IDADIA

JULIJ 1952

ana

Nabožni slovenski mesečnik

V zarji zlate maše .193

Pismo zahvale - P.Kazimir ofm.194

Nekaj mejnikov - P.Bazilij ofm.197

Moj prvi župnik - A.U . 200

Moja življenjska pot - P.Kazimir.203

Misijonar žive in pisane

besede - P.Odilo ofm .... 204
Kjer je volja,tam je pot - Kaplana . 211

“Sem pač sin kovača!” - Anton Grdina .213

Videc v bodočnost - Rev. Janez Hladnik .. 214
Po kraljestvu križa. 218

Lemontski odmevi .219

Romarski zvonovi za julij .221

Kramljanje na zapečku.222

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM
Upravnik - Business Manager: Fr. Cyr i I Sh ircel O F M

*

Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois

Telephone : Lemont 873

*

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 • Za inozemstvo $ 3.00

*

Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom,
ki se v lemontskem semenišču pripravljajo
na duhovniški poklic.

Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska
družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri

svetih mašah.

*

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois

*

Published once monthly - twlce in October - by the Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross.

Entered as second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the
act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided
for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

cma

LETNIK 44.

JULIJ 1952.

za
in

OČETU LEMONTA, ki je Slovencem za morjem
podaril ameriške Brezje in je Mariji Pomagaj, Sloven¬
cev Kraljici, prestol pripravil. Tu Mati nebeška nam
milost deli, tu znova nam v srcih zapoje vesela pesem
slovenskih zvonov.

njimi
truda,
trdni

pero,

dražje.

OČETU AMERIŠKO-SLOVENSKE FRANČIŠKOVE
DRUŽINE, ki zbral je rojakom za morjem delavce križa
in dal jim je v njih lepo število delivcev božjih skrivno¬
sti, širiteljev slave Marije Pomagaj.

USTANOVITELJU AVE MARIJE, katere strani že
dolga leta obiskujejo družine. V trudnih večerih je teklo
mu delo, kot vitez Marijin visoko je dvignil njeno za¬
stavo. Marija je zmagala in še zmaguje!

OČETU IZSELJENCEV SLOVENSKIH, ki je
sam odšel v tujino ter ni mu bilo mar razdalj

Ki vsem je kazal pot po božji volji živeti v veri
očetov naših. Ki je zastavil svojo čast, besedo in
da bi nam to ohranil, kar je duši slovenski naj-

SLOVENSKEMU DUHOVNIKU,
narod ljubil, izšel iz njega in je delal zanj, utiral
korake v lepše dni na božji dlani.

ki vselej je svoj
mu

v zarji
zlate maše

P. KAZIMIRJU ZAKRAJŠKU OEM ob petdeset¬
letnici, kar je duhovnik Gospodov postal.

AVE MARIA

AVE MARIA


za

tojim no pragu v večnost. Vse
moje življenje je bilo razburkano in ne
lahko. Mnogol let sem stal v javnosti in v
delu za svoje ljudstvo, zato čutim globoko
dolžnost, da se javno zahvalim vsem, ki
so sodelovali z menoj.

To dolžnost moram izvršiti prisvoji
zlati maši. Odkrito povem, da nisem ho¬
tel zase nobene proslave.Preutrujen sem
že in vse zemeljsko se mi zdi tako prazno .
Vendar sem se moral ukloniti želji sobra¬
tov. Tudi ne bi hotel razžaliti svojih sta¬
rih, dobrih prijateljev, če bi se za ta dan
umaknil v ti Jino. Pa naj bo Je ta žrtev!

Bogu sem predvsem dolžan svojo za¬
hvalo. Njemu, ki me je izbral, poklical
in napravil za orodje svojih načrtov. Ne
vem, kakJni bodo računi, ko pridem pred
Njegov sodni stol, vendar trdno upam na
Njegovo usmiljenje. Sel sem, kamor me
je klical, oznanjal sem Njegovo besedo,

sadil sem in zidal... Upam, da se nobena
duJa ni pogubila zaradi mojih človeJkih
slabosti. Zavedam se, da teh slabosti ni
bilo malo, ker le premalo sem prosil za
Njegovo modrost in Njegovo pomoč. Za¬
hvalim se Bogu za vse velike milosti in da
mi je vero ohranil.

Mariji, moji nebeJki Materi, iz vsega
srca - hvala! Ob svoji prvi daritvi na Ža¬
lostni gori - dne 27.julija 1902.-sem se
ji zahvaljeval, da me je na smrt bolnega^
jetičnega, čudežno ozdravila. Tedaj sem
ji obljubil, da bom Jiril njeno slavo. Ma¬
rija mi je bila vselej zvesta Mati. Brez
njene pomoči in varstva ne bi mogel ob
tolikem nasprotovanju od vseh strani lista
"Ave Maria" ustanoviti, Je manj vzdržati.
S tem listom je ona prišla med Vas, ame¬
riške Slovence, ter Vas hotela rešiti po¬
polnega odpada od vere. Dve tretjini slo¬
venskih naseljencev je v tisti dobi že za-

Julij 1952.

šlo, ali je vsaj bilo na tem, da za vedno
izgube vero sebi in svojim potomcem. Po
molitvi in zvestobi Vaših očetov in mater
doma Marija tega ni mogla dopustiti. Dol¬
gih šestnajst let se je zmagovita Devica
borila za Vas in za vero Vaših otrok, do¬
kler ni zmagala in ste jo kronali na ame¬
riških Brezjah kot svojo Zavetnico in Ma¬
ter. Zame je bilo to vedno dokaz velike
ljubezni Marijine do svojega naroda, res
dokaz njene čudežne moči,ki se bo enkrat
gotovo ponovila in razodela tudi doma .
Ostanite zvesti Mariji Vi in Vaši otroci!

S hvaležnim srcem se spominjam vseh
zvestih, ki ste že od početka in tudi v
najhujših bojih stali zvesto ob Marijinem
praporu, ob listu "Ave Maria". Gotovo se
še spominjate, kako majhna je bila tedaj
Vaša Marijina vojska. O, koliko teh je že
šlo k Mariji po plačilo! Samo kakih šest
tisoč od skoraj tri sto tisoč ameriških Slo~
vencev se Vas je zbralo pod Marijino za¬
stavo. S klicem "Ave Maria!" ste se bo¬
rili, trpeli ste sramotenje po naselbinah in
po vseh nasprotnih listih, včasih celo od
lastnih. Od svojih ust ste se pri trgovali s
krvavimi žulji pritrgane dolarje, da ste
vzdržali svoj list "Ave Maria", tiskarno in
vse ustanove "Slovenian Franciscan Press" .
Niste bili le naročniki lista, vsak izmed
Vas je bil njegov razširjevalec, s tem pa
tudi Marijin borec za rešitev vere svojih
rojakov.

Poleg toliko drugih, že umrlih in še
živečih, naj se imenoma spomnim Franka
Gasparija, ki so ga v Clevelandu neki ve¬
čer, ko je hodil po hišah vršit svoje apo¬
stolsko Marijino delo, skoraj do smrti po¬
bili. Tam v Strabane,Pa. je požrtvovalna
slovenska mati Mary Bevec legla v pre¬
zgodnji grob zaradi svoje velike gorečnosti
za Marijo. In prevelik trud je tudi mnogo
Prehitro pokopal brata Viktorina Perca ofm,
Prvega potovalnega zastopnika in upravni¬
ka "Ave Marije"... Toliko drugih bi še
lahko naštel, požrtvovalnih in junaških
^uš. Takrat je bilo treba res junaštva in
trdnega prepričanja.

Moji dragi stari prijatelji in pionirji
* e  že spominjate, kakšni so bili tisti časi
brezbožne idejne okupacije ameriške Slo-

195

veni je. Vsi, ki so prišli pozneje, si tega
ne morejo prav predstavljati in ne razu¬
meti. Se danes mi je uganka, odkod teda¬
njim Slovencem, doma tako vernim, tukaj
toliko sovraštva do vsega verskega. Se
danes prosim Mater božjo, naj bi vse one,
ki so tedaj zapustili svojo vero, pripeljala
nazaj k Bogu. Bila so to boleča in grenka
leta, ko je bila potrebna trdna obramba
na levo in desno, ko ni bilo nikjer drugje
pomoči in zavetja, kakor le v Mariji in
Vas zvestih. Današnje mirne razmere se
niso ustvarile same po sebi: kupljene so s
solzami, molitvijo, žrtvami in boji Vas,
starih pionirjev. Hvala Vam in Mariji!

Vedno mi je bilo v veliko tolažbo, da
ste Vi, verni in preprosti slovenski nase¬
ljenci, razumeli moj klic in moje delo.
Vedeli ste, da je v Vaše dobro. Kako naj
se primerno zahvalim Vam, tolikim prija¬
teljem v Clevelandu, NewYorku, Chica¬
gu in raztresenim po širni Ameriki ter vsem
bivšim faranom? Še enkrat bi rad stisnil
roko v zahvalo in slovo obenem vsem, ki
ste mi požrtvovalno pomagali pri listih, v
tiskarni, pri ustanavljanju župnij, društev
in šole. Imeli smo velike ideje in visoke
cilje, a mnogo načrtov nismo mogli ure¬
sničiti, gotovo ne po Vaši krivdi. Naj
Vam bo Vsemogočni bogat Plačnik!

Lepa leta sem doživel med svojimi
farani v župniji sv. Cirila in Metoda za
Bežigradom v Ljubljani. Kako je prav vsa
župnija sodelovala pri ustanavljanju fare,
zidanju nove cerkve, prosvetnega doma...
Kako rad bi bil med Vami! Kako težko
sem Vas zapustil, samo Bog ve.

Ne smem pozabiti slovenskih izšel jen-
cev širom sveta, s katerimi sem delal po
Družbi sv.Rafaela v Ljubljani, da se ne bi
prehitro odtujili svoji materi Sloveniji.
Storili smo, kar je bilo mogoče, zdaj pa
hvala za sodelovanje!

Naredil pa bi veliko napako, če se
ne bi ob tej priliki s hvaležnostjo spomnil
štirih velikih mož, ki jih preje nisem po¬
znal in ne iskal, pa jih je Marija našla in
pridobila za svoje reševalno delo med
ameriškimi Slovenci: Škof Joseph Maria
Koudelka, po rodu Čeh, generalni vikar
in clevelandski pomožni škof, je leta 19,06.

196

videl žalostne razmere med ameriškimi
Slovenci. Z voditeljem ameriških Slova¬
kov, Rev. Stefanom Furdekom, je predla¬
gal clevelandskemu škofu, naj v Ameriko
dobi slovenske frančiškane. Ti naj z misi¬
joni, katoliškim časopisjem in tiskarno
za jeze povodenj brezverstva med Slovenci.
Tako sem prišel v Ameriko. A Marija je
imela še druge načrte. V Nev/ Yorku je
našla moža, ki je usmeril delo za rešitev
slovenskih naseljencev na druga pota. Bil
je to pred kratkim umrli Msgr. John Na-
geleisen, v čigar cerkvi se je začela prva
slovenska cerkvena občina v Nev/ Yorku.
V njegovem župnišču je bil ustanovljen
list "Ave Maria", tu se je započela misel
o slovenskem frančiškanskem komisariatu.
On je pridobil Slovencem naklonjenost
dveh drugih mož: nev/yorški nadškof in
kardinal Farley je 1910. omogočil začetek
prve slovenske frančiškanske družine v
Ameriki; nev/yorški pomožni škof Munde-
lein pa je 1912. v Brooklynu omogočil
ustanovitev slovenskega franč .komisariata,
kot nadškof in kardinal chicaški pa je nje¬
gov sedež prenesel v svojo škofijo. Tako
gre temu možu prva zahvala za ameriške
Brezje.

Tem štirim možem je vsa ameriška
Slovenija, ne le jaz, dolžna veliko za-

AVE MARIA
hvalo. Brez teh mož bi bila tedanja rdeča
okupacija med nami dosegla svoj popoln
uspeh.

V tej javni zahvali ne smem pozabiti
vernega slovaškega naroda. Prva sloven¬
ska frančiškanska družina je živela na
slovaški župniji v Rockland Lake, N.Y.
Komisariat seje mogel ustanoviti s pomoč¬
jo slovaške župnije v Brooklynu, kjer je
imel prva štiri leta svoj sedež. Poudaril bi
rad, da brez pomoči Slovakov niti lemont-
ske farme ne bi mogel kupiti. Prva Slova¬
ška Katoliška Ženska Jednota in Prva Slo¬
vaška Katoliška Moška Jednota sta pridobili
slovaško katoliško javnost, da je močno
podprla začetek Lemonta. Kot dolgoletni
njihov misijonar in župnik sem našel med
njimi toliko dobrotnikov in sotrudnikov,da
sem jim iz vsega srca hvaležen ter se jim
zahvaljujem za izkazano pomoč in podpo¬
ro v delu za ameriške Slovence.

Dovolj dolga je bila moja življenjska
pot in zelo posuta s trnjem in bolečinami.
Bog ve, zakaj je bilo vse to dobro in po¬
trebno. Za vse sem danes Bogu hvaležen.

Samo eno prošnjo imam še do svoje
nebeške Matere: Marija, reši moj narod
doma, kakor si ga tukaj za morjem I V to
trdno verujem I

Bog Vas živi, dragi prijatelji!

Vaš

V Lemontu, junija 1952.

Julij 1952.

197

ov

«Z.eta 1878. dne 31. maja je bil v Preserju pod Žalostno goro rojen
fant, ki so ga krstili na ime sv. Ignacija. Bil je četrti izmed petnajstih
otrok. Dečko je rastel in se v toplem družinskem okolju učil ljubiti Boga
in narod, v prosti naravi kot pastirček pa je vzljubil svojo rodno grudo.

Leta 1888. je prišel Ignacij v ljubljanske šole. Želel se je posve¬
titi Bogu v delu za duše.

Leta 1896. je zaprosil za sprejem v frančiškanski red. Na Trsatu
je dne 6. septembra dobil obleko sv. Frančiška in redovno ime fr.Ubald.
Po letu poskušnje je v gor iškem samostanu nadaljeval študije, ki pa so mu
prinesli jetiko.

Leta 1900. ga dobimo spet na Trsatu, kjer so mu že držali svečo
in molili za njegovo srečno smrt. Mladi klerik se je zaupno zatekel k Ma¬
teri božji in ji obljubil, da ji bo vse življenje služil ter v njeno slavo usta¬
novil list z imenom Ave Maria. Na dan sv.Kazimira je čudežno ozdravel
in se ves posvetil Mariji, kakor ji je obljubil. Nato je začel z bogoslovni¬
mi študijami.

Leta 1902. se je daroval Bogu s slovesnimi redovnimi obljubami
in ob tej priliki spremenil ime v fr. Kazimir v spomin na dan, ko mu je
Marija vrnila zdravje. Dne 14. julija je klečal pred oltarjem ljubljanske
stolnice kot novomašnik Gospodov, posvečen po rokah Marijinega viteza
Bonaventure Jegliča. Dne 27. julija je na Žalostni gori zapel prvo glorio,
kakor se je zaobljubil v letu 1900.

Leta 1904. je nastopil p. Kazimir prvo službo kot katehet mestne
deške šole v Kamniku, kjer ga je mladina takoj vzljubila. Njegove misli
Pa so hitele preko morja, kamor so tisoči rojakov odhajali za kruhom...
Rad bi ponesel za njimi Marijo, da bi je ne pozabili in z njo tudi rodno
grudo.

198

AVE MARIA

Leta 1906. v novembru se je mladi pater odpravil čez morje, delu
in razočaranjem naproti, a s trdno vero v srcu, da sta z njim Bog in Ma¬
rija. V decembru je nastopil službo pastirja novoustanovljene župnije
Žalostne Matere božje v Clevelandu, katero pa je po nerazumljivih božjih
sklepih v nekaj mesecih zapustil.

Leta 1908. v marcu je prišel v New York kot član državne izse¬
ljenske komisije na Ellis Islandu in rektor avstrijskega priseljenskega
doma v New Yorku. Dne 24. maja je prevzel še kaplansko službo pri Sv.
Miklavžu, kjer je 1. decembra ustanovil “Misijon sv. Cirila in Metoda
za Slovence in Hrvate Velikega New Yorka”, cerkveno občino Slovencev in
Hrvatov New Yorka, Brooklyna in Newarka, N. J.

Leta 1909. v marcu je izpolnil obljubo Materi božji; ustanovil je
list z imenom “Ave Maria”, ki je kljub hudemu nasprotovanju dvignil Ma¬
rijin prapor ter zbral pod njim tisoče vernih Slovencev. Mesečniku je sle¬
dilo lastno tiskarsko podjetje in vsakoletna izdaja Koledarja Ave Maria.

Leta 1909. v decembru je p. Kazimir pohitel v domovino po no¬
ve delovne moči.

Leta 1910. v februarju je postal župnik slovaške župnije v Rock-
land Lake, N.Y., ki je postala dom prve slovenske frančiškanske družine
v Ameriki. Načrti so zoreli, zamisel slovenskega komisariata se je bli¬
žala uresničenju.

Leta 1912. je drugič potoval v
domovino. V avgustu je bil uradno
ustanovljen slovensko-ameriški fran¬
čiškanski komisariat. Naš jubilant je
dne 1. septembra nastopil v Brooklynu
službo prvega komisarja, kateri so
sledila leta neumornega dela za slo¬
venski tisk in ljudske misijone po vsej
Ameriki.

Leta 1919. je postal p.
Kazimir župnik pri Sv. Štefanu
v Chicagu.

Leta 1923. je prišla na
vrsto zamisel središča ame¬
riških Slovencev. Preko g. Je-
richa je kupil farmo v Lemon-
tu, 111., kjer se je dvignila iz
tal lesena frančiškanska na¬
selbina - ameriške
Brezje. Verna kopija
Marije Pomagaj izpod
čopiča p. Blaža Farčnika
OFM je začela privab¬
ljati tisoče na božjo pot.
Kronanje milostne podo-

Chicažki kardinal George Mun-
delein, prijatelj p.Kazimirja in
dobrotnik ameriških Slovencev.

Julij 2952. J99

be po rokah škofa Jegliča v letu 1926. je ameriškim Brezjam vtisnilo ne¬
izbrisen pečat. Danes vsa katoliška ameriška Slovenija roma pred prestol
Brezjanke za morjem.

Leta 1925. je p. Kazimir tretjič obiskal domovino. V Rimu je do¬
bil osebno pohvalo in blagoslov sv. očeta za neprecenljivo misijonsko delo
med izseljenci in za delo na področju katoliškega tiska.

Leta 1927. je odhajal jubilant izmučen za vedno v domovino, da
svoja preostala leta preživi tam, od koder je izšel - na rodni grudi. Toda
to ni bil pokoj - bilo je delo!

Leta 1928. je začel pripravljati tla za novo župnijo za Bežigradom,.
Obenem se je začelo njegovo vsestransko delo pri "Rafaelovi družbi”, ki
je postala resničen most med domovino in rojaki v zamejstvu.

Leta 1934. je postal prvi župnik novoustanovljene bežigrajske
župnije sv. Cirila in Metoda, kjer je pozidal novo cerkev ter prosvetni
dom.

Leta 1941. je kot begunec pred nacističnim ih fašističnim nasiljem
moral zapustiti domovino. Odpravil se je nazaj čez morje, kjer je ame¬
riško Slovenijo razgibal z delom za trpečo domovino.

Zdaj je p. Kazimir na ameriških Brezjah, kjer truden od presta -
nega dela in viharjev življenja uživa zasluženi mir ob prestolu ljubljene
Mamice - Marije Pomagaj, kateri je vselej tako zvesto služil.

To so le glavni in nepopolni mejniki iz
življenja našega jubilanta, ki pa dovolj zgo¬
vorno pričajo, kako je božja previdnost vodi¬
la korak za korakom njegovo pot.

P. Bazi lij ofm

Duhovniki so stebri Cerkve, na katerih sloni božja stav¬
ba in na katere se naslanja vsa zgradba vernikov. Oni so vrata
v večno kraljestvo božje, skozi katera stopajo vsi, ki verujejo v
Kristusa. So ključarji, katerim so izročeni ključi nebeškega
kraljestva. So luč, ki ostro sije v zatemnjeni svet. So preiz¬
kušeni borci in vodniki Kristusove vojske, ki visoko dviga-
jo križ in ime Gospodovo. So most in sredniki med razsrjenim
Bogom in grešnim svetom. So izvežbani krmarji, ki vodijo
ljudstvo v vseh božjih in dušnih zadevah. ( Sv. Prosper)

AVE MARIA

Moj prvi župnik

A.U.

,o sem bil

ne mislim govoriti podrobneje o

pred leti kaplan
pri Sv. Štefanu obenem pa urednik

vzrokih človeških poklonov in slav¬
ljenju. A na misel mi je prišla ta

Ave Marije, mi je bila včasih kar
všeč krepka beseda tega ali onega
župljana,ki je z jedrnato opazko po¬
vedal svoje mnenje o tem in onem,
kar mu ni bilo po volji. Všeč mi je
bila, pravim, ker mi nikdar ni ho¬
dilo v napotje, če je šel kdo bolj z
raskavo krtačo preko kože, pa naj

žena, ko smo se menili, da našemu
jubilantu p. Kazimirju obudimo ne¬
kaj spominov na lepe dni mladosti in
krepkega življenja. Žena je že dav¬
no mrtva, da bi pogrela svoj ugovor
o “pokajenju". Nam ni nobeno člove¬
ško slavljenje in sebično pozdrav¬
ljanje v mislih, ko pišemo in kliče-

je bila moja ali pa drugega sotova-
riša v duhovništvu. Zmeraj sem de-
jal:Ta mora biti odkrit človek! Po¬
ve ti v brk, kar ti gre, morda celo
utešenje najde svoji duhovni skrbi,
kar je hvalevredna lastnost prered¬
kih župljanov. Naj si odtešči brigo,
kaj bi jo zaklepal v dno srca ! Bolje
odkrit mož in odkrita žena, ki pove,
kar misli, ne grize pa za hrbtom!

No in zgodilo se je, da mi je ena
teh bolj “korajžnih” žena nadrobila
tole jedko svojo misel:“Dvoje mi ne
gre v glavo: zakaj se duhovniki pri
slovesni maši drug drugega tako ka¬
dite in pa čemu ima vaš list toliko
poklonov soduhovnikom. ” Brez za¬
merljivosti sem ji začel razlagati
Slovesna maša je pač zato slovesna,
ker ima več obrednih dejanj in so
obredi le obraz človeškega teženja.
Po “človeško” častimo tudi Boga,
ker ga kot ljudje po “božje” ne mo¬
remo. Je pač On najvišja Popolnost
in karkoli storimo v Njegovo čast, je
le človeško in nepopolno. In da ima
list toliko poklonov duhovnim ose¬
bam, je tudi človeško. Toda kakor
pri slovesni maši tudi ljudstvo dobi
“pokajenje”, tako tudi v našem listu
laiki dobe svoje. In tako dalje.. . Saj

mo v spomin dobre strani osivelega
duhovnika, ki je bil vedno goreč za
slavo božjo in rešitev duš.

Na misel mi pa pride resnica, ki
sem jo ujel pri branju dnevnih časo¬
pisov: toliko besed posvete človeški
hudobiji, zakaj naj bi nas pekla v
nos ta pest kadila, ki ga potreseš
na ogenj prijateljstva, vdanosti in
občudovanja, ki ga nosiš v srcu za
osebo, katera je posvetila premnogo
ur nesebični službi božji in jo je Bog
kronal z uspehi! ? Malo jih je v dru¬
žini človeških otrok, ki bi učakali
zlato zarjo in v njej videli tudi res -
nične odseve dela, ne samo mavrico
pričakovanja in sanj. ; .

Saj nočem zagovarjati težnje li¬
sta, da posebno številko posveti
jubilantu in svojemu ustanovitelju,
kajti "nič ni za zagovarjat’”, da se
prav po domače izrazim. Kaj bi ne
bili duhovniki najbolj nespametni
med nespametnimi, če bi v svojem
delu iskali le svojo slavo? Za vse
žrtve, delo, skrbi, za ves napor in
bridka razočaranja - puhlo repo sa¬
mohvale ? Beži, beži! Redki so taki
duhovniki. Če jih najdeš, so le iz¬
jeme, ki potrjujejo pravilo: Duhov¬
nik ne bo drugih v nebesa vodil, sebi

Julij 1952.

pa slamo slave stlal, da bo bolj go¬
rel v zadnjem razočaranju pekla!

Ko slavimo jubileje, slavimo le
dobrega Boga. Ta nam je po daro¬
vih, ki jih je dal jubilantu, razodel
svojo silo, krepost, svojo modrost
in neutešljivo željo po dobroti, ki
naj bi vladala v vseh srcih.

Kaj sem se predaleč odstranil
od naslova? Morda, pa nič ne de!

Pričakoval bi bralec, da bi kaj
pisanih in svežih nadrobil o svojem
prvem “fajmoštru". Kakor pač ka¬
plani včasih drobe o svojem prvem
gospodarju in učitelju. Nisem mislil
tega, tudi ne bi imel kaj humori¬
stičnega povedati. Življenje je bilo
p. Kazimirju preresno, da bi se z
njim igral. In časa je imel vselej
premalo za premnoge svoje težnje,
zamisli in načrte.

To hočem povedati, da sem na¬
šega jubilanta cenil kot svojega pr¬
vega gospodarja in mojstra, ker v
meni ni gledal le duhovnega vajenca,
ki naj bi plesal po taktu njegovih
ukazov. Videl je v kaplanih ljudi in
može, ki jim je ljuba samostojnost.
V svojem poznanju mladih src je
dovolil, da smo se samostojno raz¬
vijali in smeli tej težnji dati tudi
duška v premnogih neodvisnih za¬
snovah.

Občudoval sem svojega prvega
"šefa”, ker mi je s svojo ljubeznijo
do neumornega dela dajal pobudo in
veselje do ustvarjanja, pa naj bo na
župnijskem polju ali pri delu za ka¬
toliški tisk. Reči moram, da sem se
v prvih dneh svojega sožitja z njim
res čudil, kje jemlje vztrajnosti za
svoje širokogrudno delovanje. Vse¬
lej je na široko gledal in snoval. Ni
mu bila pri srcu le neposredna far¬
na družina sv. Štefana, vedno je imel
uprte oči in skrb na celokupno na¬
rodno družino Slovencev po Ameriki.

Vzorno je deloval za svojo faro,
z društvenim razmahom je držal
svoje farane skupaj in jim vnemal
srca za zedinjeno delo. Z vzvišeni -

201
mi govori in pobožnostmi jim je vži -
gal ljubezen do katoliškega udejstvo¬
vanja. Koliko življenja je bilo tedaj
na našem odru, v naših sejnih dvo¬
ranah, v naši cerkvici! Važnost je
polagal na stanove, narodnostne
krožke, na starejše farane, največjo
pa na mlada srca. Zato je s tako
vnemo gabičeval ljudem, da jim je
potrebna lastna šola, naj pošiljajo
otroke v katoliške višje šole, naj
dajo mladim zgled bogoljubnega živ¬
ljenja. Vzgoja otrok v pravem duhu
mu je bila prvi pogoj uspešnega far¬
nega dela. Daši je bil zlasti ob ne¬
deljah zaposlen z govori in službo
božjo, je še našel čas, da je z otro¬
ki molil obhajilne molitve med nji¬
hovo mašo. Dejstvo je, da je pre-
ustvaril vso svetoštefansko naselbi¬
no. Ne da bi metal njegovim pred¬
hodnikom polena pod noge, oziroma
omadeževal njihov spomin, a pri¬
znanje komur gre: P. Kazimir je
povzdignil naselbino v tak razmah,
da ni povedal preveč mož, ki je bil
pri tem celo bolj “tuje sorte”:“Pater
Kazimir je šele povedal faranom Sv.
Štefana, kaj se pravi biti katoličan
in slovenski Amerikanec !”

Njegova prva naročila meni kot
novemu kaplanu: Po bolnikih in otro¬
cih se boste najprej seznanili z
ljudstvom. Uspeha ne bo, če jih
poznali ne boste. - Danes vem, da
sem se pri bolnikih naučil ljubezni
do svojega poklica, pri otrocih, med
katere me je že prve dni poslal dasi
nisem vedel ene angleške, sem se
pa naučil dodobra novega jezika. Po-

202

: ? v?>'. -'A■■■■' i

Sv.štefan v Chicagu
sebno pa jezika duhovne odvisnosti,
ki jo mora čutiti vsak duhovnik: od¬
visnosti od izročenih mu duš.

Rad sem imel svojega prvega
župnika, ker je imel zaupanje do
svojih kaplanov. Navadno je pravil:
Slab duhovnik, ki si sam ne more
poiskati dela, ki ga je treba vselej
porivati! Na vsaki župniji je dela za
deset duhovnikov, dela si je treba
seveda najti! - In dela je bilo dovolj.
Pa ker je bil župnik vnet delavec v
vinogradu Gospodovem, ki ni le ka¬
planom nalagal težje delo, temveč
ga je predvsem sam vršil, kaplanu
ni bilo nobeno delo pretežko.

Vširokopoteznosti p.Kazimirje-
vega apostolata se je včasih zgodilo,
da me je moral tedne in tedne pusti¬
ti samega na fari. Imel je toliko
misijonov po širni Ameriki in poti
za razne druge zasnove. Vseeno ni-

AVE MARIA
sem bil osamljen ali pa zaskrbljen,
shajal sem tudi sam, ker sem ve¬
del, da župnik stavi veliko zaupanje
vame. V tej zaupljivosti sem rasel
v svojih prvih dneh mašništva in ni
mi bilo žal, da sem prišel našemu
današnjemu slavljencu v šolo.

Da je bil nad vse navdušen na¬
rodnjak, pa vsi vemo. Prišel je
sicer izseljencem pridigat božjo
besedo, izseljencem, ki jim bo kdaj
narodna smrtna kosa pela: “taka je
usoda vseh narodnosti tu za morjem”.
Ni pa bil eden tistih lagodnejših vo¬
diteljev, ki so dejali;“Angleški kruh
jedo naši ljudje, kaj jim bo sloven¬
ščina!” Nasprotno je vedno nago¬
varjal duhovne osebe, naj se skupaj
vzemo in podpro težnjo slovenskih
učnih knjig, kajti kakor dolgo ljudem
ljubezen do jezika držimo, tako dol¬
go jih bomo držali v zvestobi do pr¬
ve slovenske tradicije - vernosti.
Sam je zalagal take knjige-učbenike,
da bi bili narodu v korist. Tudi v
tem mi je dal pobudo k zvestobi do
jezika in narodnim svetinjam. Dolgo
je seveda že od tistih dni in bliže
nam je Slovencem narodna smrt po
naselbinah, a spomin na one dni je
še vedno gorak v srcu, na dni, ko
je bilo več Slovenca v meni in manj
Amerikanca. In včasih mi je še hu¬
do po dneh, ko nisem bil, kar sem
danes: človek, ki se mu zdi, da
preveč zgublja stike z rodom onkraj
mbrja. Blagor seveda vsem onim,
ki so imeli priliko, da so si hodili
osvežit duha prav tja, kjer je vrelec
slovenstva - v domovino. Čim bolj
se tujini prilagodiš in s tujino pre-
rajaš, tem bolj čutiš, da si izgubil
nekaj neizrečeno toplega in svetega.
- Pa to je drugo poglavje, ki spada
v knjigo osebnih spominov! Tu se
spominjamo zlatomašnika p. Kazi¬
mirja. Reči sem hotel le to, da v
misli na njegovo ljubezen do naroda
včasih vstane v srcu kes nad malo¬
marnostjo, ki jo prevečkrat kažemo
nad vsem, kar je tradicionalno na-

Julij 1952.

šega.

Da mi je bil jubilant zgled du¬
hovnika, ki je goreč v spovednici in
pridiganju, ni treba posebej pouda¬
riti. Zakramenta evharistije in pa
spovedi sta mu bila takorekoč v kr¬
vi. Na naši župniji je redno spove¬
doval, četudi bi bil po zgledu drugih
lahko prepustil spovedovanje svojim
pomočnikom. Kljub obilnim oprav¬
kom je vedno našel dosti časa za
svoje prve duhovniške in redovniške
dolžnosti. Lepo je navajal svoje
župljane k pogostemu prejemanju
sv. obhajila in da je danes štefanska
fara zelo vzgledna v tem oziru, je
poleg šole gotovo beseda in pobuda
p.Kazimirja največ pripomogla.

Veselje do hiše božje in oltarja
jebilaena plemenitih kreposti naše¬
ga slavljenca. S tem veseljem je
združil gorečnost do duhovniškega
poklica, ki ga je netil v prvi vrsti s

203
tem, da je pridobival novih moči
duhovniškemu stanu in redu sv. Fran¬
čiška. Saj so mladeniči, ki so pri¬
hajali drug za drugim v naše vrste,
sad njegovih misijonov, njegovega
dobrohotnega prigovarjanja in bla¬
ge narave do mladine.

Tako bi šel lahko naprej in na¬
prej, pa mi urednik pravi: Ne pre¬
dolgo ! Te kratke vrstice naj bodo
izraz moje zahvale Bogu, da mi je
dal v p. Kazimirju prvega dobrega
vodnika in učitelja.

Na dan njegove slavnosti bom
moral tudi ja priznati: brez slav¬
ljenčeve volje, zgleda in pobude bi
bilo morda tudi moje življenje pre¬
cej drugačno. Naj ga ohrani Bog še
mnogo dni in mu da nagrado, ki du¬
hovniku edino pristoja in ga more
utešiti: sveta nebesa po križevi poti
življenja - - -

P. Kazimir OFM

“Glej, tvoja Mati!”
z oltarja si mi govorila
ti, Mati žalostna
v morju trpljenja vsa,
ko duša v radosti se je topila
ob gloriji novomašniški
na Gori žalostni.

kot moj!

Junaško za menoj!”

In danes?

Moj “Ite missa est” je tu!
Odpira se mi kraj miru,
odpira se gomila . . .

Poglej nazaj!

“Kaj? — Mati moja žalostna?”

Te duša vsa prestrašena
tedaj je vpraševala.

In Ti si mi dejala:

O, Mati, prav si govorila
mi tedaj
na Gori žalostni
ob gloriji novomašniški:

“Da, da, o sinko moj!

Tak pot življenja bode tvoj,

“Jaz, Mati bolečin,
zato pa ti — trpljenja sin!”

Pesem je objavil Koledar Ave Maria 1947.

204

misiJonflR

žive in pisane besede

V

W novembru 1906. je prišel
p. Kazimir Zakrajšek v to deželo.
Danes se sprašujemo: Kaj in kako
bi bilo, ako bi p. Kazimir ne bil pri¬
šel? Ravno takrat se je namreč za¬
čel katoliški čolnič amerikanskih
Slovencev potapljati. Od vseh strani
so se glasili klici na pomoč.Pa seje
mladi, za vse dobro navdušeni, sil¬
no zmožni in agilni p. Kazimir brez
strahu uprl v vesla potapljajoče se
ladje in znova dvignil jadra. Ni šlo
hitro in lahko, ali šlo je: jadra so
se napela in slovenski čolniček je
bil otet. . .

Kakšnega sredstva se je p. Kazi¬
mir posluževal za dosego svojega
cilja? Predvsem dveh:

Žive besede na svojih misi¬
jonih in pa

tiskane besede po svojih
listih, knjigah in člankih.

P. Kazimir jebil odličen misijo¬
nar. V prvi vrsti se je v začetku
odpravil v tiste slovenske naselbine
po vzhodu, kjer še ni bilo slo¬
venskega duhovnika in teh naselij
je bilo v Severni Ameriki nad štiri¬
sto. Verniki brez pastirjev so bili v
največji nevarnosti in v te zapušče¬
ne črede je sovražnik božjega naj¬
večkrat zahajal in pokazal svojo naj¬
večjo moč. To je naš misijonar
predobro vedel in prav razumel.
Mnoge naselbine so bile celo brez
katoliške cerkve in je moral zbirati
vernike po dvoranah, največkrat pa

kar po privatnih hišah. Tu je pridi¬
gal, spovedoval, maševal, obhajal,
krščeval in poročal. Mnogi nase¬
ljenci so bili že precej zastrupljeni
od protiverske propagande, napada¬
li misijonarja z lažmi in klevetami
ter mu tudi dejansko branili prihod
v naselbine. Uspehi pa so bili le
lepi, saj se je večina po dolgih letih
le rada približala duhovniku, ko je
prišel mednje goreči p. Kazimir. Na¬
seljenci kar verjeti niso mogli, da
je še kje na svetu človek, ki se je v
njihovi verski zapuščenosti zanje
zavzel in jim prinesel toploto božje
besede. Razmere so bile res hude:
delo težko, večina je delala po rud¬
nikih, plače slabe, izkoriščanje ne¬
sramno. . . Pri vsem tem pa so se
jim brezbožneži lagali, da bodo oni
pomagali zatiranemu delavcu. Trga¬
li so ljudi od vere in ko je naš člo¬
vek ta biser izgubil, skoraj ni bil
vefc človek, njegove roke pa niso
imele nič manj krvavih žuljev kot
preje.

Ko je prva leta prihajal p.Kazi¬
mir med to zapuščeno ljudstvo, je
kar srkalo sleherno besedo iz njego¬
vih ust. Kot blagodejen dež na izsu¬
šeno njivo so padale misijonarjeve
besede v njihove duše. Kako so se
siromaki poživili in dvignili! In ka¬
ko so se trgala srca, ko je misijo¬
nar odhajal, saj so vedeli, kako bo¬
do zopet rdeči navalili nanje. Pone¬
kod so klečali pred misijonarjem in
ga s solzami v očeh prosili; Ostani-

Julij 1952.

205

te pri nas ! Kaj bo s čredo brez
pastirjev? In če že greste, pošljite
nam duhovnika, sicer smo izgublje¬
ni. . . Po cele mesece se včasih naš
jubilant ni vrnil domov iz svojih po¬
tov od naselja do naselja. Njegova
ideja je bila, da bi se morali vsi te¬
danji frančiškani oprijeti tega dela.
A razmere so zahtevale drugače
in treba je bilo misliti tudi na moč¬
no zaledje.

Poleg teh misijonskih obiskov
se je p. Kazimir zavzel za ljudske
misijone po slovenskih in slovaških
farah. Njegovi zapiski beležijo nad
70 slovenskih in nad 150 slovaških
tedenskih misijonov. To je delo, ki
se ga zlasti za tiste čase komaj da
preceniti. Saj vsak misijon ni po¬
menil le odnovitev duhovnega življe¬
nja v fari, ampak tudi ustanovitev
raznih farnih društev, ki še danes
prinašajo svoje sadove.

Našim ljudem bi p. Kazimir rad
pomagal v vsakem oziru, zlasti pa
s tem, da bi jim preskrbel čim več
duhovnikov. Peljal se je v staro do¬
movino in prosil za duhovnike pri
škofih in redovih. Uspel je z usta¬
novo frančiškanskega komisariata,
za njegovo celotno akcijo pa je bilo
Žal premalo zanimanja. Škof Jeglič
je hotel priti na prigovarjanje p. Ka¬
zimirja že takrat sam pogledat med
ameriške Slovence in z njimi bi pri¬
šel tudi frančiškanski provincial. Pa
so zaslepljeni ameriški Slovenci za¬

gnali tak vrišč, da sta moža ostala
doma. Kaj bi se takrat lahko še na¬
redilo in rešilo!

P. Kazimir je skušal storiti, kar
je bilo v njegovi moči. Ker pa ni
mogel ostati med vsemi tako raz¬
tresenimi verniki, se je oklenil dru¬
gega sredstva, ki naj ga poveže s
slovenskim' izseljenci. To sredstvo
je tiskana beseda. Saj je tudi o
sv. Pavlu zapisal neki pisatelj :“Ce
bi sveti Pavel danes živel , bi bil
lastnik velike tiskarne in urednik
obširnega lista..”

Meseca marca 1909. je izšla
prva številka nabožnega glasila
“Ave Maria”. Bil je sprva majhen
listič na osmih straneh, a z njim je
bil storjen velik začetek. Kakšno
ganljivo priporočilo je dal ustano¬
vitelj p. Kazimir temu svojemu otro¬
čičku na prvo pot! Berite odlomke:

‘‘O, mili slovenski dom! Na ob-
zoru je ugasnila zvezda danica. Kra¬
sna jutranja zarja se je mogočno
pripeljala, napovedujoča prihod kra¬
lja - sonca in pozlatila vrhove slo¬
venskih gora.

V dolini cvetka odpira zaspano
glavico. . . ptički na vejicah dvigajo
svoje kljunčke izpod perutnic in si
zadovoljno žvrgole svojo jutranjo
pesem.

Odpočit slovenski oratar vstaja
k novemu delu in trudu v novem dne¬
vu. In zdaj -- čuj! Iz snežnobele

Pomenljiva
glava
prvega le
letnika
Ave Marije

206

cerkvice na gričku se oglasi srebrni
glas Marijinega zvona. “Ave Maria ! ”
zazvoni. Pobožno se prekriža slo¬
venski oratar in. .. počasti v goreči
molitvi svojo nebeško Mater. . .

“Ave Maria!” -- “Češčena Ma¬
rija ! ” . . .

Poldne je. Milo se zopet oglasi
Marijin zvon. . . Utrujen se kmetič
odkrije, obriše z žuljavo roko pot s
čela in goreča molitev prikipi iz
njegovega srca proti nebu. . .

Večer je! Zlato sonce se je po¬
slovilo od narave in se skrilo za go¬
re. .. In zopet zadoni tako milo zvon
iz bele cerkvice na gričku, “Ave
Maria” zvoni. Utrujen in zdelan si¬
romak se pobožno zopet odkrije in
predno leže k počitku: še en pozdrav
Materi Mariji. . .

Rojak moj! Kajne, da ti je tako
nekam otožno pri srcu ob teh lepih
spominih iz domovine !. . . Zato pa
prihaja glas Marijinega zvončka iz
Marijine cerkvice sem v Ameriko
za teboj. Kar ti je bil v domovini
Marijin zvon “Ave Maria”, to ti naj
bo tu v Ameriki list "Ave Maria”:
klic, ki naj te neprenehoma opomi¬
nja na tvoj večni dom, na tvojega
Očeta, na tvojo Mater, da pri skrbi
in delu za telo ne pozabiš svoje ne-
umrjoče duše. Vsaki mesec bo pri¬
šel k tebi in ti bo klical “Ave Ma¬
ria ! -- Ceščena Marija!” - - -

Res že štiriinštirideseto leto
prihaja list Ave Maria v tolike slo¬
venske domove, danes v skoraj 6000
izvodih. Kakšen blagoslov je bil in
je za premnoge, je težko pretehtati
in preceniti. Kjer ni slovenskih du¬
hovnikov, tam je Ave Maria nedelj¬
ska pridiga, popoldanska pobožnost
in najlepše šmarnice. Ave Maria je
premnogim nadomestilo za božič in
veliko noč, za vse vesele in žalostne
prilike leta. Ni čudno, da toliko lju¬
di piše in priznava: “Sam Bog ve,
kam bi bil jaz zašel in se gotovo po¬
gubil, če bi p. Kazimir ne začel z
listom!” Naš zlatomašnik bo šele v

AVE MARIA
večnosti videl, kakšno velikansko
delo je napravil z ustanovo Mariji¬
nega lista za zveličanje slovenskih
duš po širni Ameriki. Zato mu mo¬
ra biti vsa ameriška Slovenija hva¬
ležna in vsak ameriški Slovenec naj
na dan njegovega zlatega jubileja
dne 13. julija zmoli zanj vsaj eno
Ave Maria - zdravamarijo.

Ni dosti prostora, da bi našteli
vse delo in vse zasluge našega zla-
tomašnika na polju katoliškega tiska.
Saj ni Ave Marije in toliko drugih
listov samo ustanovil, ampak tudi
mnogo mnogo pisal. Včasih je mo¬
ral zaradi pomanjkanja sodelavcev
sam napolniti kar vse strani. Prišel
je ves truden ob koncu meseca do¬
mov, kjer je pisal cele noči, da je
list pravočasno izšel. Da ne bi za¬
spal, je pa postavil pod mizo čeber
mrzle vode in med pisanjem držal
v njem noge. Leta 1913. je izšel
prvi Koledar Ave Maria, ki bo drugo
leto torej tudi obhajal že lep jubilej.
Nekaj let je izhajal “Mali Ave Ma¬
ria” za izseljensko mladino, kar je
bila gotovo važna zamisel, še važ¬
nejši je njegov "Abecednik slovenske
župnijske šole”, ki je izšel v dveh
izdajah leta 1918., in pa “Ameri-
ško-slovenski katekizem” iz istega
leta, knjiga v roke materam po na¬
selbinah brez duhovnika.

Poleg številnih listov je izdal v
teku let lepo število versko-obram-
brtih knjig in brošur, pisal in izda¬
jal je igre za naše izseljenske odre,
obrednike raznih verskih organiza¬
cij in pa seveda številne molitveni¬
ke, med katerimi je zadnji, “Marija
Pomagaj”, izšel leta 1944. Njegova
zadnja večja knjiga je narodno-pro¬
paganda (Ko smo šli v morje brid -
kostijin je izšla leta 1942. v Washing-
tonu, D. C. Mnogo je pisal tudi v
“Amerikanskega Slovenca”, ki ga je
prav za prav on rešil in mu ohranil
tudi tiskarno.

Enako je p.Kazimir mnogo pisal
v slovaškem jeziku, saj je bratskim

Julij 1952.

slovaškim izseljencem ustanovil dva
lista, od katerih slovaški frančiška¬
ni še zdaj izdajajo mesečnik "Listy
sv. Františka”. Enako je bila njego¬
va ustanova angleški mesečnik "St.
Francis Magazine”, ki pa je prene¬
hal izhajati z njegovim odhodom iz
Amerike v letu 1927.

Za vse te zasluge na polju kato¬
liškega tiska je p. Kazimir postal
lansko leto kot prvi izmed Slovencev
član ameriške “Galerije živečih ka-

207
toliških pisateljev”, kar je brez dvo¬
ma zaslužil. Saj niti zdaj na stara
in bolehna leta ni prenehal misijo-
nariti s peresom. Ko mu že bolezen
ne dovoli, da bi hodil na misijone
in pridigal z živo besedo, se poslu¬
žuje pisane. Pero mu bo vzela iz
rok šele bela sestra smrt.

Do tistega časa pa naj bi bilo še
dolgo in naš p. Kazimir naj obhaja
še mnogo lepih jubilejev. To mu vsi

P.Odiloofm

NAZNANILO. Veselo bi bilo lahko, pa je žalostno. Za 13.julija smo
vabili rojake križem Amerike, da se udeleže slavnosti zlatomašnega jubileja
p.Kazimirja Zakrajška OFM na lemontskem gričku.

Pa sem dobil ukaz od njegovega zdravnika, naj takoj prekličem večjo
slavnost, ker je jubilant tako bolan, da bi bilo vsako vznemirjenje zanj lahko
življenjsko nevarno. - Slovesno mašo, napovedano na ta dan, bomo vseeno
obhajali, med nami bo prevzv.g .škof, blagoslovili bomo tudi nove orgle, ki
so dar naročnikov lista zlatomašniku. Naj bo ta slovesnost zahvala Bogu za
dobrote, ki jih je delil po slavljenčevi roki ameriškim rojakom. Banketa s
slovesnim sporedom pa v Domu ne,bo, razen običajnega romarskega kosila so —
sorodnikom in vsem rojakom, ki ste vabljeni, da se z nami združite ter na ta
dan pomolite pri Mariji Pomagaj za zdravje zlatomašnega prijatelja.

Na tem mestu se najlepše zahvaljujem čč.sestram v Chicagu, pevskemu
zboru Sv.Štefana in Sv .Jurija ter otročičem, ki bi bili z lepim programom raz -
veselili slavljenca .Bolezen p. Kazimirja njemu in nam nalaga žrtev odpovedi.
Vsem kljub temu Bog plačail

P.Aleksander Urankar OFM

Lemont dne 20.junija 1952.

sv<

Moderfl*
vere,
burga.

kongregacijo
bl.Pija X.”
takole re-

V škofiji La Crosse,
Wis. so ustanovili novo
redovno
"Bratov
ki nosijo
dovno obleko.

Lovska sreča se je nasmehnila tudi tema dvema škot¬
skima beneditktinoma. Takih rib v lemontskem Blej¬
skem jezercu še nismo ulovili...

Francisco Marto, oče fatimskih treh otrok, poljublja
prstan ameriškemu nadškofu O’Hara iz Philadelphije,
ki se je ustavil v Fatimi na poti na barcelonski
evharistični kongres.

Ameriška redovnica
sestra Miriam Terezija
Demjanovitch, ki je
umrla leta 1927. Je
kandidatinja za beati¬
fikacijo.

način Šir
M '0)1 ob r.

u ° cesti

Krasen prizor iz evharističnega kigresa v Bar
svečenje 819 diakonov. Spodnja slu predstavlja

harističnega kigresa v Barceloni: po-
>v. Spodnja sili predstavlja eno izmed

Marije
skem
Miguel

Modem 1
vere,
burga

I  Poštna

Ekvador

P svetnice

- Paredes.

znamka države

s podobo nove

Marije Ane

Ameriška umetnica Mrs. Elizabeth Kormendi je
naslikala za neko semenišče v Indiani tole 22
čevljev visoko sliko vstajenja Gospodovega.

smehljajoče se
v frančiškan-
Misijonu . San
v Kaliforniji.

način Širjenja katoliške
ob cesti blizu Greens-

AVE MARIA

Kjer je volja, tam je pot!

M

Svforda  starim Amarikancam ni
znano dalo, ki ga je vršil oče Kazimir
doma. Pa naj to kratko opišem!

Ko se je leta 1927. vrnil po enain¬
dvajsetih letih pionirskega dela v Ameriki
p. Kazimir domov, je za trdno sklenil, da
ne bo posagal več v nobeno javno delova -
nje. Res se ne bi ničesar več lotil, da ga
ni dobil v roke škof Jeglič, ki je njegovo
delo za morjem dobro poznal in rrtu je bil
hvaležen, da ga je v Ameriki branil pred
napadi socialističnih in liberalnih časopi¬
sov .

Istočasno v dveh smereh se je začelo
razvijati patrovo delo. V verskem - za
svojo novo župnijo, in pa v narodno-soci-
alnem - v skrbi za izseljence in sezonske
delavce.

V jeseni leta 1928. je škof Jeglič pro¬
sil očeta Kazimirja, naj bi se preselil k
Sv. Krištofu, k stari in že skoraj opuščeni
pokopališki cerkvici na Dunajski cesti.
Naročil mu je, naj .v tem versko precej
zanemarjenem delu Ljubljane ustanovi
župnijo in sicer po amerikanskem načinu.

P. Kazimir je takoj ob prihodu videl,da
je cerkvica sv. Krištofa mnogo premajhna,
da mestni okraj Bežigrad hitro narašča in
bi potreboval večjo cerkev. Z njemu lastno
vztrajnostjo in mladeniško čilostjo je šel
takoj na delo. Sklical je može, povedal
svoje načrte in predlagal, naj se ustanovi
Društvo za ustanovitev župnije in zidavo
cerkve. Nova župnija in cerkev naj bosta
posvečena sv. Cirilu in Metodu, ker Slo¬
venci dotlej še nobene cerkve nismo po¬
svetili tema slovanskima bratoma, ki sta
na poti v Rim verjetno hodila tod mimo po
Dunajski cesti. Možje so že začeli dvomiti
nad možnostjo, misleč na milijone dinar¬
jev. Nekateri so predlagali, naj bi mestna
občina v ta namen naložila posebne davke.
Toda oče Kazimir se je temu odločno uprl:

"Ljudstvo samo naj si postavi cerkev s
prostovoljnimi darovi in bo tako znalo bolj
ceniti svojo župnijo in cerkev!" Proti o-
mahljivcem in dvomljivcem je vedno po-
udarjal:"Začeti je treba in delati! V delu
je vedno gotov uspeh!" Nama poznejšima
kaplanoma je vedno pripovedoval:"Sloven-
ski narod tepe njegov podedovani greh:
hlapčevska vdanost v usodo, češ da se ne
da nič narediti. Kranjec je tako vedno te¬
pen, če ni bičan, je pa gajžlan. To malo-
vernost v sebe je treba odpraviti z vztraj¬
nim in korajžnim delom na vseh področjih!"

Ta "Benjaminček", kot je rad imenoval
svojo bežigrajsko faro, pa mu je povzročal
več težav kot je v začetku mislil. Za
ustanovitev ni zadoščalo le škofovo dovo¬
ljenje, ampak je moral dobiti še pristanek
treh mestnih župnikov, dovoljenje mestne
občine ljubljanske, banske uprave in celo
ministrstva v Beogradu. To je bilo prošnja,
potov, pritiskanja kljuk, prepričevanj in
pri vsem tem z druge strani veliko praznih
obljub, nasmeškov in nagajanj. Oče Kazi¬
mir ni odnehal, ampak še bolj pritiskal in
po petih letih je končno dobil vsa dovolje¬
nja, da se nova župnija sme ustanoviti.
"O, blažena Amerika, koliko imaš svobo¬
de," je večkrat vzkliknil. Ni bilo lahko
ponosnemu Amerikancu in široko razgleda-
nemumožu vživljati se v ozke tradicional¬
ne in formalistično zelo zapletene sloven¬
ske razmere. Toda od tega, kar je začel,
ni odnehal.

Zbiranje darov za cerkev je uredil
čisto po amerikansko. Uvedel je redno ko-
lekto pri službah božjih, mesečno kolekto
po hišah, kar je bilo doslej v domovini ne¬
zaslišano. Prva leta je za večje praznike
uvedel tudi kolekto v kuvertah in ga za¬
smeh ni motil, saj ga je bil vajen iz Ame¬
rike. Začel je zbirko za novo cerkev tudi
po Ljubljani in je okrožnice s prošnjo raz-

Julij 1952.

211

Notranjščina
bežigrajske
cerkve
sv. Cirila
in Metoda.

del jeval po svojih fantih po mestnih ulicah.
Slovenski tretjeredniki so se najbolje od¬
zvali in tako položili prvi temelj nadalj-
nemu delu. Kakor prej v Ameriki je moral
tudi doma ljudi Jele prepričevati, da je
vera in cerkev prav tako ljudska zadeva
kakor župnikova. Zanimivo je, kar piše
oče Kazimir v sedmem farnem letnem po¬
ročilu ( 1935.) :"Največje so vsote, ki jih
dolgujem mestni občini .Ljubljanska mestna
občina je dajala srbski pravoslavni cerkvi,
ki se je v istem času zidala v Ljubljani,
skozi pet let podpore po 50.000 Din in isto
podporo je dajala skozi pet let slovenska
banska uprava srbski cerkvi." Katoliški
cerkvi pa je mesto dajalo na posodo, bano¬
vinski očetje pa le beraško podporo. Ta
pristranost v prestolici katoliške Slovenije
ga je zelo bolela .

Septembra 1933. so začeli kopati te¬
melje novi cerkvi, za katero je napravil
načrt znani slovenski mojster Plečnik in je
bila slovesno posvečena na praznik svetih
slovanskih apostolov 1934. Delo je uspelo,
čeprav so nekateri mislili, da je nemogoče
in otroško naivno. Po svoji zamisli je dal
župnik p.Kazimir pozneje napraviti še lep
tabernakelj, s pomočjo Materinega društva
Pa je postavil oltar Žalostne Matere božje,
ki je umetnina zase in kjer so med vojno
Premnogi dobivali veliko tolažbo.

Da bi faro še bolj povezal, je ustano¬
vil farno glasilo "Mi Bežigrajci" in razna

društva po ameriškem vzorcu. Celo mini -
strantje so dobili svojo organizacijo, ka¬
teri so sledili oltarni strežniki mnogih dru¬
gih fara.

Kakor da bi vedel in slutil, da bo na¬
rod med bližajočo se vojno vihro ostal sam
in zapuščen, je dal oče Kazimir tiskati
krasno kopijo brezjanske Marije Pomagaj
in jo razširil med ljudstvo, da bi pri njej
iskali pribežališče. Ravno je bil dozidan
in blagoslovljen ob cerkvi velik Društveni
dom, dolgovi na cerkvi so bili skoraj že
plačani, farno življenje se je začelo lepo
razvijati,ko je vojna planila na Slovenijo.

Pri vseh teh farnih skrbeh pa oče Kazi¬
mir ni pozabil na svoje izseljence po šir¬
nem svetu. V tem oziru je poznala našega
Amerikanca vsa slovenska javnost in tudi
širši krogi tja do beograjskih ministrstev.
Leta 1927. so v Ljubljani obnovili staro
Družbo sv.Rafaela, vendar niso vedeli,kaj
in kako naj delajo. Izseljensko vprašanje
jim je bilo neznano. Ko se je vrnil iz
Amerike oče Kazimir, so ga kar brez nje¬
gove vednosti 1928. izvolili za predsedni¬
ka. Takrat je bila Rafaelova družba še
brez uradnikov, brez dohodkov in brez
lastnih prostorov. Ko jo je novi predsednik
leta 1941 . zapustil, je imela družba nad
pol milijona dinarjev letnih dohodkov,šti¬
ri velike poslovne prostore in enajst stalnih
uradnikov.

Kaplana

Oltar Žalostne Matere božje
v novi bežigrajski cerkvi.

nico", nekak izseljenski parlament, kamor
naj bi prihajali izšel jenski delegati iz vseh
držav, da sklepajo o nadaljnem delu in
zaščiti. Ob tej priliki je bila zastopana
tudi ameriška Slovenska ženska zveza, dr.
Anton Korošec pa je kot takratni notranji
minister v imenu naroda in države imeno¬
val p. Kazimirja za "očeta slovenskih iz¬
seljencev". Tik pred okupacijo je dosegel
še to, da je vlada dovolila pet milijonov
dinarjev za zidavo Slovenskega izseljen¬
skega doma, toda vojna je tudi to vzela.

Vse to je le kratek pregled ogromnega
dela, ki ga je za svojo kri doma in na tu¬
jem izvršil preprost redovnik-frančiškan,
oče Kazimir Zakrajšek.

AVE MARIA
politiko začelo z izseljenskimi kongresi,
katerih gonilna sila je bil on. Izdal je
knjigo " I. slovenski izseljenski kongres",
"Izseljenski koledar" in "Izseljenski zbor¬
nik". Dosegel je ustanovitev izseljenskega
muzeja in arhiva, kjer naj bi bili zbrani
vsi podatki o delu naroda v tujini. Usta¬
novil je "Izseljenski institut", ki je bil
prenešen na ljubljansko univerzo, kjer naj
študenti in znanstveniki proučujejo sloven¬
sko izseljenstvo. Ustqnovil je posebno po¬
družnico Rafaelove družbe v Prekmur u za
zaščito sezonskih delavcev. Z vso si o se
je boril, da bi vlada pošiljala na pos ani-
Štva tudi slovenske uradnike in slovenske
izseljenske komisarje, kjer so bili doslej
izključno sami Srbi, ki pa niso kazali do¬
volj zanimanja za koristi slovenske narod¬
nosti. Kljub velikemu naporu je dosegel
vsaj to, da je bil v Clevelandu imenovan
za častnega konzula Dr. Jakob Mally. Po¬
sebno važno vprašanje je bilo pravična
razdelitev izseljenskega fonda, v katerem
je bilo največ slovenskega denarja. V teku
let je dosegel, da so odšli v razne države
izseljenski duhovniki in učitelji. Leta 1938.
Ko je oče Kazimir sprejel Družbo sv. je ustanovil "Slovensko izseljensko zbor-
Rafaela, je bilo med slovenskim narodom
še toliko nevednosti oslovenskem izseljen¬
stvu, da n.pr. dnevnik "Slovenec" druž¬
benih poročil še priobčevati ni hotel in je
tedanji ban družbeno delo imenoval
"igračkanje". Izseljence so poznali samo
takrat, kadar so potrebovali dolarje. Da
torej prodre v javnost z važnim izseljen¬
skim vprašanjem, ki naj bi bila skrb in
zadeva vsega naroda, je naš jubilant 1929.
ustanovil mesečnik "Izseljenski vestnik",
obenem pa je polnil slovensko časopisje s
članki in predaval po društvih in radiu o
tej zadevi. Uvedel je po vsej Sloveniji
izseljensko nedeljo. Po njegovem predlogu
in prizadevanju je ministrstvo za socialno

Julij 1952.

213

Praznovanje jubileja zla-
tomašnika p. Kazimirja Zakrajška
iz več vzrokov zanima tudi mene in
se z njim veselim, da ga je dočakal.
Prvič sva oba doma iz iste fare,
oba krščena pri istem krstnem ka¬
mnu. Dalje pa sva delala dolga leta
skupno za katoliške ideje. Prav od
njegovega prihoda v Ameriko (1906.)
pa do odhoda v letu 1927. sva skupno
vodila veliko borbo za ohranitev ve¬
re slovenskemu narodu v Ameriki:
on kot duhovnik, jaz kot laik. Dolga
je bila ta borba in težka za oba, saj
ni popolnoma jenjala do najinih sivih
let. Rane, zadane našemu jubilantu,
še danes krvave. Nesel jih bo s se¬
boj v grob, saj so bile v živo zare¬
zane. To vem jaz in mnogi, ki so ga
poznali v njegovem nesebičnem delu
in njegovih ciljih. Za sebe ni iskal
ničesar, saj je bil frančiškan, kate¬
remu ni treba imeti osebnih skrbi za
obstoj. §e tisto, kar je imel, je da -
jal za svoj izseljenski narod.

Naj izrazim svoje gledanje na
njegovo delo: Bil je res to, kar je
sam tolikokrat povedal: “Sem pač sin
kovača!” Da, res je imel kakor na-
klo trdo glavo in moral jo je imeti.
Kajti Bog ga je poklical v Ameriko
v  Času, ko brez trde glave niti za¬
četi ne bi mogel z delom. Bilo pa je
treba tistemu času kladivarja in ve¬
sel sem, da sem za njegov prihod
tudi jaz zastavil besedo.

Ogromna je bila takrat naša fa¬
ra sv. Vida. Računali smo, da je bi¬
lo nad 2500 slovenskih družin, dokler
se mnogi niso izselili v faro Matere
božje v Collinwood. Tedaj sem bil

Ga poznate? P.Kazimir 1906.

cerkveni odbornik. Vsi smo želeli
dobiti kaplana. To je prineslo, da
sem se zanimal še za enega duhov¬
nika. V tistih dneh je dospel k nam
naš sedanji slavljenec. Taka so pač
božja pota. Razveselili smo se ga in
prosili Boga, da bi nam ga pustil.
Tudi škofa smo naprosili, da bi se
za tako veliko število slovenskih
družin ustanovila še ena župnija in
ga prosili za prostor za novo cerkev,

Toda p. Kazimir je bil preko bo¬
lečega trnja preizkušenj poklican za
nekaj več in bolj uspešnega. Bil je
poklican, da ustanovi ameriški Slo¬
veniji - Brezje, naše slovensko ro¬
marsko središče za morjem. In ta¬
ko se je zgodilo, da je zrastla slo¬
venska .božja pot v Lemontu: med
štirimilijonskim velemestom Chica¬
gom in Jolietom, kjer ima svoj se¬
dež naša KSKJ.

Ko gledamo nazaj to zgodovino
petdesetih let dela za ameriške Slo¬
vence, vidimo, koliko je bilo storje¬
nega, pa tudi, koliko je bilo treba
za to prestati. Toliko javnosti ne¬
znanih ali v drugi luči prikazanih
dogodkov je šlo preko p.Kazimirje-
ve glave, da se je doseglo, kar mi
danes imamo.

Danes posluša vsa ameriška ka¬
toliška Slovenija božjo besedo, ki jo
v romarskih pridigah in tiskani be-

svojo iskreno hva-

Anton Grdina

bo ostalo. Ponavljajo se bo
in v še večji meri. Ali ni to
zaslužnega in velikega za ti-

214  ,

sedi naše ljubljene “Ave Marije” iz
lemontskega grička oznanjajo slo¬
venski frančiškani. Dve ustanovi sta
zrastli iz lemontskih tal po zaslugi
p. Kazimir j e ve ga dela, obe sta v po¬
nos nam vsem; frančiškanska, kjer
se vzgajajo sinovi slovenskih star¬
šev za bogoslužje; in pa sestrska,
kjer se Bogu posvečajo naše hčere.
In to
vedno
nekaj

AVE M RIA
stega, ki je zastavil vse svoje moči
in celo svoje dobro ime? Veseli¬
mo se in hvalimo Boga za tak izid.

Svojemu požrtvovalnemu in dra¬
gemu prijatelju p. Kazimirju kličem
za njegov zlati jubilej; Bog Vas živi!
Obenem pa tudi jaz vabim vse ame¬
riške Slovence, da se na ta veliki
dan zberemo okrog sivega starčka
in mu pokažemo
ležnost.

videc v bodočnost

l/ . f

V  povojnem času, v od-
dobju med dvema vojnama, je moral
slovenski narod samostojno pogle¬
dati v obraz raznim’ vprašanjem,
katerih preje ni poznal, vsaj ne v
taki obliki. Med temi je bilo izse¬
ljenstvo.

Preje so bili naši ljudje v tujini,
vsaj v Južni Ameriki je bilo tako,
znani pod imenom “Avstrijci”. Novi
časi so pa slovenskemu narodu, ki
je dosegal politično polnoletnost, na¬
ložili tudi nalogo, da se na drugačen
način pozanima za svojce v tujini kot
preje, ko je bila “Amerika” pojmo¬
vana le kot tovarna ali rudnik, kamor
pohite ljudje za nekaj let in se bogati
vrnejo, da svoj dom dvignejo iz bede.

Pokazalo se je, da prav tako kot
mesto tudi tujina požira ljudi. Člo¬
vek, ki je šel iz dežele v mesto po
boljšem zaslužku, se je kmalu tam
ustanovil in domov hodil le na obisk.
Podobno se je tudi izseljenec v tuji¬
ni začel uživljati v nove razmere;
domov se je vrnil le redko kdo. Ve¬

činoma so pošiljali nekaj časa domu
denar, kasneje so marsikdaj še pi¬
sma postajala vedno bolj redka. ..

Tujina je začela požirati sloven¬
ske otroke. - Že rajni Janez Evan¬
gelist Krek je postal pozoren na to
boleče dejstvo. Škof Bonaventura
Jeglič je bridko občutil to rano, ki
se je začela ujedati v slovensko na¬
rodno telo. Toda vso bridkost rane
je mogel občutiti le tisti, kateri je
mogel opazovati na lastne oči usodo
slovenskega izseljenstva. Zato je
bilo nujno treba, da je prihitel iz
daljne tujine v domovino mož, ki je
videl od blizu, kakšna je materialna,
in duhovna usoda izseljenca. Le ta
je lahko na ves glas in v živih barvah
popisoval nam doma stisko Slovenca
na tujem, njegovo potrebo po koščku
domovine, pa tudi pomembnost nji¬
hovega bitja in žitja za brate na
rodni zemlji. Ta mož je bil - pater
Kazimir.

Prva povojna kriza, pa tudi že
prej se je na desettisoče slovenskih

Julij 1952.

ljudi izselilo zlasti v Severno Ame¬
riko, je gnala od doma vedno več
slovenske krvi. Vsa Primorska je
iskala potne palice. Vse je hitelo
kamor koli po svetu, kjer je le kaj
svobode doma in kaj več kruha za
poštenega človeka. Zlasti beseda
"Argentina” je tedaj zvenela povsem
Goriškem in Tržaškem, pa tudi v
Suho in Belo Krajino ter v Prekmurje
je segel njen glas. V nekaj letih je
pohitelo v to deželo novih obetov kar
20.000 Primorcev, 1000 Prekmur¬
cev, 200 Belokranjcev, 100 Žužem-
berčanov in na stotine rojakov iz
ostalih strani slovenske zemlje.

Tedaj seje doma oglasil k bese¬
di p. Kazimir Zakrajšek OFM, ki je
živel dolga leta med izseljenci v
Severni Ameriki ter tamkaj spoznal
njihove potrebe in vedel za proble¬
me, katere bo to novo izseljenstvo
prineslo v bližnji bodočnosti.

Nikakor ne smemo dopustiti, da
se razgube ti dragoceni slovenski
rojaki kot voda, ki se razlije! Ne
smemo gledati, da se utope v tujini
in pozabijo na Boga, na dom, i na
rojake in družino, celo na lastno du¬
šo! Tako je zaklical.

Novonastale razmere so terjale
večjo pozornost izseljenstvu kot pa
v prejšnjem času, ko se je doma na¬
rod moral boriti za svojo svobodo.
Izseljeniško vprašanje je bilo treba
šele znova organizirati na široki in
trdni podlagi ter njeno nujnost pred-
očiti vsemu narodu. Poleg verske,
kulturne in narodne skrbi je nasto¬
pila še gospodarsko-politična plat
izseljenstva. P. Kazimir je začutil,
da utegne domovina s smotrno iz¬
seljeniško organizacijo veliko pri¬
dobiti in doseči ne le v korist iz¬
seljencev, ampak tudi v splošno rast
naroda. Izseljenci morejo postati
most za kulturne, trgovske in go¬
spodarske izmenjave.

P. Kazimir se je tedaj z vsem
ognjem pognal na delo, na katero se
je pripravljal že dolga leta v apo-

215
stolatu in delu med izseljenci. Bil
je edini, ki je bil tega zmožen in je
tudi izpeljal, kar je hotel doseči.
Rafaelova družba, list Izseljeniški
vestnik - preje "Rafael”-, Izseljen¬
ski zbornik, Izseljeniški kongresi,
Izseljeniški inštitut. . .to so bile res
globoke brazde, katere je oral naš
jubilant na slovenskem narodnem
polju.

Sredi te ognjevite delavnosti, ki
je vdihavala slehernemu Slovencu
ljubezen do bratov v zamejstvu, je
p. Kazimirjeva plamenica vžigala
nove in nove plamenčke. Odzivali so
se novi duhovniki in učitelji, ki so
hiteli v Francijo, Belgijo, Westfa-
lijo, Argentino in vsepovsod po sve¬
tu za rojaki. G. Stanko Grims in
g.  Anton Svelc sta odšla v Francijo.
G. Drago Obrežan je hitel v Holan¬
dijo, kamor se je napotil tudi p. Hu-
golin Prah. G. Janez Škafar je delo¬
val med sezonskimi delavci v Nem¬
čiji. Kot slovenski učitelji so odšli
med slovenske otroke v Nemčijo
Anton Šlibar, v Francijo Janko Jan¬
kovič, v Belgijo Svatopluk Stoviček.

Eden najbolj vnetih borcev p. Ka-
zimirove armade je bil č. g. Jože
Kastelic. Videl je, kako njegovi do¬
mačini ginejo čez meje in čez morje.
Desetine njegovih mladostnih so¬
šolcev in drugih iz revne Suhe Kra -
jine je vzelo slovo od Žužemberka.
Glasovi, ki so prihajali od njih in
vneto pisanje p. Kazimirja po slo¬
venskem časopisju, je vzbudilo v
mladem duhovniku poklic izseljeni¬
škega duhovnika. Ponudil se je na
razpolago p.Kazimiru.

Kakor nekoč Napoleon, ki je na
zemljevidih študiral pota novih za-
vojevanj, tako je tudi oče sloven¬
skega izseljenstva meril in štel
razdalje in primerjal števila novih
slovenskih kolonij. Argentina je po¬
stala p. Kazimirjeva posebna skrb
vse od dne, ko je videl, kako se je
Ija obrnil slovenski izseljeniški tok.
C. g. Merkun je šel kot izvidnik v.te

216

Slovencem doslej kaj malo poznane
kraje. Od tedaj sta postala glasna
že dva klicarja, ki sta skrbela, da
beseda o potrebi slovenskega duhov¬
nika in učitelja za Argentino ni
utihnila. Slednjič se je odločil Ka¬
stelic, da se požene v valove in re¬
ši, kar se rešiti da od desetih tiso-
čev življenj in duš argentinskih Slo¬

AVE MARIA
in tudi dela sem imel dosti kot ko-
stanjeviški kaplan. Toda v spominu
je le kljiivala misel na fante, kate¬
rim sem v letih 1929-33. izdajal v
Metliki rojstne liste za pot v Ar¬
gentino in Kanado. Slednjič sem pi¬
sal p.Kazimiru, da bi šel, če res ni
nobenega duhovnika in če je res po¬
trebno ter če mi seveda škof dovoli.

vencev.

A če bi ne čutil opore v Rafaelo¬
vi družbi, če bi ne bilo očetovskega
navdušujočega glasu p. Kazimira, bi
gospod Jože najbrže popustil spričo
silnih ovir, ki so se mu stavile na
pot, ko se je leta 1933. z njemu
lastno ihto začel pripravljati na pot
v tujino. Slednjič je marca meseca
le stopil na argentinska tla in zasta¬
vil brazdo. Ta brazda je po božji
previdnosti imela postati ne le kul¬
turni vrt duhovne povezanosti slo¬
venske kulture s hispano-ameriškim
kulturnim krogom, temveč tudi re¬
šitev mnogim tisočem Slovencev v
strahotah bližajoče se rdeče nevihte.

Bil je tako p. Kazimir poslanec
božje previdnosti, ki je skrbela po
njem tudi za bodoča desetletja. V
stalni zvezi z Jožetom Kastelicem
je p. Kazimir skrbel na vso moč, da
pridobi še kakega pomočnika za ar¬
gentinsko slovensko družino. Tudi
name so delovali njegovi časopisni
članki in tako se je zgodilo, da sem
mu nekega dne napisal pismo z ne¬
kaj vprašanji glede Argentine. Vpri¬
čo dejstva, da se p. Kazimirovim
klicom po novem duhovniku za Ar¬
gentino nihče ne odzove, se mi je
porodila misel, da bi se sam ponu¬
dil. Pa tej misli kar nisem hotel da -
ti mesta, saj je domovina tako lepa

Tedaj sem bil pa ujet. P. Kazi¬
mir me je prišel priganjat. Stopil
sem k prevzv. škofu Gregoriju Rož¬
manu, ki je prav takrat prišel iz
obiska v Severni Ameriki, kjer je
sam doživljal, kako je izseljencu
duhovnik potreben. Tako je želja
našega jubilanta zorela in slednjič
dozorela. Dne 3. februar ja 1936. mi
je dajal zadnja navodila, s katerimi
je nakazal, da mnogo mnogo upa od
slovenskega izseljenstva v Argenti¬
ni, ki je dežela bodočnosti in bosta
v njej še marsikak slovenski deseti
brat in desetnica iskala srečo. V ro¬
ke mi je stisnil tisočak za prve po¬
trebe in mi zagotovil v novi zemlji
vso podporo, kar bo v njegovi moči.

Od tedaj se niso ustavila njegova
pisma, ki so pričala o očetovski
skrbi in ljubezni za slovenske izse¬
ljence v Argentini in vsej Južni Ame¬
riki.

Njegov načrt še ni bil izpeljan.
Argentinski Slovenci šobili ponajveč
Primorci. Treba je zanje duhovnika,
ki je sam zrastel pod goriškim son¬
cem. Na dva je uprl oči. Č.g.Trčel
in č. g. David Doktorič sta prišla v
njegov mlin. Ni odnehal, dokler ni
dosegel, kar je tako skrbno zasle¬
doval. Doktorič se je vdal in že v
septembru 1936. prijadral v deželo
ob Srebrni reki. S tem pa je imel

' Za krščanska načela v javnem življenju

MESEČNI
NAMEN
MOLITVE

p. Kazimir napeljano vse, kako naj
se v Argentini postavi temelj z a
verske, kulturne, gospodarske, na¬
rodne in socialne potrebe Slovencev

Julij 1952.

in za njihovo zvezo z domom.

Naša delavnost je morala zajeti
tudi čez argentinske meje. G.Dok¬
torič je dobil nalogo, naj poleg sti¬
kov s primorskimi rojaki v Argen¬
tini prevzame še skrb za Slovence v
Urugvaju. G. Kastelic pa je leta 1935.
pohitel domov, da skupno s p.Kazi-
mirom skuje načrte za velikopotezno
delo slovenske misli na vsem južno¬
ameriškem kontinentu. Po svojem
povratku je v decembru 1936. zgra¬
bil za delo, da bi slovenskemu ime¬
nu v tej deželi dosegel tisto mesto,
katerega si vsi pošteni Slovenci že¬
limo. Ob pomoči, katero je p. Kazi¬
mir izposloval naši reviji “Duhovno
življenje”, smo čutili vsi trije dol¬
žnost, da iščemo pot, kako posre¬
dovati slovenskemu življu tudi bo¬
gastvo španske kulture. Cel krog
najodličnejših slovenskih kulturnih
in umetniških osebnosti je strnil
rajni g. Jože v uredniškem štabu
“Duhovnega življenja". Navezal je
stike s pomembnimi osebnostmi in
oblastmi v Argentini in Severni
Ameriki. Njegova naloga je bila tudi
to, da pogleda po ostalih deželah ju¬
ga, posebno v Brazilijo in Čile, kaj
bi se dalo napraviti za slovenske in
jugoslovanske izseljence. Nismo se
namreč omejili zgolj na Slovence,
temveč smo imeli v načrtu delo za
Hrvate in Srbe, kjer še niso orga¬
nizirani.

Mnogo lepih načrtov je zadelo na
prevelike ovire. Razvoj političnega

217
položaja doma nas je pozneje pri¬
moral, da smo morali naše delo
vzdrževati največ sami. Nismo si
upali preveč nadlegovati našega
dobrega p. Kazimira, ker smo vede¬
li, da mu srce krvavi, če ne more
pomagati. On pa je delal dalje kot
mravlja. Slovenska izseljenska
zbornica je postala realnost. Če ne
bi vmes prišla nesrečna vojna, bi
doživel častitljivi starček triumf
svojega dela, ker bi nedvomno zma¬
gal vse ovire.

Zdaj, ko joka slovenski narod
na razvalinah svoje sreče in na gro¬
bovih svojih najdražjih, pa ima. naš
p. Kazimir - oče slovenskega izse¬
ljenstva - pri vsej bridkosti vendar¬
le 'tolažljivo zavest: Njegova skrb
za izseljence v Argentini je bila ka¬
kor preroško gledanje v skrite dne¬
ve bodočnosti. In v dneh največjih
grozot, ki jih je kdaj slovenski na¬
rod trpel, so se oči nesrečnih slo¬
venskih brezdomcev obrnile v Ar¬
gentino. Prav tukaj so našli svoj no¬
vi dom in se rešili za bodoče naloge,
katere je našemu narodu pripravila
božja previdnost.

Prav je, da zvedo vsi Slovenci,
kako velike zasluge ima p. Kazimir
za naš izseljeni narod. Njegovi apo¬
stolski gorečnosti in preroški dale-
kovidnosti se ima zahvaliti na prav
poseben način šest tisoč slovenskih
beguncev, ki so našli novo domovino
na obalah Srebrne reke.

Rev. Janez Hladnik

Buenos Aires, Argentina


218

Po štiristo letih bo
pozidana prva ka¬
toliška cerkev v Roche¬
stru (Anglija), kjer je
imel svoj škofijski se¬
dež mučenec v dnevih
začetka angleškega pro¬
testantizma, sv. John
Fisher. Njegova kate¬
drala je zdaj seveda v
anglikanskih rokah, vla¬
da pa doslej ni hotela
dati dovoljenja za zida¬
vo katoliške hiše božje.
Po štirih stoletjih je to
dovoljenje le lepa zmaga
angleških katoličanov.

y “Slovenskemporo¬
čevalcu” št. 36. str.

3. ( 10. aprila t. 1. ) be¬
remo v posebnem članku
nekaj res “pomembnih”
predlogov za spremem¬
bo imen nekaterih slo¬
venskih naselij, o ka¬
terih sta razpravljala
odbora Ljudske skup¬
ščine LR Slovenije. Naj
jih nekaj naštejemo tudi
mi !

Za Marija Brezje pri
Mariboru so predlagali
samo Brezje, za Sv. Ru¬
pert Breze; naselje No¬
va cerkev naj postane
Strmec, Sv. Pavel pri

Preboldu pa Šlandrovo.
Sv. Peter pod sv. Gorami
bo lepše zvenel kot Bi¬
strica ob Sotli, Sv.iKriž
pri Kostanjevici pa kot
Podbočje. St. Vid pri Sti¬
čni naj bi postal Stari
trg pri Stični, Sv. Tro¬
jica v Slov.goricah Gra¬
dišče, Št. Vid pri Gorici
Podnanos, Šmihel na
Krasu Dolane, št. Peter
na Krasu Pivka. Št. Vid
pri Ptuju naj se spreme¬
ni v Videm pri Ptuju, Sv.
Lucija na Tolminskem
pa v Most ob Soči. . .

Ubogi svetniki, ki so
tako na poti, da jim od¬
rekajo domovinsko pra¬
vico po tolikih stoletjih!

^tara mati je že in
54 let ima, pa se
je vpisala v Mišericor-
dia College in letos do¬
segla “bachelor ofarts”.
Mr s. Julija 0’Connor
Law je pretrgala svoje
študije s poroko, zdaj
pa je le dosegla, kar je
nekoč želela.

Takle zgled nas pa
res spomni pregovora,
da ni nikdar prepozno
začeti! Tudi na duhov¬
nem polju ne. Le zakaj
naj bi vrgli puško v ko¬
ruzo in rekli: “Predolgo

AVE MARIA
sem zanemarjal svojo
vest, zdaj je prepozno!”
Začeti je treba, pa gre,
če je le dobra volja!

Belgijski kralj je iz¬
dal posebni odlok,
s katerim imajo vsi
starši z vsaj štirimi
otroki pod 21. letom na
vseh javnih prometnih
sredstvih polovično voz¬
nino. Lepo priznanje
družinam, ali ne ?

Nacisti so v letih za¬
sedbe Poljske po -
morili nič manj kot 1811
duhovnikov in redovni¬
kov, kar znaša skupaj
18 % vse poljske duhov¬
ščine. Peklo dobro ve,
kaj mora najprej uniči¬
ti, če hoče v deželi za¬
treti Cerkev. To ni v
zgodovini katoliške vere
nič novega.

\/ojaško poveljstvo
* na korejskem bo¬
jišču je izdalo dovolje¬
nje, da se smejo v kam¬
pih vojnih ujetnikov
vršiti verska predava¬
nja. Predavali so kato¬
liški, protestantski, bu¬
distični in šintoistiČni
duhovnik. Že po štirih
konferencah se je od 170
ujetnikov, ki so prišli k
predavanjem.. 120 mož
priglasilo za poslušanje
katoliškega nauka.

Saj resnica ni tako
skrita, da bi je z dobro
voljo ne mogli videti.

Julij 1952.

219

Novomašnik

O
D
M
E
V

p. Valerijan I

sprejema križ

Pa  naj opišemo na¬
šim bralcem lemontsko
novo mašo. Dan 25. ma¬
ja je bil za nas res lep.
Prej je vse kazalo za
dež, a nedelja je bila
kar lepa in je privabila
na ameriške Brezje pre¬
cej Slovencev, zlasti iz
Chicaga, saj je bil to
dan romanja chicaškega
društva Marije Pomagaj
KSKJ in društva sv. Mo¬
horja.

Ob tri četrt na enaj-
stoje stopil novomašnik
z  asistenco iz samosta-
na  pri zahodih vratih.
Tam ga je čakala Mari¬
ja Martinčičeva z novo-
^ašnim križem v pe¬
strem spremstvu na¬
rodnih noš, tam sta ga po
stari slovenski navadi
Pokrižala in poškropila
z  blagoslovljeno vodo
Namestnika matere in

EMON

očeta. Mamo je nado-
mestovala gospa Marija
Kolaričeva iz Clevelan¬
da, očeta pa naš farmar
Lojze Novak, ki sta oba
nekoč z novomašnikom
preživljala begunska ta¬
boriščna leta.

Nato je sprevod kre¬
nil okrog samostana na
stopnišče, kjer je dobil
p. Valerijan ob lepi de¬
klamaciji novomašniški
križ. Sledil je vhod v
polno cerkev, kjer je
novomašnik zapel Pridi
Stvarnik, sveti Duh. No-
vomašni pridigar je bil
p. Mirko, ki je v krasnih
besedah orisal duhovni¬
ško življenje dela in žr¬
tev. Pri slovesni sveti
maši so asistirali p. ko¬
misar Aleksander, pri¬
digar p. Mirko in pa fr.
Mark. Ceremonier je
bil fr. Nikolaj, ki je imel

T S K I

ta dan dosti skrbi.

Na koncu je p.novo¬
mašnik podelil novoma-
šni blagoslov, nato pa
smo vsi zapeli Zahvalno
pesem.

Med številnimi gosti
naj omenim Msgr. Bu¬
tala in Rev. Malavašiča
iz Jolieta ter Rev. Klop¬
čiča in p. Danila. Prišlo
je tudi več naših šolskih
sester, naših sosed iz
Asiškega grička.

Novomašno kosilo je
bilo za goste, romarje
in samostansko družino
servirano v Romarskem
domu, kjer smo se prav
po domače poveselili in
seveda tudi najedli. Što¬
lo ravnatelj je bil p. ko¬
misar in seveda brez
“spičov” po stari nava¬
di ni šlo. Slovesne pete
litanije so zaključile
slovesnost, a naš griček

220

i

je bil živ še do večera.
Vem, da bo ostal pri¬
jetno domači dan vsem
romarjem v lepem spo¬
minu.

*

Novomašnik p. Vale-
rijan se še enkrat iz
srca zahvali vsem svo¬
jim novomašnim dobro¬
tnikom, zlasti chicaški
Ligi za krasni novoma-
šnikrižin cvetje. Iskre¬
na zahvala zlasti vsem,
ki so pomagali v Ro¬
marskem domu, da je
bilo novomašno slavje
čim lepše.

*

V juniju nas je obi¬
skal P. Allan dr. Walter
OFM, profesor franči -
škanske univerze St. Bo¬
naventure University,
N. Y. Pater je znan na
polju škotistične filozo¬
fije in sta se imela z
našim p. Cirilom dosti
pomeniti.

#

Od 16. do 21. junija
je prva skupina redovne
družine delala duhovne
vaje, ki jih je vodil le¬
tos p. Fortunat. Angle¬
ške duhovne vaje pa bo¬
do trajale od 23. do 28.
junija. Tako smo imeli
med sabo zopet svoje
sobrate, ki delujejo po
farah in se z nekateri -
mi bolj poredko vidimo.

P. Odilo pa je vodil
isti čas duhovne vaje za
naše slovenske sestre
na Asiškem gričku.

*

Nekateri pri naročilu
Ave Marije prosijo za
vse številke tega letni¬
ka. Tem sporočamo, da

je že pošla januarska,
februarska, marčeva in
majska številka, kakor
tudi ni več mogoče do¬
biti Ave Maria Koledar¬
ja. Vse smo že razdali.

*

Zelo smo bili v za¬
dregi zaradi rjuh za naš
Romarski dom. Platno
smo kupili, toda kdo naj
sešije rjuhe? Smo pač
v Lemontu le moški pri
hiši in nam bolj pristo-
ja kela in cement kot pa
šivanka. Pa so prišle
po stari navadi na ro¬
manje k naši Mariji Po¬
magaj dobre jolietske
žene in se kar same po¬
nudile za to veliko delo.
Pod vodstvom Mrs. An¬
ton Terlep iz Center St.
so nam napravile v ne¬
kaj dneh 280 rjuh. Te
dobrotnice so: Mrs. An-
tonTerlep, Mrs. Caroli-
ne Gregory, Mrs. Anna
Pucel, Mrs. Alex Plut,
Mrs. Joseph Vlasich,
Mrs. Joseph Russ in pa
Mrs. Joseph Ancel.

Uprava Romarskega
doma se vsem iskreno
zahvaljuje.

*

V Gilbertu v Minn. je
umrl naš dolgoletni za¬
stopnik Mr. Frank Ulčar.
Pokojnik se je zelo tru¬
dil za naš list Ave Ma¬
ria in mu je pridobil
mnogo novih naročnikov.
Spominjajmo se ga v
molitvi, njegovi soprogi
in otrokom pa naše glo¬
boko sožalje.

Enako priporočam v
molitev Mr. Jerneja Ger-
beck, ki je umrl v Bar-

AVE MARIA
bertonu, Ohio. Zvesto je
služil Bogu in če je le
mogel, je šel vsak dan
k sveti maši in obhajilu.
Na svojih potovanjih sem
bil gost tudi njegove hi¬
še. Bog mu bodi Plač¬
nik, ostalim pa moje
sožalje. - Br. Antonin

*

Lemontski križev pot
zelo lepo napreduje. Ko
to pišemo, štiri postaje
že stoje in so obisko¬
valcem zelo všeč. Brat
Akurzij rabi zanje rdeč
luknjičast kamen, dela
pa tudi kot bi bil plačan
od minute. Ko bi prevzel
križev pot kontraktor, bi
samo delo brez materi¬
ala prišlo najmanj na
3-4000 dolarjev. Koliko
je vredno domače delo!

*

Nekako dva tedna je
bil med nami Rev. Leo¬
pold Mihelič iz Mara-
thono., Wis. Opravljal je
tedenske duhovne vaje.
Prvikrat je bil na ame¬
riških Brezjah in so mu
zelo všeč.

*

V maju in juniju smo
imeli velikokrat na na¬
šem gričku skupine šol¬
skih otrok, ki so pri nas
priredili piknik za konec
šolskega leta. Na take
dni je pri nas vedno ze¬
lo živahno. Sestre, ki
pridejo z otroki, imajo
veliko truda, da je pri
odhodu vse skupaj in vse
zdravo. No, navadno
kdo poskuša, Če je voda
našega Bleda tudi mo¬
kra, pa nič ne de. Saj
imamo v Lemontu tudi

221
Kaj pa Mohorjeve
knjige za leto 1953 ? Si
jih že naročil? Prihranite
delo poverjeniku, da mu ne
bo treba spet pisati tisoč
pisem in opozarjati na na¬
ročnino, ki stane za 1953.
samo $ 2. Pobiranje bo za¬
ključeno 1. avgusta. Denar
in naslov pošljite na: Lea-
gue of C. S. A. (Moh. družba)
238 E.19St.New York3,N.Y.

mnogo sonca, včasih še
preveč. - Otroci se kaj
radi “vdinjajo zapomoč”

našemu farmarju. Le
poglejte Toneta, koliko
jih ima na traktorju!

Šole so s pikniki pri
nas zelo zadovoljne. Kar
vsako leto več jih pride.

DNE 13. JULIJA je dan zlatomašnika p. Kazimirja in blagoslov
novih orgel. Slovesna sveta maša ob 11 .uri. Slavnostni govornik bo pre-
vzvišeni škof dr. Gregorij Rožman.

DNE 20. JULIJA je da n Slovenske Ženske Zveze. Podružni¬
ce SŽZ, ki pridete na romanje v Lemont z busi, ste naprošene, da pride¬
te sem'že v soboto 19.julija popoldne, da se boste udeležile večerne
romarske pobožnosti. Lansko leto je bilo žal vsem, ki so jo za¬
mudile, ker ostane procesija z lučkami neizbrisna vsakemu. Spovedovanje
bo v soboto popoldne in zvečer ter v nedeljo zjutraj. Vsaka romarica k Ma-
riji Pomagaj naj napravi trden sklep, da bo na božji poti prejela svete
zakramente. V nedeljo zjutraj bo obhajilna sveta maša ob sedmi uri. Slo¬
vesna sveta maša pa bo ob 11. uri pri lurški votlini. Sprevod krene izpred
samostana točno ob 10.45. Popoldne ob 2. uri bodo pete litanije Matere
božje z blagoslovom.

DNE 27. JULIJA je Prekmurski dan, romanje prekmurskih Slo¬
vencev. Zbirališče bo pri prekmurskem križu, od koder bo ob 10.45 pro¬
cesija k votlini, kjer bo opravil svojo srebrno mašo prekmurski rojak iz
Kalifornije, Rev. Francis Horvat. Pridiga bo v slovenskem in angleškem
jeziku. K temu romanju ste vabljeni predvsem vsi prekmurski Slovenci od
blizu in daleč. Prirede ga vsako leto katoliška društva prekmurskih Slo¬
vencev iz Chicaga: Društvo sv. Ane KSKJ, Društvo sv« Križa in Društvo
sv. Janeza Krstnika KSKJ. Letos obetajo za ta dan svoj prihod tudi Prek¬
murci iz Kanade, Clevelanda,©., Bethlehema, Pa. in Bridgeporta, Con.
Vsi prisrčno vabljeni! Kako bo zopet donela iz vseh src navdušena pe -
sem;“Marija, nebeška Kraljica!"

222

AVE MARIA

CLEVELAND, Ohio - Piše Ivanka
Koželj: Tu je moj dar za orgle, ka¬
tere lemontska romarska cerkvica
zares potrebuje. To sem mislila že
sama, ko sem bila pri vas na roma¬
nju. Saj Slovenci radi pojemo in če
zraven buče še orgle, je vse lepše
in še bolj zajame romarsko srce.
Ko zopet priromam k vam, bom pa
z veseljem poslušala, kakšne melo¬
dije se bodo oglasile s kora.

Prisrčen pozdrav našemu jubi¬
lantu p. Kazimirju! Naj ga Bog še
veliko veliko let ohrani Lemontu in
ameriškim Slovencem, za katere je
dolga leta toliko žrtvoval.

TRENTO, Italija - Piše fr. Paškal
Furlan: Rad bi opisal v Ave Mariji,
kako sem potoval k Mariji v Lurd, pa
tudi javno bi se ji s tem rad zahvalil
za prejeto milost. Vem, da bi s teža¬
vo izbral primerne besede opisatega
milostnega kraja. Nikdar v svojem
življenju nisem videl toliko in tako
pobožno moliti, kakor pred lurško
votlino. Tam je vsak kar nekako pri¬
siljen od čudne moči, da sklene roke.
Vse je resnična molitev: pesem, vsa¬
ka beseda, vsaka misel. . . K Bogu po
Mariji! Tam se nihče ne sramuje sv.
rožnega venca, tudi možje in fantje
ne. Ganila me je požrtvovalna ljube¬
zen fantov in deklet, ki strežejo bol¬
nikom. To ljubezen sem tudi sam ob¬

čutil, saj sem prišel tja kot bolnik.
Že več mesecev mi je jetika razjeda¬
la pljuča in mrzlica me je neusmilje¬
no tresla. Že bolniki so obupali
nad mojim zdravjem, jaz pa sem se
s trdno vero zatekel k Mariji in do¬
bil dovoljenje, da smem obiskati njen
Lurd. Toda ko sem tam videl toliko
nesrečnih in pohabljenih ljudi, nisem
imel več poguma prositi zase. Rekel
sem samo, naj se zgodi božja volja.
Ko pa so me položili v kopel lurške
vode, sem se kar nenadoma počutil
zdrav. Mrzlica je popustila in kar
brez nadležnosti sem se vrnil domov.
Zdravniki so me preiskali in nič več
našli sledov bolezni. Že drugi teden
po vrnitvi iz Lurda so me dali iz sa¬
natorija. Zdaj pa sem že dolge mese¬
ce v samostanu in brez težav morem
izpolnjevati svoje dolžnosti. Marija
bodi zahvaljena za veliko milost!

MISIJONSKI
MESEČNI
NAMEN

Za laični
apostolat

v Indoneziji

Julii 1952.

SACRAMENTO, Calif. -Pošilja nam
Frances Radulovič:

Presveto Srce strašansko trpi,
če ovca katera se mu izgubi.
Zastonj je zanjo prelil svojo Kri.
Zastonj je na križu zanjo umiral
in žalostno se na levico oziral. . .
Ko mi bi hoteli, še več bi trpel,
da vsak izmed nas bi v nebesa
prišel.

Odpadnik, poslušaj, nikar se
ne boj !

Le v Cerkvi nam dragi boš našel
mir svoj.

Odvezo dobil boš, lepo se skesal,
otrok boš spet božji na veke postal.

GILBERT, Minn. -Pošilja Mrs. Te¬
rezija Slobodnik: Stara naročnica Vas
iz srca pozdravlja. Rada bi, če bi mi
objavili tale imena. Videla sem, ko
drugi nabirajo, pa sem se jaz oko raj -
žila in nekaj nabrala za Dobrepolje in
k Sv. Antonu. Pisali so mi gospod Ra¬
fael Fabiani in sem preskrbela prte
za oltarje, čipke in razne nitke za po¬
pravilo starih. Dalje sveče in kadilo,
nekaj pa so mi dali zastonj naš gospod.
Sem vse skupaj poslala in že prejela
odgovor iz Dobrepolja, da so srečno
prejeli. Zdaj pa se zahvalim vsem
darovalcem. Po $ 5 so dali: Katarina
Dujich, Mrs. Anton Germ; po $ 2 so
dali; John Tomsich, Mrs. Avgust
Verbich, Mrs. Nick Slobodnik, Rozi
Lolar, Anton Lapp, Mrs. Joseph Paik,
Mrs. Anton Gaueh, Mrs. Anton Žga¬
njar, Terezija Turk ; po $1. 50:Mrs.
FrankFerkulj; po $ 1: Mrs. Frank Ul-
Čar, Angela Praznik, Johana Grahek,
Frances Champa, Mrs. Frank Lapp,
Marija Gern, Mr. L. Ercul, Joseph
Bambich, Theresa Babich, Mrs Fr.
Kostjancich, Mrs. Josef Skerbich,
Agnes Žagar, Mrs. Karel Jerich, Mrs.
Anton Paik, John Germ, Angela Juhant,
Theresa Prosen, Brigita Champa, Ro-
Za Hja Ambrosh, Marija Boraucan, Mike
Sternisha, Mrs. Johan Zupančih, Mrs.
John Ocepek, neimenovana, Marija
Maurin, Marija Brula, Frank Intihar,

Naši
pokojni
naročniki

223

Anton KOČEVAR, Cleveland,Ohio
Frank MAUER, Cleveland,Ohio
Rev, Joseph VRHUNEC, /VlcKees Rocks,Pa.
John BRODNIK, Cleveland,Ohio
Mary KOPORC, Chicago,!Ilinois
Frances SEMICH, Indianapolis,Indiana
Frank GARTNER, Little Falls,N.Y.
Frank ULČAR, Gi lbert,Minn u
Mary NODA,. Euclid,Ohio
Mary VOGRIČ, Brooklyn,N.Y.

Katherine WARSEK, Waukegan,lll.

Josef Germ; po 50£;Mrs. John Bam-
bich, Mrs. T. Plesha.

Izseljenec - rudar France Ribič
nam je poslal tole Pesem izseljen¬
skim duhovnikom:

Zakaj ste neki šli v tujino?

Iskat si sreče in zlata?

Morda prevroča so postala
domača naša rodna tla ?

Ste morda upanje gojili,
da boste tukaj brez nadlog?
Da boste lepše tu živeli,
da lepši bo Vaš delokrog?

Zlato in sreča Vas vabila
sem nista in ne vroča tla:
so druge misli Vas vodile,
LJUBEZEN sila je bila.

Ljubezen Vas je sem peljala,
ljubezen dala je načrt;

da mi se ne bi pogubili,
da raj bi nam bil vsem odprt.

Za zgled ste Barago si vzeli,
ki bil je svet misijonar.

Kot on - Vi vodite nas vneto,
pot k Bogu kažete vsikdar.

224  I

Življenje Vaše je različno,
največkrat je zelo težko.
Duševne muke Vi trpite,
ne vprašate, kaj bi telo.

Da delo Vaše enostavno,
nikdar ni bilo in ne bo,
to vejo vsi katoličani,
ki radi v cerkev pridejo.

Le vselej bodite med nami!
Kaj mi bi delali brez Vas ? !
Uspelo bode delo Vaše,
to kličemo Vam vsem na glas.

Sveta Vladar Vam bo poplačal,
Vam lepše dneve gori dal:
resnico Vi ste nam kazali,
sovražnik pa nam je lagal.

D*A*R*O*V*I

ZA KIP SV,FRANČIŠKA PRED SAMOSTA¬
NOM: Po $100: Mr .Mrs.Fred Golenko;po $50 :
Mr .Mrs.Martin Koshar, Mrs.Julia Jelencic,
Mr.Mrs.John Osbolt, Mr.Mrs.Andrev/ Rojko,
Mr,Mrs.Peter Valpotich, Mr .Mrs .Mart in Murota;
po $35: Mr.Mrs.John Flatz; po $25: Mr.Mrs.
Louis Necemer, Sabina Kamnicar; po $20:
Miss Lena Novak; po $10: Mr.Mrs.Martin Bri-
shar, Mr.Mrs.Henry Nemetz, Mr.Mrs.Louis
Stajnko.

ZA KRIŽEV POT: Po $200: Mr.MrsJohn
Hozian,Skokie,|IL, Mr. Mr s.Ste pne n Kolenko,
Mrs.Klara Vrasich; Mr.Mrs.M.Hajdin jak, Mr.
Mrs.Anton Balazec, Mr.Mrs.Joseph Herman,
Mr.Mrs.John Antolin; $200 za eno postajo
so zbrali sledeči: Mr.Mrs.Stephen Balazec,
Mr.MrsJohn LeBar, Mr.MrsJohn Markoja;
$200 za eno postajo so zbrali sledeči:
Verna Antolin, Mary Kozler, Katarina Gyura,
Mrs.l.Zizek, Theresa Sobochan, Barbara
Radoha; po $100: Mr.Mrs.John Densa, Mr.
Mrs.M.Gyura, Mr.Mrs.Stephan Balazec, Mr.
Mrs.Stephan Markoya, Mr.Mrs.Frank horvath,
Mr.Mrs.Steve Persa; po $50: Mr.Mrs.Joseph
Utrosha, Mr.Mrs.Steve Vučko, Mr.Mrs.John
Ross, Mr.Mrs.Steve Grosko, Stephen Kellenc,
Mr.Mrs.John Turner, Frank Puklavetz, Mr.
Mrs.Michael Kustec.

A VE MARIA

MILWAUKEE, Wis. -Piše Maria
Mohorko: Pozdravljeni, oče Kazi¬
mir! Bili ste nam voditelj tukaj v
Ameriki in v naši domovini. Vsak
Slovenec, ki mu je dobra stvar pri
srcu, ve in mora priznati, kaj ste Vi
storili za naš narod. Kaj bi bilo z
nami, .če Vas ne bi bilo in če bi Vi
ne bili to kar ste: Poslanec po božji
volji. Prav kakor je Friderik Baraga
vodil Indijance, tako požrtvovalno ste
reševali naše slovenske duše. Res je
nepopravljiva škoda, ko se jih je to¬
liko izgubilo, toda koliko več bi jih še
bilo izgubljenih, če bi ne stali na bra¬
niku s tolikim pogumom. Saj nimam
besede, da bi dostojno precenila Vaš
trud, ki je bil brez plače, reči mo¬
ram: brez kake hvaležnosti od naroda.
Koliko bridkih ste morali prenesti za
vse, kar ste storili za čast božjo in v
zveličanje duš. Koliko noči ste pre-
bdeli ob pisanju za Ave Marijo. Delo
je bilo ogromno, kar vesta Bog in Ma¬
rija. Ljubezen do božje Matere in pa
svojega naroda Vas je bodrila. Kaj bi
bili sedaj mi, ki stojimo ob robu gro¬
ba, brez Vašega lista?! Vaše življenje
je zapisano v božji knjigi in On naj
Vam v najobilnejši meri poplača vse!

Pozdravlja Vas stara naročnica že
od leta 1913.

ZAHVALJUJEJO SE Srcu Jezu¬
sovemu, Mariji Pomagaj in Frideri¬
ku Baragu: Mary Tanko, Mrs. J. Ha-
byan, Marija Kalister ter Mrs. J.
Gregorič.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO:- Po $6: M.Tanko;
po $5: J.Habjan, V.Ruppe, Ivts.J.Habjan; po $4.50:
T.Jakus; po $4: F.Krance; po $3: Mr.Mrs.Škrabe,
N.N., M.Kraker; po $2.50: C.Ferk; po $2: J.Bra-
tush, K.Murato, ■ A.Kamnikar, F.Hrovat; po $1.50:
J.Habjan, Mrs.Borshnik; po $1: E.Pakis, J.Taljan,
A.Ferenčak, F.Turk, M.Gorske, F.Kastigar, M-
Zaletel, N.N.; po .50$: M.Lavsh, K.Ernoznik,
Mrs.R.Markel.

DAR LISTU:- Po $5: C.Pavlich; po $3: J.Tursich;
po $2.50: R.Ovca, T.Archul; po $2: T.Subic, F.
Peterka, Dr.L.Leskovar; po $1: A.Lopert, J.Kal-
cic, M.Modrian, M.Sivic; po .75$: A.Pezderc;
po .50$: B.Gornik.

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

ZA LUČKE:- Po $10: J.Mihelich, M.Muniza, K.
Marovich; po $7: J .Cimperman; po $6: A.Božeglav,

J.Markovič, J.Petrlncic, J.Sadler; po $5: A.Lim,
A.Smarker, J.Jarc, A.Tomazic, K.Mihelič, A.Stine,
M.Starc, J.Jelencic, J.Godec, P.Bukovec, A.
Cherne, J.Trampus, F.Barlch, C.Bohinc, T.Gu¬
bane, M.Smole, J.Terlep, L.Novak, J.Cesar, A.
Habjan, M.Kastelic, J.Skufca, F.Ivančič, M.Jankel,
H.ZgaJnar, T.Arko, B.Skofic, M.Bezek, A.Jeglič,
M.Wretschko, P.Brajkovic; po $3.50: A.Konchan;
po $3: A.Oratch, R.Gabrielcic, A.Gole, J.Skufca,
F.Tomsa) K.Murato, C.Klaus, M.DeJak, G.Kirn,
M.Markovcic; po $2.50: F.Levstik, F.Shega, H.
Nahtigal, M.Grill; po $2: M.Aidisek, J.Ancel, F.
Novak, M.Skrabar, J.Sernel, C.Boyce, F.Brezovar,
A.Levar, M.Rojc, J.Smrekar, A.Svigel, J.Sterbenz,
F.Vende, F.Bachnik, I.Gruden, A.Luin, M.Malovrh,
M.Pavcek, J.Puhek, M.Povshe, N.Cernetic, M.
Darovic, F.Klancar, M.Kovach, F.Marolt, P.Matja-
sic, L.Mehlin, M.Novak, F.Pavšič, L.Zorc, G.
Gorshin, M.Kofalt, M.Chervan, J.Rozian, J.Kmet,
T.Sušnik, F.Tratnik, H.Zilovec, M.Ambroz, J.
Barborich, P.Zupan, J.Gerjol, M.Koren, M.Kre-
sovich, M.Kuhar, F.Mernik, J.Mikolic, S.Nartnik,
F.Primožič, M.Pozar, M.Oster, N.Jerin, G.Krall,
M.Pavlesic, J.Seric, F.Turk, A.Ogrin, K.Golinar,
A.Snyder, J.Tersinar, A.Sega, G.Krall, K.Biček,
F.Gregorčič, M.Jeretina, S. Jenko, M.Matkovich,
V.Pogacnlk, Mrs.Buchar, M.Klep, I.Koren, M.Kofal,
A.Bosco, Mrs.Gorjanc, F.Mihelčič, M.Mulich, M.
Novak, A.Pogacnik, Ivts.Mramor, U.P., I.Nakrst,

K. Obervalder, J.Belcic, H.Dolinar, K.Stuller, J.
Goric, M.Tavčar, A.Zadnik, M.Azman, L.Stopar,
M.Vihtelich, B.Sajovic, J.Tursich, A.Suhadolnik,

R. Bizjak, F.Ramosh; po $1.90: M.Spehar; po $1.50:
M.Casserman, I.Jellen, E.Pakis, J.Brezovec, C.
Kuhar, P.Jelencic, M.Mlakar, J.Dettlaff, M.Dercar,
M.Kosmach, M.Schuster; po $1: N.N., F.Gosar, M.
Fink, M.Kuznik, T.Lesar, M.Oberstar, A.Petric,

L. Sapuder, M.Spolar, F.Stegu, R.Tofant, R.Verbic,

M. Zore, T.Banich, J.Gacnik, F.Kamin, M.Medved,
J.Milavec, A.Predan, M.Strumbel, J.Zalar, F.
Bolha, M.Centa, M.Karsnlk, H.Mozlna, A.Nemgar,
H.Stutts, M.Stariha, P.Taucher, F.Vidmar, M.KH-
n ar, A.MaJor, J.Penne, F.Primozich, B.Sertic, M.
Kashak, J.Čebašek, J.CukJati, J.Golobic, A.
Kodrič, I.Levstek, A.Nemgar, J.Primozich, J.
Petkovšek, L.Dean, J.Stlmec, T.Sulzer, A.Cado¬
nic, J.Cercek, M.Smarker, R.Bizjak, A.Doles, A.
Ferenčak, M.Kozelj, A.Malerich, I.Rabsel, E.
Hren, K.Merhar, J.Merhar, H.Rayment, T.Stariha,
C.Young, LBergles, A.Breznick, M.Krasevec, A.
Kamnikar, J.Petrlncic, E.Petrič, F.Radulovic, L.
Simoncich, F.Bittenc, A.Yerak, A.Medvescek, J.
Pristavec, M.Brecelj, A.Cadonic, M.Habjan, J.
Lovšin, J.Belaj, M.Grshich, T.Jakus, P.Podgornik,
A.Udovic, S.Zadnik, J.Femec, M.Gorshe, F.Kasti-
9ar, K.Lenac, A.Mozlna, I.Svet, P.Volpatlc, M.
Zaletel, J.Bradač, J.Skorance, U.Tauchar, J.
Zupančič, A.Droll, J.Kete, A.Pelcic, F.Suhadolnik,
U.Ambrose, A.Bartol, S.Cukale, F.KocJanik, J.
Šuštaršič, F.Zagar, M.Oblak, M.Rus, J.Bernik, A.
Drolc, J.Mlakar, A.Suta, M.Oblak, M.Frankovich,

S. Gerdln, M.Hocevar, C.Turk, H.Pellch, Mrs.
Gerbec, P.Petek, M.Shnelar, P.Bukovec, P.Vesel,
M.Madronich, J.Petrovčič, M.Spehar, J.Tutin, J.
Glivar, M.Kostansek, K.Modrcin, M.Nousek, A.
Pintar, F.Stanonik, M.Kenik, Miss Cvitok, C.Kalan,
F .Radulovič, M.Volkar, O.Cernet, J.Erlach, I.
Majnick, M.Lauriskl, A.Miklavcich, J.Petrič, M.
Stimac, B.Turnar, M.Zore, S.Slejko; po .50$: J.
Pauc, Mrs.Bozich, M.Ferencak, J.Gali, D.Drmes,
F.Gosar, M.Bercic, M.Sopcic, J.Menart, J.Miks,
A.Tome, M.Marlncic,N.N., A.Skidel, F.Pečelin,

R.Birk, F.Sme, I.TegelJ; po .30$: M.Vracko; po I
•25$: M.Hochevar; po .20$: C.Ruzich; po .10$: I
A.Zakrajšek.

ZA SV.MAŠE:- Po $100: A.Troha; po $50: J. I
Strumbel, K.Erchul; po $45: M.Klemens; po $30: |l
F.Krebelj; po $20: M.Koporc; po $18: F.Hrovat, |
A.Cernet; po $15: A.Muha, M.Kostansek, A.Une-
tlch, A.Kovačič, M.Ambrozich; po $12: A.Hladnik;
pp $10: A.Gasser, A.Gerchman, F.Lupsina, M.
Mohorčič, M.Turk, J.Pintar, Gabriel, M.Hochevar;
po $9: M.Anzlovar, J.Boldin, M.Krasevec, M.Schu¬
ster; po $8: J.Mlakar, H.Dolinar; po $7: J.Skufca,

M. Pavlesich, Laurich; po $6: I.TalJan, J.Koporc,

N. N., J.Lovšin, Romariji-Sheboygan, J.Mokorel,
A.Boldan, A.Zolnar, M.Cimperman, F.Pavšič; po
$5.50: T.Archul; po $5: J.Jager, A.Ogrin, K.Beton,
M.Trinko, A.Barboric, K.Kepic, J.Pintar, L.Zelez-
nikar, M.Kraker, R.Lobdell, Druz.Kete, K.Lenac,

T.Peterlin, Stanovnik, A.Curcic, A.Hladnik, J.
Gruden, J.Rucinsky,M.Petric, A.Stukel, K.Bartol,
Oblak, M.Hochevar, M.Tadsen, A.Rozman, A.
Lozar, M.Kostjancic, M.Alduk; po $4.50: J.Smre¬
kar, A.Butlna, F.Holesek, V.Ruppe; po $4: F.
Stegu, A.Bartol, M.Bresar, J.Kočevar, K.Reed,
J.Sadler, M.Habjan, R.Zajc, M.Sivic, M-.Stiglitz,

F. Vende, M.Zeitz; po $3.50: A.Suta; po $3: Mrs.
Strubel, J.Modec, J.Bozich, Kerzan, A.Guštin,
M.Mlakar, A.Krech, J.Cimperman, M.Kofal, Drus.
Čistega Spočetja, T.Okoren, Mrs.Gorjanc, L.Sre-
bernak, F.Klancar, S.Sega, M.Macek, M.Koren,
J.Menart, M«Susa, Mrs.Drobnich, V.Pogacnik, A.
Ancel, J.Koren, A.Pucelj, M.Viasich; pb $2.50:
A.Gollop, J.Cesar; po $2: M.Strubel, F.Kastigar,

G. Rogina, J.Habjan, F.Brenčič, A.Velbel, Ja¬

lovec, M.Koder, J.Rogel, F.Bittenc, K.Golinar,
J.Bozich, A.Gole, A.Predan, M.Karsnik, A.Set-
nicar, H.Stutts, Mrs.Bozich, J.Ferlan, F.Končan,
R.Plut, M.Thuma, M.Zore, G.Debevs, J.Petkovšek,
M.Ambroz, M.Tezak, J.Konda, U.Lovko, T.Stariha,
A.Kamnikar, M.Novak, F.Turk, J.Miks, M.Medved,
F.Poje, M.Baudek, M.Marincic, J.Modec, J.Slana,
Mrs.Buchar, A.Jesenko, A.Nose, M.Pucelj, T.
Umek, A.Stupnlk, F.Tekavc, M.Cimperman, M.
Lovrenčič, J.Perko, F.Ripotre, Mr.Tajcman, B.
Gornik, A.Strazic, H.Pelich, Mrs.Pihler, J.Blatnik,
J.Glivar, A.Kerzic, A.Malaker, M.Urbancic, Mr.
Mrs.Brzan, F.J.Molc, M.Madic, J.Althoff, W.Dolan,
F.Krause, .J.Gustincic, J.Ciborsek, A.Cadonic, O.
Jalovec, A.Molk; po $1.50: S.Kukuljan, R.Birk,
J.Stimec, B.Geržin, F.Selak, M.Verderber, M. 1

Berčič; po $1: J.Husich, A.Cadonic, Avsec, J. II
Vrencur, B.Sajovic, J.Stefančič, R.Verbic, T.Ba. |
nich, A.Levar, J.Pucel, M.Strumbel, F.Vende, M. |
Stariha, P.J.Laurich, E.Stevick, T.Olive, J.Gerjol, |
M.Wright, J.Koncan, J.Penne, L.Dean, T.Sulzer,

J.Bergles, R.Francel, J.Pristavec, K.Golinar, J. II
Suša, F.Selko, M.Zupancic, J.Femec, J.Skorjanec,
J.Zupančič, N.N., E.Skidel, A.Skidel, J.Željko,
J.Ropoš, M.Koder, A.Drolc, F.Muha, A.Rogel, M.
Smrekar, J.Dettlaff, L.Berce, A.Pogacnik, A.
Zakrajšek, J.Posch, M.Spehar, M.Zeitz, K.Goved-
nik, Mrs.Gkegori, M.E.Mlakar, J.Majnik, M.Hoche¬
var, R.Bizjak.

ZA BARAGOVO ZVEZO:- Po $2: A.Gradishar;
po $1: F.Bittence, M.Schuster.

ZA APOSTOLAT SV .FRANČIŠKA:- Po $20: G.
Debevs, F.Krebelj; po $10: J.Mihelich, M.Anzlo¬
var, Koporc Fam., M.Zupancic, Matuch Fam., M.
Glavan; po $5: K.Malcffich.

ZA ROMARSKI DOM:- Po $5: M.Moskon.