiku. Dostavil je, da ima general tudi popolno zaupa¬ nje predsednika Trumana. Ameriška mornarična misija v Holandiji Haag, Holandija. — Ameriška mornarična misija, katero tvori 14 častnikov, je dospela v to me¬ sto. Misija bo. nadzirala formi¬ ranje bojne mornarice zapadnih evropskih držav. Načelnik misi- ie je admiral E. P. Forrestel. Člani ameriške tehnične misije bodo dospeli v Holandijo pri¬ hodnji teden. Japonski poslanci povabi jeni v Ottaivo Ottawa, Kanada. — Skupina japonskih poslancev je bila po¬ vabljena na obisk Ottavve, glav¬ nega mesta. Mestni svet v Bo- Pogajanja med Lewisom in operatorji obnovljena Izgleda m, da bo konflikt kmalu izravnan. Operatorji iz južnih držav prekinili razgovore Washingion, D. nja med Johnom predsednikom rudarske unije UMWA, in operatorji so bila ob¬ novljena v sredo, toda prinesla niso nobenega rezultata. Obno¬ vo pogajanj je odredilo federal¬ no sodišče. Dopoldanska seja se je vršila v atmosferi kavsanja o proceduri, popoldanska pa je bi¬ la prekinjena, ko so operatorji iz južnih držav zapustili konfe¬ renčno dvorano. Zahtevali so separatna pogajanja z Lewisom. Operatorji so se vrnili, ko je sodišče zavrnilo zahtevo za sepa¬ ratna pogajanja. Eno uro po- Tri unije izklju- CIO cene iz Murray naznanil ustanovitev novega ustroja Washington, D. C. — Ekseku- tivni odbor Kongresa industrij¬ skih organizacij je izključil tri levičarske unije. Te so Mine, Mili & Smelter Workers, United Office & Professional Workers in Food, Tobacco, Agricultural &• Allied Workers. Vse so bile ob¬ dolžene, da so sledile liniji ko¬ munistične stranke. Prva unija ima 44,000 članov, druga 13,000, tretja pa 22,950. članov. Izključenje unije Mine, Mili & Smelter Workers je takoj stopi¬ lo v veljavo, ostalih dveh pa bo 1. marca. Slednji sta vložili pe¬ ticijo pri sodišču v New Yorku za izdanje injunkcije proti iz¬ ključitvi. Peticija je še pred so¬ diščem. Na konvenciji unij CIO v Clevelandu, O., v novembru lan¬ skega leta je bila izključena uni¬ ja United Electrical, Radio & Machine Workers, ki ima 350,000 članov. Takrat je bila ustanov¬ ljena nova unija, ki skuša po¬ tegniti člane izključene unije v svoj krog. Philip Murrav, predsednik CIO, je naznanil, da bo kmalu ustanovljen nov ustroj za “re- organiziranje” delavcev, ki so sedaj člani izključenih unij. To pomeni, da bo CIO ustanovil no¬ ve unije. Pogaja- zneje je bila konferenca, katere L. Lewisom, so se udeležili vsi operatorji, za¬ ključena. Objavljeno je bilo na¬ znanilo, da se bodo pogajanja nadaljevala v četrtek. Lewis ni podal nobene izjave po zaključenju seje. George H. Love, predsednik Pittsburgh Consolidation Coal Co. in besed¬ nik operatorjev iz severnih in zapadnih držav, je dejal, da raz¬ govori niso še ustvarili možnosti za izravnavo konflikta, ki traja že osem mesecev. David L. Cole, načelnik odbo¬ ra za ugotovitev dejstev, katere¬ ga je imenoval predsednik Tru¬ man, je izjavil, da so se disku- zije nanašale na splošno ekono¬ mijo premogovne industrije. Do¬ stavil je, da še ne more poročati o napredku. ■Okrog 372,000 rudarjev vztra¬ ja v stavki. Ignorirali so odred¬ bo federalnega sodišča in Le- wiso poziv, naj se vrnejo na delo. Rudarji se drže stare tra¬ dicije proti kopanju premoga brez pogodbe. Veljavnost stare pogodbe je potekla 30. junija lani. John D. Clark, član Trumano¬ vega odbora ekonomskih sveto¬ valcev, je dejal, da bo nastala velika brezposelnost, ako se bo stavka rudarjev nadaljevala. In¬ dustrije že čutijo posledice po¬ manjkanja premoga in odsloviti' bodo morale tisoče delavcev. Glavna sporna vprašanja niso prišla na dnevni red na konfe¬ renci med Lewisom in operator¬ ji. Med temi so zvišanje plače in prispevkov v blaginj ski in po¬ kojninski sklad unije ter izbolj¬ šanje delovnih pogojev. Poljsko vojaško sodišče obsodilo špione Stettin, Poljska. — En poljski špion je bil obsojen na smrt, tri¬ je v zapor in dva Francoza tudi v zapor. Obsojena Francoza sta Andre S. Robineau, bivši tajnik francoskega konzulata v Stetti- nu, in Gaston Drouet. Prvi je bil obsojen na*12 let zapora, dru¬ gi pa na deset let. Oba sta pri¬ znala krivdo na obravnavi pred poljskim vojaškim sodiščem. Na smrt je bil obsojen Bronislav Klimczak. Paasikivi izvoljen za predsednika Finske Helsinki, Finska. — Juho Paa¬ sikivi, 79 let star bankir, je bil ponovno izvoljen za predsedni¬ ka finske republike, čeprav je bil tarča kritike finskih in ru¬ skih komunistov. Dobil je 171 izmed 300 elektoralnih glasov. Protikandidata sta bila Mauno Pekkala, bivši premier, in Urho Kekkonen. Prvi je dobil 67. dru¬ gi pa 62 glasov. stonu, Mass., ni hotel dovoliti vstopa poslancem na svojo sejo, ko so bili tamkaj. Povabilo je poslal japonskim poslancem ka¬ nadski zunanji urad. Ojačanje ameriške sile na Pacifiku Sefi skupnega štaba obiskali generala MacArthurja Tokio.—Ojačanje ameriške u- darne sile v zapadnem delu Pa¬ cifika ie bilo napovedano po taj¬ ni konferenci med generalom MacArthurjem, vrhovnim po¬ veljnikom okupacijske sile na Japonskem, in šefi skupnega vo¬ jaškega štaba. Detajli razgovorov niso bili razkriti, toda mnenje prevladu¬ je, da so se nanašali na možnost komunistične invazije Indokine, francoske kolonije. Kitajske ko¬ munistične čete so zbrane ob me¬ ji Indokine. General MacAr¬ thur in šefi skupnega vojaškega štaba so se izrekli za ustanovi¬ tev ameriške obrambne linije ob meji Indokine, pošiljanje ameri¬ škega orožja francoski armadi v Indokini in ojačanje ameriške udarne sile na kopnem, morju in v zraku v zapadnem delu Pa¬ cifika. Admiral Forrest P. Sherman, načelnik štaba pomorskih ope¬ racij, je imel sestanek s časni¬ karji. Povedal jim je, da bo sed¬ mo ameriško bojno brodovje v zapadnem delu Pacifika ojače¬ no. Dodeljeno mu bo več kri¬ žark in dva letalonosca. Vprašanje Formoze, kamor je pobegnila kitajska nacionalisti¬ čna vlada, je bilo tudi predmet diskuzij. General MacArthur je prej predlagal, naj Amerika sto¬ ri korake, da ne bo ta otok pri¬ šel pod kontrolo kitajskih komu¬ nističnih sil. General Omar N. Bradley, načelnik skupnega vo¬ jaškega štaba, je dejal, da je Formoza strateške važnosti za Ameriko. Člani štaba so po kon¬ ferenci v Tokiju odpotovali na Okinawo, bivši japonski otok. 2 PROSVETA PETEK, 17 . FEBRUARJA 1950 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLADILO IK LASTNINA SLOVENSKE NABODITE PODPORNE JEDNOTE Org«« oi «ud publi«b*4 by SIotmm National S*d«t 7 Naročnin* z« Združen« držar« (izren Chicaga) ln Kanado $*.W na lelo, $4.00 *a. pol leta, $2.00 za čeiri leia; za Chicago in okolico Cook Co., $9.50 za celo leto. $4.75 za pol leia; za inozemaleo $11.00. Subscripiion raies: for ihe Uniisd Siaie« (excepi Chicago) and Canada $8.00 per year, Chicago and Cook Couniy $9.50 par y«*j. foreign couniriez $11 00 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ln nenaročenih člankov'te ne vračajo. Rokopisi literarne vtebin« (črtic«, povesti, drame, pesmi itd.) s« vrnejo pošiljatelju l« v (lučaju, č« j« priložil poštnino. Adverlising rale* on agreement.—Manuscripu of communication* and unsolicited arlicle« will not be returned. Oth«r manuicript«. tuch as siories. plays, poems, etc.. will be returned to tender only when accompanied by self-addressed and itampej cnvoiop«. Naslov na vse. kar ima stik 1 listom; PROSVETA 2657-59 So. Lawndal« At«.. Chicago 23, Ililnole 138 'jloAovi 1%. načJJv naAdbin, Edgar Snow o revoluciji v Aziji Zadnje dni se je v Bankogu, prestolnici Siama, vršilo tridnevno posvetovanje vseh ameriških diplomatskih zastopnikov na Dalj nem vzhodu. Iz Washingtona je bil tja poslan Philip Jessup, Tru¬ manov in Achesonov poslanik “at large”. On se je prej posvetoval z MacArthurjem na Japonskem in s Čang Kajškom na Formozi Jessup ima s tega posvetovanja prinesti zaupna mnenja ameri¬ ških diplomatov glede “naše” tekoče in bodoče politike na Dalj: nem vzhodu, zlasti na Kitajskem. Visoka diplomacija, ki se pred¬ vsem odlikuje v svoji slepoti, si beli glavo, kako bi pobelila svojo bankrotirano politiko in “zajezila” razmah komunizma in “komu¬ nizma” v Aziji. Če bi v Washingtonu ne bili udarjeni s slepoto, če bi se toliko ne ukvarjali s “power politics” in atomsko diplomacijo, bi ne stre ljali takih kozlov, Čiang Kajšku že davno dali brco in prepustili Kitajcem, da si sami posteljejo tako, kakor hočejo ležati. Enako tudi vsem drugim tlačenim narodom. O .vsem tem je v reviji Nation napisal zelo informativen člane! znani publicist Edgar Snow, avtor znamenite knjige “Red Star Over China” in “People on Our Side”. On se je več let nahajal na Kitajskem in drugih delih Azije kot novinar in gledal na potek dogodkov z odprtimi očmi pa treznim razumom. Njegov članek iz katerega bi se tudi v Washingtonu lahko precej naučili, bomo podali našim čitateljem kot prispevek k boljšemu razumevanju kitajske revolucije in revolte drugih kolonialnih narodov. Glasi se Že več Američanov je dokaj točno analiziralo razvoj dogodkov na Kitajskem v zadnjih desetih ali petnajstih letih. Vsi so se stri¬ njali v tem, da je Amerika leta 1944 zapasla edino priliko, da bi vplivala na politično usodo Kitajske na prosvitljen način. To je bilo takrat, ko je bil odpoklican general Joseph Stilwell (on je umrl pred par leti—ured.) kot načelnik ameriškega vojaškega pri¬ zadevanja, in sicer potem, ko je šel skozi Homerjevo borbo, da bi izvojeval imperativne reforme. Naša naknadna ogromna in brez¬ pogojna pomoč pa je omogočila generalisimu Čang Kajšku (Stil- well je bil z njim v velikem konfliktu—ured.), da je zopet upo- stavil svoj osebni monopol nad vojaškimi silami in preprečil dra¬ stične notranje spremembe, katere edino bi bile preprečile nasilno socialno revolucijo. Ko. je Roosevelt zavrgel Stilwella in njegove smernice, kar je sices storil nerad, je odstranil zadnjo zapreko, ki bi bila obvarovala megalomanskega generalisima in njegove tra¬ bante pred lastnim uničenjem, s čimer pa je identificiral našo de¬ želo z njihovim polomom. , Kljub temu pa je še danes mnogo odličnih ljudi, ki ne razumejo, kaj se je zgodilo na Kitajskem. So ljudje v Washingtonu, ki usmer¬ jajo vladno politiko, kateri še danes ne verjamejo, da je bilo kaj narobe s Čang Kajškom. Mislijo, da je bil uničen radi “zmotne tuje doktrine”, 400 milijonov Kitajcev pa se je nekam zagledalo in niso mogli spoznati svojega dobrega voditelja. Se celo Herbert Hoover, apostol vladnega varčevanja, ki je videl, kako smo razme¬ tali milijarde dolarjev v iluziji, da je usoda demokracije tesno po¬ vezana z obstankom'povsem korumpiranega, nekompetentnega in nazadnjaškega Čangovega režima, nas je urgiral, naj obnovimo našo pomoč Kajšku tudi na Formozi. Kaj naj rečemo o našem političnem vodstvu, ki kljub naši dragi avanturi na Kitajskem priporoča, da proklamiramo kolonijalni protektorat nad bogatimi kitajskimi otoki, ki so bili nedavno osvo¬ bojeni izpod japonskega imperializma? Ali je mogoče, da se nismo naučili najbolj jasnih naukov iz naših izkušenj na Kitajskem—da je naša intervencija izpodletela radi tega, ker je bila v diametral¬ nem nasprotstvu z onimi spremembami, za katere je bilo milijone Kitajcev pripravljenih umreti? Gotovo bi morali zapopasti ta in nekatera druga zelo očitna dejstva, ki so odločilnega pomena v razvoju bližnje bodočnosti Azije. In ta dejstva so sledeča: 1) Kolonijalne dobe je konec. Imperializem, ali izkoriščanje ekonomsko nerazvitih narodov za obogaten j e privatnega tujega kapitalizma, je dodelal. 2) Borba z'a politično premoč je v kolonijalnih deželah že pre¬ šla iz enovitega štadija: nacionalizem proti imperializmu. Preko¬ račila je že prag socialne revolucije. V tem konfliktu med doma¬ čini bo zmagala ona struja, ki bo vprašanje neodvisnosti povezala z radikalnimi socialnimi in gospodarskimi reformami. 3) Revolta kmeta proti oblasti veleposestnika je postala najbolj važno politično dejstvo v Aziji. Kako pogosto je treba še povedati, da zmaga kitajskih komunistov pomeni predvsem zmago kmetov, ki so zahtevali, da spada zemlja onemu, ki jo obdeluje? Slično se bo zgodilo tudi v Indokini, Malaju, Javi, Siamu, Burmi, Indiji,»Ko¬ reji, Japonski in končno na Filipinih. Kdor koli bo kmetu dal zemljo, tisti bo dobil njih.oporo, tisti bo prišel do oblasti. “V kontinentalno širokem revolucionarnem procesu, ki prizadeva vse človeške odnošaje, je bila zemljiška kriza, ki je napravila pot narodni ideji . . . Postala je baza nacionalističnih gibanj v vseh dr¬ žavah jugovzhodne Azije,” pravi Erich J. Jacoby v svoji nedavno izšli knjigi “Agrarian Unrest in Southeast Asia”. Brez agrarne reforme in drugih družbenih novotarij, ki jo spremljajo, se ne bo nobeno domače vodstvo dolgo vzdržalo n?i oblasti. 4) Ta agrarna revolta ima novo značilnost v kolonijalnem svetu. Od Mandžurije do Indije je ta kmečka revolta proti fevdalizmu, katero je Marx označil kot rojstvo buržoazne dobe, dozorela eno ali dve stoletji prepozno. Spojena z nacionalizmom, je bila vržena na svetovno pozornico, ki je že dominirana po razmerah socialistič¬ ne ali predsocialistične dobe. Ker se je pod imperialistično nad¬ vlado podaljšalo napol fevdalno veleposestniško gospodarstvo, ka¬ kor je bil tudi zadržan razvoj domačega kapitalizma, ni v teh' ko¬ lonijah dovolj močnega posedovalnega razreda, ki bi mogel kon¬ solidirati nacionalno oblast. Osvobojena kolonijalna država je zgrajena na koaliciji kmetov, malih posestnikov, porajajočega se delavskega razreda, intelektualcev in birokratov. Ti elementi ka¬ žejo, da bodo logični dediči glavnih sredstev produkcije. Tej koa¬ liciji, v formi države, bodo eventualno pripadli rudniki (zdaj v Še eno poročilo iz Detroita Detroit, Mich. — Tukaj v De¬ troitu je bila zima do sedaj še precej mila, toda vreme se po- gostoma spreminja. Že večkrat e snežilo, a sneg je kaj hitro izkopnel. Kakor je čitateljem znano, pri nas ne manjka stavk. Chrysler- jevi delavci so že nekaj tednov na stavki. Radi te stavke je pri¬ zadetih veliko delavcev tudi v drugih manjših tovarnah. Se¬ veda, bogati industrijalci se ne brigajo za delavce, glavno je, da imajo oni vsega na pretek. li¬ pam, da se stavka kmalu konča Naš novi Slovenski narodni dom v Detroitu prav lepo izgle da, čeprav še ni do kraja izgo¬ tovljen. Tukajšnji zavedni ro¬ jaki so prav pridno pripravljajo za otvoritev. Nabiramo tudi pri¬ spevke za nakup nove bare v no¬ vi dvorani. Ta bara bo stala pre cejšnjo vsoto denarja. Vse pri¬ znanje našim mlaSim fantom in možem, ker tako pridno pobira¬ jo te prostovoljne prispevke. Do sedaj so imeli že veliko uspeha! Le tako naprej, fantje! Delajte s koražjo, saj delate za bodoč¬ nost vas in vaših otrok. Imena darovalcev so napisana na tabli katera je obešena v Slovenskem domu na John R. Naj še omenim, da nabira 0 - glase za spominsko knjigo pet žensk in ne samo dve. Ta spo¬ minska knjiga bo izdana ob pri¬ liki otvoritve doma. Čestitke posameznih stanejo samo $1, tr¬ govski oglasi pa so po $5, $10, $15, $25 in $50." Oglase pobirajo sledeče roja¬ kinje: Annie Kuder. Mary Na- prudnik, Anna Serdoner, Mary Jurca in Paula Bence. Vse te ženske delajo v korist novega doma. Upam, da se bo odbor obrnil za pomoč pri priredbah tudi na rojake na zapadni strani. Do¬ bro bi bilo, da bi njih mladin¬ ski krožek podal kaj primernega na odru novega doma ob času otvoritve: Naj, omenim da smo od Slovenskega delavskega do¬ ma dobili tudi posojilo. Tudi tr¬ govce z zapadne strani nadlegu¬ jemo za oglase in jih ne odreče¬ jo. Sicer pa je tudi na zapadni strani več rojakov, kateri so del¬ ničarji našega doma. Angleško poslujoče društvo Wolverine je tudi na zapadni strani, kljub te¬ mu pa podpira naš dom. Torej ne smemo biti samoglavi in bo¬ mo vse dobro izpeljali. V koo¬ peraciji je moč! In te kooperacije detroitski Slovenci danes bolj potrebujemo kot kdaj poprej. Nov Slovenski narodni dom je jako lep in prostoren, zato pa bomo tudi morali zamašiti veli¬ ko luknjo. Mary Potočnik se nahaja v Detroitu pri svojem sinu za ne¬ določen čas. Njen dom je v Lin- tonu, Ind. Ona se iskreno zahva¬ ljuje članicam gospodinjskega odseka, katere so pomagale nje¬ nemu sinu z denarjem. Prav ta¬ ko se zahvaljuje Y.A. društvu in vsem članom za pomoč njene¬ mu sinu. Sinova žena Albina na¬ mreč boleha za živčno boleznijo Nahaja se v bolnišnici. Članice gospodinnjskega odseka ji želi¬ mo hitrega zdravja in da se bi kmalu povrnila k svojemu mc^- žu in ljubljeni hčerki. Anna Serdoner. zajca speči, ga moraš najprej ulični železnici zvišana s 13 na ujeti.” Njegov junak pa mu od-, 15 centov. Detroitska mestna govori: “Zakaj ne vprašaš na- transportacijska družba namreč ravnost, če verujem v Boga?” dela od $20,000 do $35,000 izgu- Jontezove blodnje o veri in be vsak mesec. Pred vojno in Bogu so čisto navaden bunk! On med vojno je poulična družba lahko piše še večje budalosti, a delala lepe dobičke, saj je imela ne bo prišel niti do prvega kli- $9,000,000 v rezervnem skladu, na, dasiravno ga skušajo dvigni- sedaj pa ima v tem skladu samo ti taki karakterji kot je prezvi- še $580,000. Pri tej družbi imajo šeni gospod Rožman in rovtarski visoki uradniki previsoke plače župnik iz Newburgha. John Filipič Vsakega nekaj Deiroii, Mich. — V Detroitu S zopet vzbujamo veliko pozorno¬ sti, in sicer radi stavke pri Chrysler Motor Co. Med avto¬ mobilsko unijo in korporacijo so se vršila dolga pogajanja, in si¬ cer od 1. julija 1949 do 25. janu¬ arja 1950, to je skoraj sedem me¬ secev. m nekje se mora tudi izkorišča¬ ti na debelo. Iz tega sklada so prenesli $420,000 za mestne dav¬ ke. Iz vsega tega se razvidi, da je nekaj narobe. Naj še omenim, da imajo uni- je veliko članov v Detroitu, vse¬ kakor večino, toda kandidirala sta dva unionista, a sta bila oba poražena. To je dokaz, da se de¬ lavci jako malo zanimajo, koga izvolijo in kdo gospodari v mest¬ ni hiši. TT .. . Cital sem dopis rojaka Pirca Unija je zahtevala $100 me- iz Clevelanda, v katerem Jcseph Beirne (levo), predsednik unije telefonskih delavcev CIO, so razgovarja z vladnima posredovalcema Petrom Seitzem in WiUiamcm Margoliscm, ki skušata preprečiti stavko proti družbi American Telephone & Telegraph Co., ki se je uprl skim zahtevam. sečne pokojnine za delavce, ki izpolnijo 65 let, dalje zdravniš¬ ko oskrbo in podpopro za one¬ mogle in pohabljane člane. To so v resnici zelo skromne zahte¬ ve, posebno v sedanjih časih, ko uniJ ": avtomobilske korporacije žanje¬ jo tako visoke dobičke. Chrysler Motor Co. je ponudi- Naše saje so tudi prilično obis¬ kane. Članice vedno kaj daru¬ jejo, bodisi krasna ročna dela za nagrade, orehove potice, krofe in še celo “žlinkrofe”- smo imele. S to rečjo ie polno dela in tudi stroškov, zato vse te članice za¬ služijo priznanje. Tudi “rujne¬ ga” ne manjka, da se lahko z njim posladka čaj, komur prija. Ako bi prišli k nam podporni člani, bi jim imeli s čim postreči. Oglasila se je tudi bolezen. Ponovno je zbolela tajnica-bla- gajnica Kristina, katera pa se se¬ daj že dobro počuti; Cilja Udo- ]e po¬ ročal, da imamo v Detroitu ne¬ varnega belogardista Miho Ko¬ širja. V kolikor sem jaz infor¬ miran, moram priznati, da se de¬ troitski napredni Slovenci ne za¬ nimajo za begunce. Za nas je najbolje, da' te ljudi enostavno ignoriramo. Opazil sem, da zadnje mese- oltar človeka in ga častil po bož- la $100 mesečne pokojnine, toda ce j 0 b n Filipič iz Clevelanda več je, tako delajo komunisti. s pridržkom, da lahko pokojni- ne p jg e v Prosveti. Filipič je Modrijan pa tak! Jontez mi-: no v petih letih prekliče, istočas- večkrat dal poštene zaušnice tis- sli, da do danes še ni nikdo kaj no pa je zahtevala, da lahko u- ti mj kateri so jih zaslužili. Ne takega napisal. Ne. Podobne nija v terminu petih^let odpre verrp a ji se j e Filipičevo ostro stavke so napisali že mnogi pred pogajanja samo za zvišanje plač, p ero izsušilo ali nima pisalnega Jcntezom, zato lahko rečem, da kompanija pa za znižanje. Take pap i r j a a p kaj? Ne verjamem, jih je kopiral.^ Jontez je v res- klavzule unija ni mogla sprejeti. da b i se Filipič čez noč spreme' niči tako naiven kot metuljček. Zadnje dneve pred stavko so u- n p j n g e j v nasprotni tabor. U- Človeku ne moreš nikdar nekaj nijski voditelji in zastopniki av- parri; da se Filipič kmalu zopet vzeti, če nikoli nič imel ni! To tomobilske korporacije zborova- oglasi v Prosveti, je legenda, pravljica, omamilo, li nepretrgoma po 24 ur, toda Vse kaže ^ da bomo ddežni ob . Leto 1950 je papež oklical za bil ° i e vse zaman. širnih poročil o Jugoslaviji in ju- Ker je v unijskem odboru, ki, goslovanskem i juds tvu,' katero se je pogajal z družbo, tudi tu- je toliko pretrpelo . Seved kajsnji dobro poznani v Amen-| vsake QČi imajo svoj led ki rojen Slovenec Ray-Travnik ,, slikai - ia in vsakdo dru- kateri je tudi predsednik Slo- j gače yidi ^ presoi& Roiakl venskega narodnega doma, nam je dobro poznan potek poga¬ janj. Chrysler Co. ima uposlenih 89,000 delavcev v svojih tovar¬ nah v raznih mestih Zedinjenih držav, toda večina njenih delav¬ cev je v Detroitu. Družba nare¬ di vsak dan 7,100 avtomobilov in trokov. Chryslerjeva kanad¬ ska tovarna ni zajeta v stavki. sveto leto. Ljudje bodo romali v Rim iz vseh krajev sveta. Mo¬ lili bodo lipove bogove in podo- vic, Jennie Martinjak, zapisni- be ter se plazili po tleh cerkve karica, in pa Frances Kastigar. S v. Petra. Pred njimi pa bo stal Podporni član Frank Nadvešnik papež, katerega imajo za Boga. je tudi bolan, a se mu obrača na stal bo ves v zlatu in svitu ter bolje. čaral svoje vdane čestilce. Kaj Gospodarski klub SD bo pri- pa se bi zgodilo, če bi komunist redil veselico 19. febr. v domo- Stalin v svoji delovni obleki sto- vih prostorih, ženski gospodinj- p n poleg papeža in ga potisnil ski odsek pa bo priredil kartno na stran in rekel: “Zdaj bom zabavo 16. marca. Društvo 98 p a j az Bog!” SNPJ pa 23. aprila praznovalo Ali misli Jontez, da bi ga ča- svoj 42-letni jubilej, in sicer gtili po božje? Križali bi ga, ker prav tako v Slovenskem domu. ni Bo g. Papeža pa ne križajo širni Ameriki, naročite se sedaj na dnevnik Prosveto, ko so pri¬ čela izhajati poročila o naši sta¬ ri domovini. Anton Jurca. Glas iz La Salla La Salle, 111. — Prosveto či- tam že od njenega rojstva na¬ prej. Vedno mi je ugajala, se¬ daj, pod vodstvom A. Gardna, pa O vsem tem bo še natančneje zato, ker ga imajo za Boga. Jon- ^ stavki je prizadetih veliko toliko bolj. Žal, da ni list oziro- porocano. Mary Kernz. Nov roman: tez dobro ve, da je najvišje in: SLt;vilu ilJ -' cUVUV ' „ | ma dnevnik razširjen bolj med najpopolnejše bitje človek, nad Nihče ne ve, koliko časa bo j našimi rojaki v Zedinjenih dr- človekom pa ni nikogar. Torej K&j^d^ stavka, znano pa je, da je j zavah in Kanadi. Dne 3. februarja se je skupina Še je človek Bog, zato ga verniki družba zelo trdoviatna Cleveland, O. — Kar dvignilo ' časti;jo po bo žje. Ne samo t0; predno bo končan spor med me je, ko sem zvedel oziroma cer k e v je preskrbela tudi lipove Chryslerjevo družbo in unijo, čital, da prežvišeni škof Rožman: bogove in božje podobe da jih se bodo odprla pogajanja med - - ’ ' General Motors Co. in avtomo- legend bilsko unijo. Unija je predložila priporoča nov roman “Jutro brez vern j k i časte sonca , ki ga je spisal sloviti Nasprotniki pravljic, iz La Salla in Peruja napotila v Chicago. Imel sem priliko sli¬ šati poročilo o stari domovini, katerega sta podala pom. ured¬ nik Prosvete Milan Medvešek in pisatelj Ivan Jontez. To me n j n omam časte po "božje niko- ^ ste zahteve glede pokojnine, kot Mirko Kuhel, gl. blagajnik SN- samo dvignilo kakor burja dvig- gar> dajajo pa najvišja priznanja iUJ 1 l e uresničila pri pogajanjih s PJ. Oba sta dobro orisala tam- ne klobuk pač pa mi je tudi srce tistim ljudem, kateri so nekaj zaropotalo kot klepetec na Hro- j traj ne ga in dobrega naredili za gu, ko močno zapiha veter. splošno človeštvo/ Ivan Jontez je prejel sledeče Ce j e j on tez kdaj čital zgodo- pismo od monsignora Omana. v j no srednjega veka, bi lahko župnika slovenske fare sv. Lov- na g e j sledeče o papežu Leonu X: renca v Newburghu. Vaše knji- Q n j e bil veseljak in ko je ža¬ ge še nisem prebial, prebiala pa se del papeški prestol, je rekel Fordovo korporacijo. Podobno; kajšnje razmere. Ne, ni vse rož- pogodbo so jeklarske korpora- j nato v stari domovini, a tudi ne cije podpisale z jeklarsko unijo, vse tako slabo, kaičor slika cle- katera pa še danes ni v veljavi i velandska A. D. in listič, ki ga oziroma še ne deluje. Ker spa- j urejuje bivši urednik Prosvete, dam k jeklarski uniji, vprašam Uganka mi je, kako pokrivajo na vsaki seji krajevne unije, ka- ■ stroške, ki jih imajo s tem lis¬ ko je z zadevo, a vedno dobim ! tom. sta jo prežvišeni in oče Slapšak te _ le besede: “Uživajmo papeš- odf&vor, da delajo na pogodbi v in oba sta navdušena zanjo,»to I tvo ki nam °a je dal Bo«” Pittsburghu, toda krajevna um- pa radi tega, ker nekatere mami ’ . , J Zamotani "iontez j \ ne more 0 stvari ničesar po- komunizem. Vam izrekam naj- rekd na to , j ročati, dokler ne dobi pojasnil iz toplejšo zahvalo in ostajam Vaš če pa ‘ ie kd • ^ roman ru _ Pittsburgha. ^ udaru oce Oman. sk ega pisatelja Dostojevskega Sedaj se vrsi velika gonja pro- Kdo bi si mislil, da bodo božji “Bratje Karamazovi” je našel U JohrLU Levvisu m rudarski uni- zastopniki in Kristusovi namest- zapisane te besede: “Če hočeš niki s takimi komplimenti kadi- ; _ _ nekdaj tako j ji. Ta gonja že presega vse me- Milan Medvešek piše o svojih vtisih v dnevniku. Njegov po¬ topis je zelo zanimiv. Le ko¬ rajžno naprej, Milan, kajti po¬ trebno je, da ljudstvo izve o vseh zadevah nove Jugoslavije. V La Sallu se imamo po sta¬ rem. Nekateri so bolni, drugi pa “Trije vaški svetniki” pridejo v La Salle Oglesby, 111. — Na zadnji seji krožka št. 15 Progresivnih Slo¬ venk je bilo sklenjeno, da bomo praznovale obletnico s priredbo in igro “Trije vaški svetniki,” in sicer 21. maja. To naznanjamo že sedaj zato, da ne bi imelo kak¬ šno drugo društvo priredbo na isti dan. Igro bodo vprizorili igralci iz Chicaga. Nekateri smo to igro že videli preteklo jesen in se prepričali, da bi vsem ugajala, kateri je še niso videli. To je vzrok, da smo se odločile aran¬ žirati to priredbo. Naš krožek deluje bolj po po- vžeyo, toda mrtev ni, saj po¬ vsod pomagamo, kjer le moremo. li zablodenemu in velikemu brezvercu in socialistu! j Kaj si lahko pameten človek mi- j sli o takih budalostih. Do rov¬ tarskega župmka nisem nikdar imel spoštovanja, prav tako ne do prezvišenega škofa ali pa Slapšaka, kajti vedel sem, da so bili zavajalci skozi vse življenje! in kot taki tudi ostanejo. In ta¬ ko tudi zdaj hočejo ljudi prepri¬ čati, da je eks-goreči socialist ustvaril velikega slona, v resnici pa se,je rodila samo miška. Jontez nedvomno sedaj leta visoko v zračnih višavah, ker prejdma tako “visoka” priznanja, katera v begunski AD tako kri¬ čeče ponatiskujejo. Veliko pri¬ znanje mu je dal tudi Langer¬ holc, kateri se je tudi spreobr¬ nil iz Savla v Pavla. Jontez je v tem “slovitem” ro manu zapisal, če človeku vzameš vero v Boga, bo pa postavil v je. Vse kaže, da hočejo sovraž- zdravi, nekateri delajo, drugi pa niki delavstva zvrniti krivdo za ne. Sicer pa delavske razmere to položaj na rudarje in njihove na splošno niso nič kaj povoljne. voditelje, nobena kritična bese- Seveda, radijski poročevalci in da pa ne pade na račun boga- časopisje zvrača vso krivdo na tih premogarskih baronov, kate-, Jahna Lewisa in rudarje, ri so faktično odgovorni, za nepo -1 Kje pa so bili premogarji za koj v premogarski industriji. časa Hooverjeve administracije! V resnici živimo v zelo kritič- Tudi jaz sem bil rudar mnogo nih časih, zlasti delavstvo. Ve-1 let in tudi v'času Hooverjeve like korporacije bi rade zaduši- j “prosperitete.” Nekoč v letu 1932 le vse organizirano delavstvo, sem prejel na plačilni dan—po- Delavstvo mora bdi čuječe, če' slušajte — ček za štiri cente! To¬ neče izgubiti pridobitve zadnjih 1 iko sem namreč prejel po od¬ bitku za premog in unijsko čla¬ narino. Kdo je bil tedaj kriv tako mi- zernih razmer? Škoda, da ljud¬ stvo tako hitro pozabi na take stvari. Ako ne bo organizirano tujih rokah), tovarne, javne naprave in plantaže.viri in sredstva, ki so na Zapadli po končanju "fevdalizma prišla v roke privatnih podvzetnikov. — (Pride še.) Jcseph Beirne, predsednik li¬ nije komunikacijskih delavcev CIO, ki je naznanil, d -1 bo unija oklicala stavko proti družbi Telephone & Telegraph, ako no bo pristala na zahteve za izbolj¬ šanje delovnih razmer. let. S Chryslerjevo korporacijo so povezane mnoge druge tovarne. Ena teh je Briggs Body Co., ka- ; tera 'zdeluje gotovo opremo za Chrvslerjevo korDorac ; jo. Ta kompanija je že odpustila mno- delavstvo bolj na straži ko je, go delavcev in odslovitve se bo bodo kmalu šle rakovo pot vse do nadaljevale. pridobitve, katere smo pridobi- V Detroitu smo dobili novega li s pomočjo predsednika Roo- župana 'n nekaj koncilmanov. sevelta. Taft-Hartleyeva posta- Pred volitvami so nam obljublja- ! va bo dala organiziranemu de¬ li, da bodo znižali izdatke mest- lavstvu brco, katero bo tcžk 9 ne uprave in bnlancirali profa- preboleti. Tega smo si krivi sa čun, toda sedaj so selo mesec dni I mi, ker ne volimo pravih I juds- v mestni hiši, a že se nam obeta.; kih zastopnikov. 'da bo Vožnja na avtobusih in po | Mati Vogrich PETEK, 17. FEBRUARJA 1950 PROSVETA Velikopotezna melioracijska dela v Jugoslaviji bodo izboljašala življenje delovnih ljudi Ljubljana,—Petletni gospodarski plan FLR Jugoslavije pred¬ videva, da se do konca leta 1951. meliorira 465,000 ha zemlje, ki je sposobna za gojenje najrazličnejših industrijskih kultur’ Na melicriranem zemljišču bodo prvenstveno gojili bombaž, kok- sagiz, susam, mak, lan in konopljo. Dalje je previdena tudi raz¬ širitev že obstoječih riževih polj uredvsem v Makedoniji in Jelas polju v Hrvatski. Bombaž, ki je predstavljal 25'; vrednosti celo¬ kupnega uvoza stare Jugoslavi¬ je, bodo gojili razen v Makedo¬ niji tudi v Istri, Vojvodini in Hr¬ vatski. Po poročilu zvezne planske komisije o izpolnitvi prve polo¬ vice petletnega nlana je bil plan povečanja setvenih površin iz¬ polnjen za 97.3'J , v odnosu na leto 1951. Samo z bombažem posejane površine so se poveča¬ le za 214' v' v odnosu na leto 1951. Kraška polja v Hercegovini bo¬ de dejala dve do iri žetve letno Velika in najbolj znana kraš- k-a polja Hercegovine, Popovo, Trebinjsko polje. Mostarsko bla¬ to in Nevesinjske polje so prina¬ šala zelo malo koristi. V jeseni, ko nastopi deževje in traja več mesecev, včasih celo do spomla¬ di, so bila vsa polja poplavljena. Žita so sejali pozno in niso mo¬ gla dozoreti niti v oktobru, ko je že zopet nastopilo deževje s poplavami in žetev je propadla. Petletni plan gospodarskega razvoja Bosne in Hercegovine določa: “Z melioracijami poplav¬ ljenih ozemelj do leta 1951 pove¬ čati setvene površine na 1.2 mi¬ lijona ha. Površine industrijs¬ kih rastlin povečati za 400,000 ha in krmnih za 140,000 ha . . .” Polja bodo zasadila s kenafom. lalemancijo in drugimi aromač- nimi in kaučukonosnimi rastli¬ nami, za katere so dani vsi po¬ goji. Poleg tega pa delajo pos¬ kusne postaje obširne poizkuse za sejanje raznovrstnega južne¬ ga sadja, ki rodi v Italiji, Južrj Ameriki in Afriki. Na šestih največjih kraških poljih Hercegovine že izvršujejo obširna melioracijska dela. Več¬ ji del Mostarskega blata so izsu¬ šili in spremenili v plodna po¬ lja, ki so že letos dala bogat do¬ nos žitaric, bombaža in tobaka. Bombaža, ki je zasajen na povr¬ šini 400 ha, so samo v okolici Mostarja nabrali do 2,170 kg na hektar. Več ur vožnje z vlakem je po trebno, da se prepelješ preko ve likega in plodnega Popovega po Ija, katerega skoraj vedno po plavlja ponikalnica Trebinjščica V najkrajšem času jo bodo regu¬ lirali in mesto poplav in pustoše¬ nja bo preko široke mreže kana¬ lov namakala Popovo polje, za sejano s tobakom, koksagizom in rižem. Z gradnjo hidrocentral na Ne¬ retvi in Rami bo tudi kmetij¬ stvo v Hercegovini imelo ogrom¬ ne koristi. Umetna jezera bodo namakala kraška polja in doline reke Neretve, od Jablanice do Čapljine. Tako bo dajala zemlja po velikopoteznih melioracijskih delih bogate donose dva ali tri¬ krat na leto. Tudi dalmatinsko ljudstvo bo dobilo svojo zemljo Že od nekdaj je prevladovalo mnenje, da je dalmatinski kmet vezan izključno le na morje. Ni¬ so si niti predstavljali, da bi tu¬ di Dalmatinci mogli ljubiti one krpice zemlje, skrite med golimi skalami. Toda vse njihovo pri¬ zadevanje ie bilo zaman, kajti voda je izpirala in odnašala še ono malo zemljo, ki so jo čuvali v kamenitih ogradah. Tako so ostala neobdelana tudi velika kraška polja, ki se razprostirajo od Sinjskega, Kninskega, Polač- kega in Nadinjskega polja pa vse do Vranjskega Blata. Na površi¬ ni 30.000 ha, kolikor obsegajo vsa polja v Dalmaciji, bi lahko posejali pšenico, ki bi zadoščala za prehrano polovico prebival¬ cev Dalmacije. Ena važnih nalog petletnega gospodarskega plana Dalmacije je očuvati zemljo pred poplava¬ mi. Toda te zemlje ne bodo za¬ sejali z žitaricami, ampak z juž¬ nimi in industrijskimi rastlina¬ mi, ki uspevajo pod toplim dal¬ matinskim soncem najbolje. Z melioracijami kraških polj so začeli že v letu 1945. Do prve polovice petletnega plana so v Dalmaciji izboljšali že okrog 10,- 000 ha zemlje za kmetijsko pro¬ izvodnjo. Na njih že danes va¬ lovijo nove kmetijske kulture, bombaž, tobak, južno sadje in povrtnine, ki jih tu nikdar po¬ prej niso gojili. Med največje melioracije spa¬ dajo dela na Sinjskem polju, kjer bodo po preprečitvi poplav pridobili okoli 4,800 ha plodnega zemljišča. Vrednost kmetijskih proizvodov se bo tako povečala od 16 na 85 milijonov dinarjev. Meliorirajo tudi zemljišča na Polačkem, Nadinjskem polju in Vrenjskem blatu. Preteklo leto so prebili 1,057 metrov dolg tu¬ nel, ki spaja Polačko polje z Vranjskim blatom. Na teh poljih bodo gojili in¬ dustrijske rastline, povrtnino, zlasti pa vino in sadje. Riž na severu države v Hrvatski in Vojvodini Na prostranih slovenskih po¬ ljih ob reki Savi — na Lonjskem m Jelas polju — izvršujejo ob¬ širna melioracijska dela, ki bo¬ do obvarovala zemljišča pred po¬ plavami reke Save. Tu bodo go¬ jili ogromne količine raznih ži¬ taric in novo rastlino—-riž. Sa¬ mo površina Jelas polja obsega 8 2 1 kvadratnih kilometrov, Konjskega polja pa 90,000 ha. Z melioracijo teh polj in sistemom kanalov bodo dani ugodni pogoji za gnonjenje riža, ki zahteva ve¬ liko količino vlage. Že v pretek¬ lem letu so dosegli dober donos te važne kulture. Za namakanje Vojvodine gra¬ dijo velik sistem kanalov Dona¬ va—Tisa Donava, ki bodo deset¬ krat povečali produktivnost voj¬ vodinskega kmetijstva. V sever¬ ni Mačvi, kjer je 40,000 ha plod¬ ne zemlje ogrožene od poplav reke Save, bodo poljedelska de¬ la omogočili z velikim številom vodnik črpalk. Prav tako bodo tudi v Banatu in v okolici Zre- njanina in Tamiša z .gradnjo ve¬ likega števila vodočrpnih postaj pridobiti preko 15,200 ha plodne zemlje. Makedonija bo proizvajala na tisoče ion raznih industrij¬ skih rastlin Zakon o petletnem planu raz¬ voja Ljudske republike Makedo¬ nije določa, da se bodo z melio¬ racijo neplodne zemlje do leta 1951 povečale setvene površine za 750,000 ha. Še par mesecev napornega de¬ la in prostrana polja Pelagonije, Monospitovskega Blata, Skop¬ sko in Strumiško polje ne bodo več poplavljena in malarična. Tu gradijo velike in moderne meli¬ oracijske objekte, ki bodo regu¬ lirali odtoke in namakanje zem¬ lje, na kateri bodo gojili mak, bombaž, koksagiz in riž, ki se bo na svetovnih tržiščih lahko kosal z najboljšimi kvalitetami kitaj¬ skega riža. Že leta 1947 so začeli z melio¬ racijskimi deli na Palagoniji. kjer so ogromni kompleksi zem ljišča, ki leže pod vodo, spremi¬ njajo v plodno zemljo. S kopa¬ njem korita črne reke in regu tiranjem potokov bodo izrušili okoli 50,000 ha zemlje, z gradnjo kanala za namakanje pa bodo pridobili še drugih 50,000 ha. Do edaj so regulirali sedem rek in izkopali 400,000 kubikov zemlje. Že v tekočem letu bodo imeli bo¬ gat pridelek bombaža, riža in drugih industrijskih rastlin. Z modernim obdelovanjem zemlje bodo imeli na melioriranem pod¬ ročju Pelagonije letno eno mili¬ jardo 200,000 dinarjev dohod- kov. Strumiško polje-ie bilo že od nekdaj znano, da na njem dobro uspeva riž. Toda, ker so riževa polja obdelovali na zelo primiti¬ ven način m brez vsakih agro¬ tehničnih ukrepov, pridelek riža še daleč ni bil tako visok, kot bi lahko bil. V petletnem planu je predvideno, da' se Strumiško po¬ lje razširi za 6,250 ha. Okolica Monospitovskega Bla¬ ta je bila poznana kot malaričen kraj, kjer ie na leto umrlo več sto ljudi od malarije. Ko bodo Blato izsušili, bodo na njem lah¬ ko pridelali letno okoli 2 milijo¬ na kil bombaža, na tisoče ton raznih žitaric, deset milijonov kilogramov razne povrtnice, več milijonov kilogramov krmnih rastlin itd. Tako bo postala Makedonija z doglednem času najvažnejša re¬ publika v proizvodnji industrij¬ skih kultur. Črna gora ne bo več pasivna dežela S tem, da je stara Jugoslavija kolonizirala in razseljevala črno¬ gorsko prebivalstvo po vsej dr¬ žavi, je mislila, da rešuje bistve¬ no vprašanje pasivnosti te deže¬ le. Vode poplavljajo vsako leto na tisoče hektarjev najrodovit- nejše zemlje v Bjelopavlički rav¬ nini, Lješkem polju, Momšičkem polju in Sutorinu. V stari dr¬ žavi niso niti pomislili na izsu¬ ševanje Skadarskega jezera. Bi¬ li so prepričani, da rešujejo vprašanje prehrane prebivalstva s tem, da puste jezero na raz¬ polago prebivalcem za lov na ribe in jegulje. Zato je bila Čr¬ na gora najbolj zaostala pokra¬ jina v državi. Danes nudi nova država Čr¬ nogorski republiki vso pomoč. Samo z izsuševanjem Skadarske¬ ga jezera bodo pridobili 20,000 ha rodovitne' zemlje. Polja, ki so bila še do nedavna legla ma- lerija in bolezni, bodo še v tem letu bogato rodila na tisoče ton novih industrijskih rastlin. Borba za nove plodne površine zemlje v Sloveniji V Ljudski republiki Sloveniji spada med najbolj velikopotez¬ na melioracijska dela regulacija Prekmurja in reke Pšate pri Ljubljani. V Prekmurski ravnini, imeno¬ vani tudi slovenska žitnica, bo melioriranih okrog 45,000 ha zemlje. Od tega bodo 30,000 ha izboljšali z namakanjem, 7,000 ha površine bodo zavarovali pred poplavami reke Lendave in Mure z 20 km dolgim in dva in pol metra visokim nasipom, ki bo obenem tudi varoval bogata naftina polja pri Dolnji Lenda¬ vi. Vpliv vetrov, ki sušijo zem¬ ljo, pa bodo preprečili z vetrni¬ mi zavesami iz pritlikavega in visokega drevja. Tako bo melioracijska uredi¬ tev Prekmurja omogočala, da se življenje tamkaj organizira v boljši, višji obliki, in bo mogoče ustanavljati velike gospodarske obrate, ki bodo lahko uspešno sodelovali v veliki kmetijski pro¬ izvodnji. Strokovnjaki so izračunali, da bo mogoče na novih površinah pridelati 123,000 ton žita, ki pre¬ hrani 50,000 ljudi letno, dalje krompirja za 20,000 ljudi in slad¬ korne pese za 375,000 ljudi letno. Ko bo Prekmurje dokončno me- liorirano, bo vsako leto vrnjenih 98 milijonov dinarjev s pridelki. Načrti za regulacijo reke Pša¬ te so se izdelovali nad 100 let, uresničila pa jih je šele ljudska oblast. Meliorirali bodo okrog 1.000 ha veliko močvirno ozem Ije ob spodnjem toku reke Pša¬ te, med Trzinom, Domžalami in Dragomerom. Na izsušenem te¬ renu bodo gradili veliko ekono mijo, ki bo preskrbovala mesto Ljubljana z raznimi povrtnina mi, ki jo bodo na površini 125 ha pridelali letno 125 vagonov. Že to leto bo 200 ha osušene zemlje s krompirjem, ki bo za¬ doščal za prehrano polovice ljub¬ ljanskega prebivalstva. Tu bo tudi velika živinorejska farma, na kateri bodo gojili 720 krav in 2.000 prašičev. Pri vseh teh velikih meliora¬ cijskih delih v jugoslovanski dr¬ žavi pomagajo prostovoljne frontne brigade, ki tudi na tem področju velike bitke za plan kažejo veliko požrtvovalnost in ljubezen do svoje socialistične domovine. (Poslano SANSu, Chicago.) V naravi Albin Čebular Dragi travniki dehtijo v sončnih žarkih leskečoč, viri v gajih žuborijo neumorno dan in noč. Blisk in ogenj in žarenje se svetlika naokrog, pada od snežink blestenje. da oživljeni je log. Jelke po gorah viseče, spodaj žlahtni sad je trt. poleg hišica beleča, se preevita rajski vrt. Ali vse počasi ugasne, se ustavi vodopad, kar storiš, le to ti hasne, večna tukaj je pomlad. MORJE - NERAZISKANA ZAKLADNICA Ko se nekoliko poglobiš v delo laboratorijev instituta za ocea- nografijo in ribištvo FLRJ v Splitu, začneš gledati drugače na morje. Ne vidiš le vode, temveč se začneš zavedati, da je morje v resnici velika zakladnica. Morje nima le največjega pomena za gospodarstvo, ker je najcenejša prometna žila; prav tako pa ni edini in morda tudi ne glavni t _ gospodarski pomen morja v tem. da je področje ribištva. Morju je treba i-ztipati še nešteno skriv¬ nosti. Kaj delajo v institutu? Tako se vprašuje človek, čeprav razu¬ me, da je delo naravoslovcev najmanj tako potrebno tudi na morju kakor na suhem. V zavo¬ du se ne posvečajo le “strogo znanstvenim” vprašanjem. Iz¬ sledki znanstvenega dela v oce¬ anografskem institutu posredno in neposredno koristijo pomor¬ skim gospodarskim panogam. Znanstveniki v institutu v res¬ nici kujejo ključ do naj večje za¬ kladnice, kj nam. še ni odprta kljub razvitemu ribištvu, ker še ni primerno raziskana. Morje vsebuje mnogo več kakor samo morske živali. Vsebuje tudi šte¬ vilne rudnine, ki jih bo človek začel prej ali slej pridobivati iz morske vode, če jih že ni. Zelo bogato ie tudi morsko rastlin¬ stvo in mnoge morske rastline imajo mnogo večji pomen in vrednost kakor so mislili. Zavod pa bi opravil zelo mno¬ go koristnega dela že, če bi se posvečal le pospeševanju ribiš¬ tva in vprašanjem predelave, konserviranja in uporabe rib ter drugih morskih živali. Tudi na našem morju je še treba orati le¬ dino. To moramo razumeti tako: morje je treba preiskati na sa¬ mem kraju — znanstveniki ga morajo prekrižariti, da zberejo dovoij podatkov in raziskoval¬ nega gradiva. Šele lani so znan¬ stveniki šli na prvo znanstveno odpravo po Jadranu. Jadransko morje je sicer le zaliv Sredo¬ zemskega morja in je sorazmer¬ no majhno v primeri z oceani. S tem pa ni rečeno, da dovolj po¬ znamo njegove značilnosti, vse njegovo živalstvo in rastlinstvo, njegovo vodo, pogoje za ribištvo in druge gospodarske panoge, ki se bodo mogle prej ali slej razvi¬ ti. Zato je nujno potrebno, da institut prireja ekspedicije po morju. Dobil je ribiško ladjo “Hvar.” Tako so “zaorali ledi no” tudi na našem morju. Poto¬ vanje je trajalo — ne nekaj ted¬ nov, temveč leto dni. Preveč pričakujete, če mislite da vam bom povedal, kaj vse so na ekspediciji dognali in odkrili Zbrali so toliko gradiva, da ga tudi ni mogoče proučiti in ure diti v nekaj tednih. O vsem tem pa pišejo cele knjige in dolge korenite razprave. Direktor in¬ stituta dr. T. Šoljan je napisal knjigo “Ribe Jadrana.” V nji je med drugim opisal tudi deset no¬ vih vrst rib, ki jih naravoslovci poprej niso poznali. Drugi znan¬ stvenik, dr. Ante Ercegovič, pa je napisal knjigo, (ki bo kmalu izšla) “Življenje v morju.” In¬ stitut je o svojem delu v letih 1948 in 1949 objavil še šest in dvajset razprav. Ta znanstvena dela seveda niso le sad ekspedi¬ cije temveč celotne dejavnosti instituta. Vendar so ekspedici¬ je nujen sestavni del vsega za¬ vodovega dela. Zato jih bodo prirejali še nadalje. V ta namen pa bodo potrebovali boljšo, pose¬ bej za svoje namene urejeno la¬ djo. Ladjedelnica “Mosor” v Trogiru jo že izdeluje. Letos bo¬ do že odpluli na raziskovalno pot z novo ladjo. Raziskovalci pa ži¬ vi jb tesno z morjem tudi sicer. Tako so n. pr. na motorni ladji “Predvodnik” proučevali način lova sardel, Za ribolov na Jadranu so naj¬ pomembnejše ribe sardele. Če¬ prav nalovijo tudi precej drugih in boljših vrst rib, vendar da ri¬ bolov na sardele največ. Zato se more razviti in razvijati in¬ dustrija, ki predeluje ribe v več¬ jem obsegu, predvsem zaradi sardel. Za ribiče je največjega pomena, če poznajo življenje sardel tako, da je ribolov naj¬ uspešnejši. Zato bi morali ve¬ deti, kje se sardele drstijo, kako potujejo v raznih letnih časih in kje ter kdaj bi bil ribolov naj¬ si. Ribiči pa se ne utegnejo posvetiti raziskovanju življenja rib; njihova naloga je ribe lovi¬ ti. Vendar so bili prejšnje čase ribiči skoraj edini poznavalci življenja rib. Zdaj morajo to na¬ logo prevzemati znanstveniki. Naravoslovci, ki proučujejo ži¬ vljenje ptic selivk, so uvedli ob- ročkanje ptičev. Pticam pripe¬ njajo na noge obročke z zapisi,' Slovenska narodna 2657-59 So. Lawndale Ave. podporna jednota Chicago 23, IllinoU M GLAVNI ODBOR Izvršni odsek JOSEPH L. CULKAK. gl. predsednik.2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 23, XII F. A. VIDER, gl. tajnik.2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. ANTON TROJAR, gl. pomožni tajnik.2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, Ul, MIRKO G. KUHEL, gl. blagajnik .2657 So. Lawndale Ave.. Chicago 23, 111. LAWRENCE GRADIŠEK, tajnik bol. odd.2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, lil. MICHAEL VRHOVNIK, direktor mlad. odd.2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, IH. PHILIP GODINA, upravitelj Prosvete.2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111. ANTON GARDEN, urednik Prosvete.2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111. Podpredsednika ANTON K. VERBICK, prvi podpredsednik.1508 So. 53rd St., Milvvaukee 14, Wis. EDWARD TOMŠIČ, drugi podp Cdscdnik,.823 W. 7th SL, Walsenburg, Colo. Distrikim podpredsedniki JOHN V. ČEBULA h, prvo okrožje.2126 ShallerossSt., Philadelphia 24, Pa. FRANK GRADIŠEK, drugo okrožje.Box 88. Herminie, Pa. •MAHV F. PRAŠNIKAR, tretje okrožje.Box 216, Harvvick, Pa. JOSEPH FIFOLT, četrto okrožje.1237 E. 60th St., Cleveland 3, Ohio JOHN SPILLAR, peto okrožje..3979 Randall St., St. Louis 16, Mo. URŠULA AMBROŽIČU, šesto okrožje.418 Pierce St., Eveleth, Minn. JOHN PETRITZ, sedmo okrožje. 5520 West Adams, Los Angeles 16, Calif. FRANK POLŠAK, osmo okrožje.205 3rd St.., W. Roundup. Mont. Gospodarski odsek MATH FETROVICH, predsednik.261 E. 150th St., Cleveland 10. Ohio JOSEPH L. CULKAR.2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23 111. F. A. VIDER.. 2657 S. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111 MIRKO G. KUHEL.2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, 111. JACOB ZUPAN.1400 S. Lombard Ave., Berwyn, 111. RUDOLPH 1.ISCI1.700 E. 260th St., Euclid, Ohio DONALD J. LOTRICH.1937 So. Trumbull Ave., Chicago 23, Hi. Porotni odsek ANTON SHULAR, predsednik.Box 27, Arma. Kansas FRANK VRATARICH.315 Tener St., Luzerne, Pa. ANDREW VIDRICH.649 Forrest Ave., Johnstovvn, Pa. JOHN KOBI, Sr..208 So. 62nd Ave., W. Duluth 7, Minn. CAMILUS ZARNICK,.3564 W. 67th St., Cleveland 2, Ohio Nadzorni odsek FRANK ZAITZ, predsednik.2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, I1J. MICHAEL R. KUMER.Box 64, Universal, Pa. MATTI1EW J. TURK...2646 S. Lavvndale Ave., Chicago 23, lil. LOUIS KAFERLE...18301 East Park Ave., Cleveland, Ohio ANDREW GRUM....:..?.17182 Snovvden, Detroit 21, Mich. V MORRISONOVI HIŠI Američani, ki so že kdaj obiskali Mount Vernon, domačijo Geor¬ gea Washingtona, so si lahko predstavljali sliko velikega vojaka in državnika, ki je bil “prvi v vojni, prvi v miru in prvi v srcih svojih rojakov.” V tej preprosti hiši namreč, z razgledom na reko Potomac, je Washington preživljal svoje zasebno življenje in se ukvarjal, kot je sam dejal, “ vsakdanjimi brigami navadnega življenja.” Stoji pa še ena hiša, po kateri so odmevale njegove stopinje—to je zgodovinska Mor¬ risonova hiša v Germantownu, Pa., v predelju mesta Philadel- phije. Dvakrat tekom svojega predsednikovanja je živel Wash- ington za krajšo dobo v tej hiši. Pred kratkim so to hišo in vrt odprli javnosti kot narodno sve¬ tinjo ozir. zgodovinski kraj. Ko je bil Washington predsed¬ nik, je bila Philadelphia prestol¬ nica dežele. Tekom one dobe— v 1. 1793—je v mestu izbruhnila epidemija rumene mrzlice, vsled česar se je mnogo državnih urad¬ nikov in tudi meščanov samih kje in kdaj je bil ptič ozname- novan. Ko potem naravx>slovci v drugih krajin in celinah lovijo ptiče, doženejo, po kakšnih po¬ teh se selijo posamezne vrste ptic. Podobno zamisel je hotela uresničiti tudi pri ribah znanst¬ vena delavka splitskega institu¬ ta Radosna Muzinič. Predlagala je, naj bi oznamenovali sardele. Zakaj tudi ribe se selijo. Njiho¬ ve poti doslej niso bile natančno znane. Obkročkanje ptic se je zdelo v primeri z oznamovanjem rib, zlasti sardel, sorazmerno lahko. Ptici nataknejo lahek obroček na nogo, kar je lahko delo. Obroček ptiče prav nič ne ovira. Ribe pa seveda nimajo nog. Napisov jim tudi ne moreš obesiti okrog vratu ali na rep. Zato so strokovnjaki spočetka dvomili, da bi bilo mogoče ozna- menovati sardele. Vendar je znanstvena delavka uresničila svojo zamisel. Začeli so izdelo¬ vati majhne, lahke kovinske I GEORGE WASHINGTON liko delo so opravili že doslej, splevidimo najbolje iz tega, da so oznamenovali 40,000 sardel. Sardele so začeli oznamenovati 1. 1948. Doslej so ribiči v raznih krajih ujeli okrog 400 oznamo- vanih sardel. Morda so jih ujeli tudi več, pa niso vsi sporočili te¬ ga zavodu, ki zbira podatke, da bi mogel ugotoviti natančno pot sardel med njihovimi preselje¬ vanji. Znanstveifiki, ki raziskujejo značilnosti Jadrana, njegovega živalstva in rastlinstva, imajo besedo pri predelavi rib. Ker je ribolov na sardele naj obilnejši, se posvečajo tudi predvsem pre¬ delavi sardel. Ni le dovolj, da ribiči nalovijo čim več rib, tem¬ več je potrebno, da ribe tudi najbolje uporabimo ter čim bojj pocenimo predelamo. Jasno je. da bodo konservirane ribe tem cenejše, čim cenejše bo konser- viranje. Zavod je odgovoril tudi na to vprašanje. Tako so n. pr. odkrili način prekajevanja sar¬ del v zvezi s konserviranjem. Ribe prekadijo, preden jih vlo¬ žijo v konserve. S tem se proces konserviranja skrajša skoraj za tretjino, zaradi tega pa tudi po¬ ceni. Znanstveniki imajo besedo tu¬ di pri konserviranju školjk. Znano je, da so morske školjke, n. pr. ostrige, užitne samo do¬ kler so žive in da se zelo hitro pokvarjajo, če ne ravnamo do¬ volj skrbno z njimi. Školjke so zelo cenjene in na svetovnem trgu imajo visoko ceno. Naše školjke slovijo zaradi svoje o- kusnosti. Ob Jadranu je nešteto veliko področij, kjer je mogoče z velikim uspehom pojiti školj¬ ke, zlasti v zalivu pri Stonu, v šibeniškem prelivu, v Boki Ko¬ torski, pri Trogiru itd. V insti¬ tutu so proučili konserviranje školjke dagnje. Te vrste školjk bo mogoče na Jadranu zrediti po več milijonov kilogramov. V morju se še skrivajo neiz¬ črpni zakladi. Naloga znanstve¬ nikov je, da opozorijo nanje in pokažejo način, kako bi jih bilo mogoče dvigati. Tega se v split¬ skem zavodu dobro zavedajo. Področje njihovega dela je sko¬ raj neomejeno. Številne mor¬ ske živali doslej še niso imele po¬ mena v gospodarstvu. Zdaj pa so n. pr. ugotovili, da je mogo¬ če iz jeter morskega psa prido¬ bivati olje. Morske živali, ki jih doslej niso izkoriščali, bodo da¬ jale surovine za zdravila in ke¬ mikalije. To velja tudi za mor¬ ske rastline. Raziskati je treba kaj vse vsebujejo posamezne morske rastline in živali. Spre¬ videli smo, da morske alge vse¬ bujejo mnogo joda, kar jim daje posebno vrednost. Mnogih mor¬ skih alg pa doslej' niso še razis¬ kali. Institut je odkril doslej ne¬ znano družino morskih alg in štirinajst nov'h vrst. Morje pa ni le življenjsko pod¬ ročje rastlinstva in živalstva. Zakladnica ie pomembnih rud¬ nin. Smeli bi celo reči, da je morje največji rudnik. tisnjenem v knjigi “Washington at Germantown” (spisal Charles F. Jenkins), je podana približna slika Morrisonove hiše: “Hiša z zemljiščem, ležeča na zapadni strani Main Streeta v German- townu, na zračnem, visokem po¬ ložaju, z razgledom na okoliško podeželje. Prednji del hiše me¬ ri 45 čevljev, širina 40 čevljev; dve nadstropji, štiri sobe v vsa- , kem nadstropju, opremljene v | elegantnem stilu; v ozadju hiše primerna potrebna poslopja, vsa v dobrem stanju, na dvorišču vodnjak z izvrstno pitno vodo. Zemljišče meri dva akra, n A njem je sadovnjak najboljšega ... ^ , i cepljenega sadja raznih vrst in preselilo v bližnji Germantown., j ^ ° „ Predsednik Washington je s so-! ve T * vr . ' . .. progo odšel na svoj dom Mount *isa je sedaj opremljena po Ker pa so državne za- odanji modi, opremo je dal Phi¬ ladelphia Museum ot Art, por¬ trete perij ode je posodil nek drug muzej. Prvotni del Morri¬ sonove hiše je postavil 1. 177,2- 1773 David Deschler, nemški pri- Vernon. deve zahtevale njegovo pozor¬ nost in pričujočnost, je vzel v najem Morrisonovo hišo v Ger- mantownu in se preselil tja v novembru 1793, ter ostal mesec dni. Med tem časom so se vršile seljenec, ki je obogatel z izvoz- v omenjeni hiši najmanj štiri!"’ 10 trgovino. Monisonova lod- važne kabinetne seje, kar pome- bina je kupila hišo 1. 1834 in še¬ ni, da je bila ta hiša nekaj časa c ' ao j’ potomci so jo podarili Zed. zvezni kapitol in predsednikovo državam. Hišo zdaj oskrbuje bivališče obenem, kajti nasled- Germantown Histoiical Society. nje leto je Washington zopet na¬ jel to hišo za šest ali sedem te¬ dnov in preživel ta čas tamkaj s ■ svojo ženo in njenimi vnuki, ka¬ tere je adoptiral. Morrisova hiša je bila nekaj (Compion Councii) Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označ¬ bi 32'/2 do 33 točk, ki jih je tre- časa tudi glavni stan poveljnika ba odšteti od evropske mere, bo- britanskih sil, katere so porazile diši pri moških ali pri ženskih Washingtona v bitki pri Ger- čevljih. mantovvnu 1. 1777. To je bil Sir Na primer: če vam pišejo, da William Howe, ki se je po zma- želijo čevlje št. 39, to.je ameri- gi nastanil v Morrisonovi hiši. ška mera 6 V 2 . št. 40 je 7, št. 41 Washington pa je umaknil svo- je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, je čete in čez nekaj tednov vzpo- št. 44 je 11. stavil taborišče svoje armade pri Ženski čevlji so navadno manj- Valley Forgeu, Pennsylvania. j ši nego gornje mere. Tako bi na Ta del ameriške borbe za osvo- primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, bojenje in osamosvojenje je za- 36 4. pisan v zgodovini kot eden naj- 1 Ženske obleke: št. 40 je ame¬ riško 32, 42 je 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. * Enako je pri deklicah drugača evropska mera. St. 38 je ame¬ riško 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. * Pri moških oblekah pa se za¬ čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33, 44 je 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je hujših, kajti Washingtonovi vo¬ jaki so tu gladovali, trpeli mraz zaviti v cape in v srca jim je le¬ zel obup, medtem ko jih je Wa- shington bodril in z njimi delil pomanjkanje in trpljenje. Mor¬ risonova hiša torej spominja na- dva velika dogodka iz ameriške borbe za neodvisnost in Wa- shingtonu samemu je bivanje v njej moralo vzbujati spomine na dneve poraza in težke zime, ki je sledila. V oglasu iz 18. stoletja, pona- 43 in 56 je 44> (Se vrti med J0 in II točk razlike.) pridobivanje po doslej znanih * načinih predrago in prepočasno. Moške srajce; št. 35 je ameri- S tem pa ni rečeno, da znanstve- ško 13V2, 36 je 14, 37 je 14 F 2 , nikom ni treba iskati odgovorov 38 je 15, 39 je 15V2. 40 je 15%, na nerešena vprašanja. Prav za- 41 je 16, 42 je 16 V 2 in 43 je 17. Odkriti radi tega, ker je treba rešiti še j pa je še treba načine pridobiva- j mnogo vprašanj, ki so se zdela nja rudnin iz morska vode. Že poprej nerešljiva, morajo raziš- Datum ▼ oklepaju, na prim«** dolgo je znano, da morska voda)kovalci zdaj delati tem bolj; (Feb. 28, 1950, poleg vašega imena na naslovu pomeni, d» vam je a tem datumom poteki« naročnina. Ponovite jo pravo Mnaa da *« vata 11*1 ue uafcsvi NAROČNIKOM vsebuje najrazličnejše rudnine, vztrajno in vneto. To je tudi ve- od joda do zlata, ne le soli. To- lika naloga sodelo^alcev split da posameznih rudnin je zelo iškega instituta za oceanografi jo j majhen odstotek, tako da bi bilo in ribištvo. I Z JUŽNEGA MORJA ^ POSLOVENIL VINKO GABERŠKI (Nadaljevanje) S temi besedami mu je pokazal zob. ki ga je dobil od Erirola. Narav je zastokal. “Ta je Ra Vatov,” je zašepetal Starhurstu, “saj ga poznam. Z nama je konec.” “Lepo je to,” je odgovoril misijpnar, si po¬ gladil dolgo brado in popravil naočnike. “Ra Vat ga je poslal, da bi bila midva dobro spre¬ jeta.” Narav pa je zopet zastokal in se odmaknil od Starhursta, kateremu je bil prej sledil kakor zvest pes. “Ra Vat bo kmalu lotu,” je izjavil Starhurst; “in prišel sem, da tudi vam prinesem lotu.” “Ne maram slišati o tvojem lotu,” mu je ba¬ hato rekel bulij. “In mislim, da te še danes ubi¬ jem s svojim batom.” Bulij je pomignil velikemu gorjancu, ki je pristopil, vihte buzdovan. Narav je pobegnil v prvo kočo, da bi se skril med ženske, John Starhurst pa je skočil pod bat in ovil roke mo¬ rilcu okoli vratu. To mu je nudilo tako pred¬ nost, da je mogel še naprej govoriti. Barantal je za svoje življenje; to mu je bilo jasno. A bojazni ali razburjenosti ni kazal. “Slabo bi bilo zate, če bi me ubil,” je rekel možu. “Saj nisem storil nič ne tebi ne buliju.” Človeka se je oprijemal tako močno, da si niso upali udrihati po njem. In ko se ga je tako krčevito držal, se je še pogovarjal z ljudmi, ki so zahtevali njegovo smrt. “Jaz sem John Starhurst,” se je mirno pred¬ stavil. “Tri leta sem delal na Fidžijih, in ne za svojo korist. Ker je to božja volja, zato sem tukaj. Zakaj bi me kdo ubijal? Saj od moje smrti ne bo nihče imel koristi:” Bulij je pogledal mrožji zob. Dobro je pla¬ čan. Misijonarja je obkolila množica nagih divja¬ kov, ki so se hoteli vsi do njega priboriti. Za¬ čeli so smrtni spev, da se njegove besede niso več slišale. A sukal se je tako spretno okoli rablja, da mu ni mogel zadati smrtnega udarca. Erirol se je smehljal, bulij pa se je razjezil. “Proč se poberite!” je zavpil. “Lepe reči si bodo pripovedovali doli ob morju! Ducat vas je proti misijonarju, ki je brez orožja in slabo¬ ten kakor ženska—pa vas vse zmaguje.” “O, le počakaj, bulij,” je zaklical John Star¬ hurst iz borbene množice, “počakaj, tudi tebe še premorem, kajti moje orožje je resnica in pra¬ vica, ki se ji ne more nihče zoperstavljati.” “Potem pa kar sem k meni,” mu je odgovoril bulij, “kajti moje orožje je samo zanikrn kij, ki se ti, kakor praviš, ne more zoperstaviti.” Skupina se je razmaknila in John Starhurst je stal sam pred bulijem, ki se je opiral na ogro¬ men grčav bat. “Pridi sem, misijonar, in me premaguj,” ga je izzval. “Takoj pridem in te bom,” je odgovoril John Starhurst, si obrisal in popravil naočnike ter se pripravil za napadanje. Bulij je vzdignil buzdovan in čakal. “Prvič, koristi od moje smrti sploh nimaš,” se je začelo. “Odgovori ti naj moj kij,” mu je rekel na to bulij. Na vsako točko je dal ta odgovor in pazil na misijonarja, da se mu ne bi zopet zatekel pod ' kij. Sedaj šele je spoznal John Starhurst, da mu bije zadnja ura. Razoglav je stal na soncu in glasno molil — skrivnostna podoba neizogibnega belega člove¬ ka, ki nastopa s svetim pismom, kroglo ali ste¬ klenico ruma proti čudečemu se divjaku na njegovih lastnih tleh. Tak je bil John Starhurst v ostrogu gatoške- ga bulija. “Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo,” je mo¬ lil. “Bodi Fidžijcem milostljiv, o Gospod. O Jehova, usliši nas, zaradi svojega Sina, ki si nam ga dal, da bi po njem postali vsi ljudje tvoji otroci. Od tebe prihajamo, k tebi se hočemo vrniti. Zemlja je temna, o Gospod, temna je zemlja. A Ti imaš moč rešitve. Iztegni svojo roko, o Gospod, in odreši Fidžijce, uboge Fidžij- ce, ljudžrce.” Bulija je ^minila potrpežljivost. “Sedaj ti pa jaz povem svoje,” je zarohnel in oberoč zamahnil s kijem. Narav, ki se je bil‘skril pri ženskah, je slišal grozni udarec, da ga je pretreslo. Potem so začeli s smrtnim spevom, in ko je slišal besedi¬ lo, je vedel, da nosijo njegovega ljubljenega misijonarja k peki: “Rahlo me nosite, rahlo me nosite . . . Ker borec sem svoje dežele . . . Hvalite, hvalite, bodite hvaležni!” Potem se je povzdignil en sam glas iz trušča in je vprašal: “Kje je hrabri človek?” In sto glasov menda je zatulilo v odgovor: “Proč je, v peči, da bo pečenka.” “Kje je strahopetec?” je vprašal glas. “Proč je, da bo pravil o tem!” so zatulili tisti glasovi. “Proč, da se bo vedelo!” Narav je stokal v stiski svoje duše. Besede starega speva so govorile resnico. On je bil strahopetec, ki pojde in sporoči o dogodku. DIVJAK MAUK Tehtal je sto d#set funtov. Lasje so mu bili kodrasti kakor zamorčevi, in črn je bil, prav posebno črn. Ne modrosivkasto črn in ne na bogreno, temveč tako kakor sliva. Mauk mu je bilo ime in bil je sin poglavarja. Tri tamba je imel. Tambo je melanenznijska beseda za tabu in je s to polinezijsko besedo v naj ožjem sorodstvu. Troje Maukovih tamb je bilo: Prvič, nikdar ni smel kaki ženski stisniti roke, in žen¬ ska roka se ni smela dotakniti njega ali česa njegovega; drugič, nikdar ni smel jesti školjk ali jedi, ki je bila pripravljena na ognju, pri katerem so kuhali školjke; tretjič, ni se smel dotakniti krokodila ali voziti se v kanuju, ki je bilo na njem kaj krokodiljega, četudi vsega samo za velikost zoba. Drugače črni so bili njegovi zobje, namreč črni kakor saje. Tako mu jih je mati zlepšala v eni noči, ko mu jih je obložila s praškom sphane rude, ki so jo bili našli v neki jami tam za Port Adamsom. Port Adams je ribiška naselbina na Malaiti, Malaita pa je najbolj divji med Salo¬ monskimi otoki, tako divji, da se na njem niso nikoli naselili trgovci ali priseljenci, dočim so bili kako slučajni barantači, lovci in ljudje, ki so prišli z motornimi ladjami in strojnimi puška¬ mi nabirat delavcev, ugonobljeni s tomahavki in prisekanimi kroglami. Še danes, v dvajse¬ tem stoletju, je Malaita lovišče za ljudi, ki pre¬ iskujejo obrežje in najemajo delavce za plan¬ taže na sosednjih, civiliziranih otokih, in to za mezdo trideset dolarjev na leto. Prebivalci teh civiliziranih otokov imajo že preveč civilizacije, da bi delali na plantažah. (Dalje prihodnjič) Narodni heroj Marušičevi so doma iz Opatje- ga sela. Skromna krpa kraške zemlje je slab hranilec, zato jim je bil kamnolom drugi vir sko¬ pih dohodkov. Prva svetovna vojna jih je pognala z rodne gru¬ de in vse do leta 1921. so kot be¬ gunci živeli na Lukovici pri Bre¬ zovici. Ta čas je bil 6. decembra 1919 v ljubljanski porodnišnici rojen Darko, prvorojenec v za¬ konu očeta Antona z ženo Ma¬ rijo. V letu 1921. se je mala družina vrnila v rodno vas, kjer jim pa ni bilo obstanka. Rapallska po¬ godba med Jugoslavijo in Italijo v novembru 1920 je priznala Ita¬ liji strateške” meje, ki si jih je ta izgotovila že v londonskem paktu, in naši Primorci in Kra¬ ševci so se znašli v nenasitnem žrelu rimske volkulje Mussolinijev fašizem streli in požigi vse bolj drzno segal po oblasti in posebej po na¬ šem Primorskem in na Krasu so se razbesnele morilske in poži- galske tolpe Giuntovih skvadri- tov. Za vsako ceno so se hoteli polastiti slovenske zemlje, zato pa tudi na široko odpirali vrata onim, ki bi se hoteli izseliti in u- ravnavali izseljeniški tok zlasti v južnoameriške države. Marušičevim je bilo vedno tež¬ je živeti doma, zato sta se oče in mati odločila, da z malim, še ne štiriletnim Darkom odpotu¬ jeta v daljno Brazilijo, kjer je v mestu Sao Paulo živel očetov brat. Ta naj bi jima preskrbel delo v tovarni, s čimer sta si ho¬ tela opomoči. Pri prihodu pa ju je sprejela trda vest, da je Bra¬ zilijo zopet zajel silni stavkovni val in še naslednja dva meseca je mala družina živela ob podpo¬ ri svojega sorodnika. Čez čas sta vendarle dobila zaposlitev v tek¬ stilni tovarni, ki pa jima je pri¬ našala komaj toliko, da so se z muko prebili skozi izredno trdo življenje. O teh težkih mesecih pripove- duje Darkova mati: “V Sao Pau¬ lu ni bilo dobro. Zaslužek skro- V tem je Imen, za delavca pa ni bilo pre- z bodali, skrbljeno nič. Nobenega zava¬ rovanja za primer nesreče, bo¬ lezni ali brezposelnosti, stanova- nje pa tako, da smo imeli eno samo sobico, veliko dva metra v kvadratu. Kuhati sem morala na zasilnem ognjišču pred vrati kolibe in če nisem pazila, mi je kdo prevrnil ognjišče ali pa so mi potepuški psi izmaknili še tisti košček mesa, ki sem si ga mogla kupiti. In če je deževalo, mi je mož moral med kuho drža¬ ti dežnik nad glavo in jedjo.” V času, ko sta oče in mati de¬ lala v tovarni, so malega Darka morali dati v otroški vrtec de¬ lavske kolonije. V njej so pa po večini bili sami Italijani in tako je tudi Darko moral v italijan¬ ski otroški vrtec. Že tam se je iz¬ kazal s svojo pridnostjo, obenem pa se je v bistrem fantiču, ki je s svojimi živahnimi očmi videl več, kot bi človek njegovim le¬ tom prisodil, kmalu pojavil od¬ por do tujega okolja, v katerem je moral živeti. Ni ga Vsrkalo vase, nasprotno, v petletnem o- troku je bila že tako močna za¬ vest, da je Slovenec, da ni hotel doma spregovoriti niti besedice v italijanščini ali portugalščini, ki se je je priučil v teh mesecih, češ, Slovenci smo in doma bomo govorili slovensko, portugalsko ali italijansko pa le na ulici. In s svojim malim bratrancem, ki je znal samo tamkajšnji jezik, se niti igrati ni hotel, ker da noče ta govoriti slovensko, ko je ven¬ dar stričev sin. Še več, mali Dar¬ ko je znal zbrati okoli sebe svoje brazilske vrstnike in kar na le¬ pem je iz mladih grl v taktu Darkove roke — zavrela sloven¬ ska pesem. V tem pa je v Braziliji zopet izbruhnila revolucija. V juliju 1924 je prišlo v Sao Paulu do vojaškega upora proti takratne¬ mu predsedniku in več kot tri tedne je tudi Marušičeva druži¬ na živela dobesedno sredi med streli, ki so udarjali tudi v ste¬ ne njihovega stanovanja. “Ne vem, kako je to, kamor koli grem, povsoj gre vojna za ma¬ no,” vzdihne mati ob teh vzpo- minih, in pripoveduje, kako so jim v tej revoluciji s hranilnico hranki. Zopet je bilo treba za- vred propadli prvi skromni pri¬ četi znova. Strahovlada, ki jo je po tem uporu uvedel nad u- porno pokrajino predsednik Ber nardes, težki delovni pogoji, ne¬ varnost, zavratnih bolezni, ki od časa do časa tam izbruhnejo, vse to je nagnilo očeta, da je nago voril ženo k povratku v domači kraj. Sam pa, da bi ostal še tam Res je z Darkom in malim, v Sao Paulu rojenim Zdravkom, odšla leta 1925 zopet v Opatje selo. • Tu je Darko začel obiskovati ljudsko šolo. Na zelo nadarje nega učenca so kmalu postali po¬ zorni učitelji in drugi fašistični veljaki, ki so sedaj hoteli za vsa¬ ko ceno pridobiti Darka za fa šistične organizacije in ga poita¬ lijančiti. Ali dom in mati sta krepila njegovo slovensko zavest in mati ga je doma učila sloven¬ sko pisati in brati. Odličnega učenca in živahnega fanta, ki je ljubil družbo, so vabili k sebi razni italijanski vaški veljaki. Medtem se je vrnil iz Brazili¬ je tudi oče Anton in ker mu do ma ni bilo obstanka, je skrivaj pobegnil preko meje v Jugosla vijo. Zato je bil v odsotnosti ob' sojen na globo, ki jo je morala poravnati njegova družina.' Še kozo so morali prodati, da so spravili skupaj potreben denar Zapostavljanja, ki jih je morala družina pretrpeti zaradi očeto vega bega, so v njem odpor do osovraženih tujcev tako okrepi la, da je zdravniku dr. Fadolliju ki je bistrega fanta rad jemal kot tolmača s seboj na svoje zdravniške dbiska ter mu pri tem dopovedoval, da bo šel še na višje šole v Rim ali Bologno zabrusil: “Moja mama nima de¬ narja za tako pot.” In doma je ogorčen pripovedoval: “Veš, ma¬ ma, ne bom njihov, ne. Vedno mi pripoveduješ, da je Ljublja¬ na moje rojstno mesto in da je Ljubljana srce Slovenije. Tja bom šel študirat, Lahi pa naj hodijo v tisti njihov Rim.” Medtem so začeli Darka po¬ rabljati tudi kot tolmača na ob¬ čini in nekega dne je prišel k materi italijanski učitelj in ji predložil, naj podpiše neke pa¬ pirje in Darko bo poslan na štu¬ dije—na državne stroške. Zdaj je veljalo Darka rešiti za vsako ceno. In ko je mati 1. 1931 ven¬ darle dobila potni list za Jugo¬ slavijo, je Darka odpeljala k oče¬ tu v Ljubljano, kamor se je kmalu tudi sama preselila. Darko je zdaj obiskoval me¬ ščansko šolo in bil vsa štiri leta prav dober ali odličen učenec ter z odliko položil tudi zaključ¬ ni izpit in dobil v dar “Zlato knji¬ žico” Mestne hranilnice ljubljan¬ ske. V času njegovih dijaških let se je Marušičeva družina tu¬ di v Ljubljani težko prebijala skozi življenje. Da se prežive, se je oče v Ljubljani zopet lotil po¬ zabljene obrti, ob kateri je ne¬ koč pretežno živelo redno Opat¬ je selo. Začel je izdelovati bi- čevnike, žena in sin Darko pa sta jih razpečavala v podeželskih trgovinah. Tako pripoveduje Darkova mati, kako sta ob veli- SUPERHIGHWAY FOR SUPER AUTO SHOW Dominating a huge backdrop on the central arena stage of the 42nd annual Chicago Automobile Show vvill be this Wells st. Plaza, a sys- tem of curved ramps for distribu- Ition from and to the Congress st. LSupefhigh\vay. ^ The Plaza is an outstanding ex- ample of modern traffic facilities, by means of which turning move- ments niay be made \vithout re- itrictions of stop signs or crossings. Turning traffic vvill be distrib- uted by way of S. Franklin st. and through the lovver level of Vackcr dr. By a process of interchanginp' an estimated 90,000 vehicles vvili: pass daily, of vvhich 20,000 vvill use" the ramps. Opening Saturday at 2 p.m., the 1 brilliant auto shovv vvill continue daily from 11 a.m. to 11 p.m. 1 through Feb. 26 at the Interna¬ tional Amphitheater, Halsted and 42nd sts. The “Wheels ofFreedom” stage spectacle vvill be presented each afternoon and evening at 3:30 and 9 p.m. j ta. Organizacija je tajna in jaz delam v nji. Posvetil sem se ji in če treba, žrtvujem tudi življe¬ nje za pravično stvar. Zakaj bor¬ ba bo huda, prišla bo pa tudi zmaga. Vidiš, mama, zmaga je tista nevesta, ki bi jo rad pripe¬ ljal tudi v tvoj dom, in če mene več ne bo, bo pa Tonček (nai- mlajši brat) užival njene sado¬ ve.” (Konec prihodnjič) Poskusite vaše oči doma z domačim očnim poskusom. Glejte DALEČ IN* BLIZO. Perfektno zadovoljstvo, jam- čeno. Prihranite denar. Pošljite ime, naslov in starost za 30 dnevno PROSTO poskusno ponudbo. Test your eyes at home with our ITome Ere Tester See far and near. Ferfect satisfaetion guaranteed.* Save money. Sond name, address, age for 30 Dav Trial Offer. Free Eve _ fcOtSil Tester, Latest Style Cat- a af L: ftlog and full in forma- • liki««. ti0IL Wrlte todayl j mvrrarrp Clark Optical Co. I MS West Chicago Avenue Dept. FL-37 ' Chicago 22, lil. kih počitnicah naložila voziček in ga samotež vozila tja do Sev¬ nice in Celja in daleč na Dolenj¬ sko. Bistremu očesu mladega Darka na teh potih ni ušlo niče¬ sar, videl in spoznaval je trplje¬ nje in zapostavljenost našega de¬ lovnega človeka tudi na podeže¬ lju, ki so ga izrabljali vsi, od va¬ ških mogotcev do raznih zadrug, ki so bile v rokah zopet teh ali drugih veljakov. S tako budnim očesom je Darko spremljal živ¬ ljenje okoli sebe im kako zgodaj je občutil krivični red stare družbe, je jasno pokazal takrat, da je po končani meščanski šoli, na materino prigovarjanje, naj gre na učiteljišče, odgovoril: “Nočem postati brezposeln uči¬ telj.” Odločil se je za obisk stro- kovno-nadaljevalnega tečaja Srednje tehnične šole in se izu¬ čil strojnega ključavničarstva. V mladem Darku je zorel za¬ vesten borec proti nevednosti in socialno krivični družbeni uredi¬ tvi in kot je nekoč kot otrok v Sao Paulu zbiral okoli sebe bra¬ zilsko otročad in jo v svoji mla¬ di narodni zavesti pripravil do tega, da so v taktu njegove roke prepevali slovenske pesmi, je zdaj kot izučen ključavničar v tovarni “Unitas” v Šiški kmalu postal član SKOJa ter njegov ze¬ lo aktivni propagandist. Visok, simpatičen, živahen in družaben je kmalu potegnil za seboj vrsto svojih mladih tovarišev in pri¬ jateljev, ki jim je s svojo bis¬ trostjo in znanjem postal vod¬ nik. V vse ostrejši ločitvi duhov na predvečer druge svetovne vojne je Darko trdno stal v protifaši¬ stičnem taboru. Ko je Ljublja¬ no in del Slovenije zasedel zopet tisti okupator, pred katerim se je nekoč že iz rodne vasi umak¬ nil v srce Slovenije, je Darku njegov narodni ponos, oplemeni¬ ten z zavestno voljo in jasno perspektivo borca za boljši druž¬ beni red takoj od vsega početka odkazal mesto v prvi bojni črti. Med prvimi sabotažami in ak¬ cijami, ki so jih mladinci izvr¬ ševali v Ljubljani in okolici, je Darkova skupina prerezala te lefonske in brzojavne žice ob že¬ lezniški progi. Darko sam pa je nekoč v Gutsmanovi ulici razo¬ besil narodno zastavo. Vendar je glavno Darkovo delo v polet¬ ju in jeseni 1941 bilo organizi¬ ranje mladine. Nešteto je imel sestankov z mladinci, dostikrat se je vračal domov ves premra- žen in premočen, skrbnim mate¬ rinskim očem pa se je izmikal in ko je le pritiskala nanj, naj ne¬ ha s “ponočevanjem”, se je brid¬ ko nasmehnil: “No, veš, mama, nevesto ti bom kmalu pripeljal domov.” — “O, da, Darko, neve¬ sto, ampak tisto s koso, ki te bd pobrala, če ne boš nehal s tvoji¬ mi nočnimi potmi.” Ko pa je za¬ čel zbirati mladince v kleti do¬ mačega stanovanja, se je vsaj materi le moral razodeti. Spo¬ četka ji je še naročal, naj nikar ne sprašuje, kdo so, ki prihajajo k njemu, češ,'rokoborci so in boks gojimo. Svoj čas je res v ringu na Jesenicah premagal svojega soborca—ko pa so se se¬ stanki nadaljevali noč za nočjo in je bil v to zajet tudi mlajši brat Zdravko, je nekoč rekel ma¬ teri: “Že nekaj dni razmišljam, kako boš sprejela, kar ti bom po¬ vedal. Ampak zaupaj mi in ver¬ jemi, da je stvar, za katero de¬ lam, pravična in edino pravilna .za tlačeni narod. Ustanovljena je Mladinska Osvobodilna fron- Now You Can Test Your Own Eyes An amazing new eye testing de¬ vice now makes it possible for any- one to test his own eyes for glasses at home and save up to $15.00 a pair by ordering glasses direct from the manufaeturer. The new eye tester is so simple that a leading eyeglass manufaeturer of over 50 years stand- ing is offering it free with their lat- est style eyeglass catalog. This firm, Clark Optical Co., Dept FL-37, 1148 West Chicago Ave., Chicago 22, lil, will gladly send you the eye tester .vithout charging you a penny. “PROLETAREC” Socialisiično-del*v*ki tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zve« in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Sžana $3 za celo. $1.75 za pol. $1 za čeiri Ufa. NAROČITE Sl G A I Naslov: PROLETAREC 2301 South Lawndale Arena* CHICAGO 23. ILL. POZIV naročnikom lista Prosveta Uljudno apeliramo na vse naše naročnike lista Prosvete, dnevnika in tednika sredine izdaje, ter The Voice of Youth, da VSELEJ TAKOJ ko se preselite, naznanite upravni- štvu lista in nam pošljete vaš stari in novi naslov, prvič zato, da naroč¬ nik dobi točno svoj list in drugič, da nam ni treba plačati 2 centa KAZNI pošti za vsak tak zanemar¬ jen slučaj. Pismonoša vam da brez¬ plačno kartico Form št. 22-8 ako ga vprašate, isto izpolnite in jo pošljite upravi lista. Prosimo, upoštevajte ta poziv, % tem pomagate upravi za boljšo po- slugo dostavljanja Prosvete. PHILIP GODINA, upravitelj NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi napro silo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov ju¬ goslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520 — 16ih St., N. W. W«shingion 9, D. C. Naslov urada jugoslovanske¬ ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consulaie General, 7i5 — 5ih Avenue, N*w York 22, N. Y. in Yugoslav Consulaie General 188 Wesi Randolph Street Chicago 2, Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem je¬ ziku. TISKARNA S.N.P.J. sprajem* vsa - v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic«, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišu* p« informacij* na naalevt SNPJ Printery 2657 59 S. LAWNDALE AVE. - CHICAGO 23. ILLINOIS TEL. ROCKWELL 2-4804 V Prosveti sc dturvn* sv sl ov¬ ne ia delavsko vest L Ali Sik citate vsak d*»r -K *-k-k-k-Mc-fc-*-**-*-*•*-***-*(-k-k-k-Jfte-k-M “PROSVETA” 2657 S. Lawndale Ave. CENE LISTU SO: Za Evropo je: Dnevnik $11.00 — Tednik $2.20 ^ Izpolnite spodnji kupon, priložite poirebno vsoto denarja ali Money Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vaša lastnina. t Prišteti se sme le one člane iz družine, ki to dovolijo in ki žive ali stanujejo na enem in istem naslovu. V nobenem slučaju ne več kot 5 tednikov Pojasnilo: — Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, prepeha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA, SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $.-. 1) I me . Čl. društva št... Naslov ..'..„. . Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov moje družine: 2) Čl. društva št..- 3) „...Č1. društva št.- 4) ... Čl. društva št.- 5) .-.-... Čl. društva št..- Mesto ... Država . - Nov naročnik . Star naročnik . — Kadar se preselite, vselej naznanite svoj stari in novi naslov!