~'T ~ l 1 1 1lil I I II l li r l n i| | i M I MH PB Umi i HUii ^ Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov S; I Ifisued daily exeept Saturday», Q t . Sundays and Holidays Zg L 9 * 'O ci ^ )/ «A n, 4p._ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: g 2657 South Lawndale Av*. LETO—YEAR XLII Cena lista je $8.00 'O as second-class matter January 16, 1933, at the post-office cago, Illinois, under the Act of Congress of March 3, 1879 Office of Publication: 2657 South Lawndala Ave. Telephone: Rocktveii 2-4904 CHICAGO 23, ILL Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in seetion 1103, , TOREK, 11. APRILA (APRIL 11), 1950 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 71 Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1918 Premier Tito ne vidi nevarnosti izbruha vojne Pretep v pariški katedrali Bivši bogoslovec pognan s prižnice ARABSKE DEŽELE SKLENILE ZA¬ ŠČITNI PAKT Napovedal je končanje mrzle vojne v enem ali dveh letih. Kooperacija med Jugoslavijo in Grčijo zavisi od razvoja situacije v Grčiji Belgrad. — Premier Tito je v teku neformalnega razgovora iz¬ javil, da ne vidi nevarnosti ta¬ kojšnjega izbruha nove vojne, zaeno pa je napovedal končanje mrzle vojne med Sovjetsko uni¬ jo in zapadnimi državami v enem ali dveh letih. “Ako je volja na obeh straneh za izognitev vojni in taka volja obstoja, ker se ljudstva zaveda¬ jo posledic vojne, ne vidim raz¬ loga za vojno,” je dejal. “Spo¬ razumi glede Nemčije in Avstri¬ je gredo počasi in spremljani so s potežkočami, toda mrzla vojna bo trajala eno leto ali dve. Ta se mora zaključiti na miren na¬ čin, ne z vojno, ker je mir cenej¬ ši. Izgleda ni, da bo mrzli vojni sledila vroča vojna.” Tito je bil vprašan, ali misli, da bo Sovjetska unija, ki se je oddaljila od leninizma, revidira¬ la svoje stališče. Odgovoril je, da se je zunanja politična situacija v Sovjetski uniji poslabšala v zadnjih letih in da ne more iti daleč naprej. Dostavil je, da no¬ če razpravljati o notranji situa¬ ciji, toda spremembe v sovjet¬ ski zunanji politiki so potrebne, kakor tudi spremembe v notra¬ njem sistemu vodstva. “Mi imamo svojo pot, ki ni ista kot pot Sovjetske unije,” je re¬ kel Tito. “Ekonomska sistema sta slična, toda v področju na- daljnega razvoja socialističnega sistema na svetu se .razlikujeta. Mi smatramo kooperacijo za po¬ trebno in zanikamo pravico do vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.” Tito je dalje rekel, da koopera¬ cija med Jugoslavijo in Grčijo zavisi od razvoja notranjih do¬ godkov v Grčiji. V sedanji fazi nima Jugoslavija priložnosti za Amerika posvarila korejsko vlado Nota dostavljena korejskemu poslaniku Čangu Washington, D. C. — Amerika je naslovila ostro svarilo-južni Koreji in zapretila, da ji ne bo nudila nadaljnje ekonomske po¬ moči, ako ne bo korejska vlada izvajala programa finančnih re¬ form in razpisala splošnih voli¬ tev to pomlad. Svarilo in grožnja sta v noti, katero sta državni tajnik Ache- son in Paul Hoffman, načelnik administracije za ekonomsko ko¬ operacijo, naslovila J. C. Čangu, korejskemu poslaniku v Wash- ingtonu. Amerika nudi ekonom¬ sko in finančno pomoč korejski republiki, katere predsednik je Sjmgman Rhee, po zaključenju druge svetovne vojne. Kongres je nedavno odobril dodatno po¬ moč južni Koreji v vsoti $100,- 000,000 za prihodnje fiskalno leto. Acheson je naglasil v noti, da mora južna Koreja razpisati splošne volitve v maju v soglas¬ ju z določbami njene ustave. Rhee je nedavno naznanil, da je za odložitev volitev do novem¬ bra. Korejsko vlado je opozoril, da so volitve prav tako važne kot koraki za preprečen j e infla¬ cije. “Vlada južne korejske repub¬ like ne izpolnuje svojih obvez¬ nosti,” pravi nota. “V njej se je razpasla korupcija, ki potiska deželo na rob bankrota. Ako ne bo revidirala svoje politike in počistila svojo hišo, ji bo Ame¬ rika odklonila nadaljnjo pomoč. Hoffman je oplazil korejskega premierja Burna Suka. Obdol¬ spremembo situacije. Možnost je, da se bo notranja situacija v Grčiji kmalu izboljšala in tudi odnošaji, ki bodo omogočili ko¬ operacijo. Na drugo vprašanje, ali bo Ju¬ goslavija kooperirala z grško vla¬ do, ako bi postal njen predsed¬ nik general Plastiras in bi bila ta odvisna od podpiranja levi¬ čarskega centra in levičarskih strank, je Tito odgovoril, da se noše vmešavati v notranje zade¬ ve Grčije. On ni proti objavi po¬ ročil o njegovem mnenju, da bi Jugoslavija lahko kooperirala z Grčijo, ako bi ta dobila demo¬ kratično vlado. Tito je omenil, “da so dobri izgledi za tesnejšo kooperacijo med Jugoslavijo in Italijo. Ko¬ operacija je zaželjena, ker bi bi¬ la v korist obema državama— Italiji morda bolj nego Jugosla¬ viji. Ekonomska kooperacija bi izboljšala odnošaje med država¬ ma.” Nova vloga policije v vzhodni Nemčiji Priprave za pohod komunistične mladine v Berlin Berlin. — Enote ljudske poli¬ cije v vzhodni Nemčiji so dobile nove uniforme, ki sličijo onim, katere nosijo ruski vojaki. Izre¬ čene so bile napovedi, da bodo te policijske enote tvorile ljud¬ sko armado v vzhodni Nemčiji in prevzele novo vlogo. Policijske enote štejejo 45,000 mož. Mnenje prevladuje, da bo¬ do tvorile jedro armade, ko bodo člani komunistične mladinske or¬ ganizacije vkorakali v Berlin. Udeležili se bodo zborovanja v zadnjem tednu maja. Komuni¬ stična mladinska organizacija v vzhodni Nemčiji ima čez pol mi¬ lijona članov. V zvezi z zbora- vanjem se bodo vršile velike de¬ monstracije za združitev Nem¬ čije. Vojaki nove armade bodo igra¬ li vlogo voditeljev političnih ak¬ cijskih grup. Ruske oblasti pri¬ čakujejo, da bodo s pomočjo teh dosegle svoje namene v Nemčiji. V vzhodni Nemčiji se ustanav¬ ljajo narodne fronte, ki so že raz¬ vile močno propagando za- zedi¬ njenje Nemčije. Zapadne države upajo, da bo¬ do preprečile izvedbo ruskih na¬ črtov. Bojazen prevladuje, da bo pohod komunistične mladine v Berlin provociral krvave bitke. Pogodba med Kitajsko in Poljsko Peiping, Kitajska. — Komuni¬ stična Kitajska je podpisala tr¬ govinsko pogodbo s Poljsko, ki določa izmenjavo blaga med dr¬ žavama v vrednosti več milijo¬ nov dolarjev letno. Poljska tr¬ govinska misija, ki se je pogaja¬ la z reprezentanti kitajske vla¬ de, je odpotovala domov po skle¬ nitvi pogodbe. žil ga je, da je ignoriral ameri¬ ške nasvete, naj takoj stori ko¬ rake za pobijanje inflacije. “Prišli smo do zaključka, da vlada južne korejske republike odprto prezira sugestije glede znižanja trošenja denarja, kate¬ rega prejema na račun ameri¬ ških davkoplačevalcev,” je de¬ jal Hoffman. “Ako se ne bo od¬ ločila za izvajanje potrebnih re¬ form, ne more pričakovati na¬ daljnje ameriške pomoči. Domače vesti Nov grob v Illinoisu Gillespie, 111. — Dne 3. aprila si je pretrgala nit življenja Kri¬ stina Radulovich, stara komaj 28 let. Bolehala je par tednov in se hodila zdravit v St. Louis, kjer so ji povedali, da bo kmalu ozdravela. Zapušča moža, tri male otroke, očeta, mater in bra¬ ta Williama Menchak. Nov grob v Detroitu Detroit. — Dne 7. aprila je ne¬ nadoma umrl Feliks Blatnik, član društva 518 SNPJ. Pogreb bo v sredo ob 10. dop. iz Sloven¬ skega delavskega doma, 437 S. Livernois, kjer počiva na mr¬ tvaškem odru. Nov grob v Penni York Run, Pa. — Dne 30. mar¬ ca je umrla Karolina Vrtachnik, članica društva 144 SNPJ, doma iz Babnega polja pri Starem tr¬ gu, Notranjsko, v Ameriki od 1920. Zapušča moža, dve hčeri — Annie Jezecko in Wilmo — štiri nečake in nečakinjo in več prijateljev. Nov grob v Ohiu Neffs, O. — Umrl je John Gorshe, dolgoletni član društva SNPJ in jednote, star 70 let. Za¬ pušča družino, kateri društvo iz¬ reka sožalje. Iz Clevelanda Cleveland. — Po triletni bolez¬ ni je v Euclidu umrla Mary Se¬ dej, rojena Goršič, stara 73 let, doma od Ljubljane, v Ameriki 36 let. Tukaj zapušča moža Johna in pastorko Mary Iskra, v starem kraju pa hčer in pastor¬ ka. — V Collinwoodu je umrla Anastazija Stakich, stara 58 let. doma iz Sanabora, v Ameriki 41 let, članica HBZ in SŽZ. Zapu¬ šča moža, dve poročeni hčeri, šest sinov in dva brata, v sta¬ rem kraju pa sestro. Pariz. — Velikonočni obredi v sloviti katedrali Notre Dame so bili pretrgani, ko se je Michel Mourre, bivši bogoslovec, poja¬ vil na prižnici in začel udrihati po katoliški cerkvi in krščan¬ stvu. Obdolžil ju je odgovorno¬ sti za vsa zla na svetu. Policija je bila pozvana v ak¬ cijo. Pognala je Mourreja s priž¬ nice in iz katedrale, Spopadli so se pristaši bivšega bogoslovca z verniki. Dve osebi sta bili ra¬ njeni in štiri aretirane, med te¬ mi Mourre. , Mourre je prišel v katedralo v obleki dominikanskega reda. On je bil bogoslovec v šoli tega re¬ da. Obtožen je predstavljanja redovnika in bo gotovo obsojen v zapor. V katedralo je dospel po slo¬ vesni maši in se povzpel na priž¬ nico. V svoji pridigi je poveli¬ čeval ateizem in udrihal po ka¬ toliški cerkvi. Razkačeni verni¬ ki so ga kmalu utihnili s kriča¬ njem. Mirovna kampanja britskega odbora London (ALN) — Britski mi¬ rovni odbor je pripravil peticijo za mir, ki bo v kratkem predlo¬ žena parlamentu. Namen petici¬ je je, da mirovni odbor seznani vse britske prebivalce z obsto¬ ječimi razmerami na svetovni pozornici in da se prepreči nova vojna. Odbor poziva vse poli¬ tične stranke in druge skupine, naj peticijo podprejo. —-- j - ” 1 " 1 Zapadni Berlin se založil z živili Berlin,—Zapadni Berlin se je založil z živili, premogom in drugimi potrebščinami, da se za¬ varuje pred možnostjo nove ru¬ ske blokade. Vojaške oblasti za- padnih držav so izjavile, da je v zapadnem Berlinu dovolj moke, žita in drugih živil za štiri me¬ sece. Ko so Rusi blokirali za- Ustanovitev vojaške, politične in eko¬ nomske fronte Kairo, Egipt. — Člani politič¬ nega odbora Arabske lige so so¬ glasno odobrili pakt kolektivne zaščite za vse arabske dežele. V Ligi' je včlanjenih sedem arab¬ skih dežel. Arabske dežele so Egipt, Saudi Arabija, Lebanon, Sirija, Iran, Jemen in Jordan. Vsebino pak¬ ta so se sestavili in odobrili re¬ prezentanti teh dežel na zboro¬ vanju v Kairu. Pakt bo predlo¬ žen v svrho ratifikacije članom sveta Arabske lige. Poročilo pravi, da so se člani političnega odbora zedinil in spo¬ razumeli glede podpiranja giba¬ nja za neodvisnost španskega Maroka, francoskega Maroka Tunizije in Alžerije, dežel v se¬ verni Afriki. Reprezentanti a- rabskih dežel so zavzeli sedaj odločno stališče in naglasili, da bodo podpirali težnje prebival¬ cev v severni Afriki in njihovo borbo za neodvisnost. Namen pakta kolektivne zašči¬ te je ustanovitev vojaške, poli¬ tične in ekonomske fronte arab¬ skih dežel, ki so se združile pro¬ ti Izraelu, židovski državi, v te¬ ku vojne v Palestini. Uradno naznanilo pravi, da so se člani političnega odbora Arabske lige, ki določajo smer¬ nice, sporazumeli na zborovanju, ki je trajalo šest ur. Abdel Azzan, tajnik Arabske lige, je dejal, da so se reprezen¬ tanti arabskih dežel na zborova¬ nju v Kairu prvič sporazumeli o izvajanju skupnih smernic in u- stanovitvi skupnega obrambne¬ ga ustroja. Dostavil je, da bo blok Arabske lige apeliral na or¬ ganizacijo Združenih narodov za priznanje. padni Berlin v juniju 1. 1948, so bila skladišča skoro prazna. Ameriška in britska letala so morala dovažati živila prebival¬ cem zapadnega Berlina. iPREp ViRMtff -ICASUTLEftSTM&KE CERTAIN THAT HO ACT OP UKITED STATES HEl?< TO PRODilCE OR PR 0 M 0 TE WAR - " FRftMKUN ROOSEVELT Pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je umrl pred petimi leti, dne 12. aprila 1945, tik pred zaključenjem druge svetovne vojne, ie ob neki priliki izjavil, da lahko ugotavlja, da no¬ beno dejanje Združenih držav ne ustvarja ali podžiga vojne .. ." Na te njegove besede so sedaj pozabili. Uporabljanje novega leka za rast Pospešitev rasti prašičev in kokoši Philadelphia, Pa. — Važno u- porabljanje leka aureomycina kot dražila, ki pospeši rast, je bilo naznanjeno. Morda bo ta lek postal velike vrednosti za pospešitev rasti podhranjenih o- trok. Naznanilo je bilo objav¬ ljeno na konvenciji Ameriške kemične organizacije. Aureomycin je pospešil rast prašičev, kokoši in puranov do 50 odstotkov. Učinki tega leka so prekosili one, katere so dose¬ gli znanstveniki z znanimi vita¬ mini v laboratoriju Lederle v Pearl Riverju, N. Y. Ta lek se zdaj preizkuša na otrokih, ki so zaostali v rasti. Dr. E. L. Stokstad in dr. T. H. Jukes sta izjavila, da ima lek hranilne vrednosti. Možnost je, da bo igral važno vlogo v zvi¬ šanju zalog mesa na svetu in zni¬ žal stroške produkcije. Rast pospešujoča akcija bo po¬ stala važna in značilna za pre¬ življanje in obstoj ljudi na sve¬ tu, ker se viri naglo črpajo v zvezi z dviganjem števila prebi¬ valcev. Zadevno poročilo je bilo prečitano pred 4,000 kemiki in inženirji, ki so prišli na konven¬ cijo. Znanstveniki so ugotovili rast pospešujočo kvaliteto aureo- mycina v raziskavah vitamina B-12, ki tudi pospešuje rast. Kitajska ima dovolj žita Oblasti skrbijo za enako delitev Peking (ALN) — Kitajska ljudska republika ima v svojih zalogah 4!4 milijonov ton žita, kakor poroča tukajšnji dnevnik Kwangming, glasilo kitajske de¬ mokratske lige. Ta zaloga žita zadostuje za za¬ laganje sedem mest velikosti mesta Šanghaja za vse leto, piše Kwangming. Ta količina žita predstavlja odvišni pridelek, o- ziroma preostanek žita od celot¬ ne zaloge. Na trgu je dovolj ži¬ ta in ljudska armada je tudi peskrbljena s svojimi žitnica¬ mi. Vsa količina odvisnega žita je shranjena v žitnicah ob železni¬ ških progah in se lahko dostavi v vse kraje dežele vsak čas. Vladne oblasti skrbijo, da so vsi kraji dežele preskrbljeni z žitom na podlagi enake razdelitve. Dnevnik Kwangming dalje pi¬ še, da na Kitajskem letos ni no¬ benega problema s prehranjeva- nnjem ljudstva. Vlada je že po¬ skrbela, da bodo letošnji posev¬ ki zvišani za pet milijonov ton žita. Več kot en milijon ton ži¬ ta bo letos prišlo v južne dele dežele iz Mandžurije. Dnevnik Kwangming zanika poročila v tujezemstvu, ki širijo vesti o stradanju kitajskega ljudstva. Ljudske oblasti imajo na razpolago dovolj hrane, ki se enakomerno dostavlja v vse pre¬ dele kitajske republike. Člani družine farmarja zgoreli Geneseo, 111. — Sedem članov družine farmarja Glena Warda je zgorelo v požaru, ki je uničil njihovo hišo. Samo dva člana družine sta se rešila — Glen Ward in njegova hčerka Loretta Gasilci so prišli prepozno, ko je hiša zgorela do temelja. Sovjetski institut v Čehoslovakiji Praga, Čehoslovakija. — List Svobodne slovo je naznanil, da je ministrstvo za vzgojo, znanost in umetnost določilo $200,000 za ustanovitev sovjetskega institu¬ ta v Pragi. Institut bo finan¬ ciral obiske čeških znanstveni¬ kov Rusije in ruski znanstveni- AMERIŠKA POD¬ MORNICA TRI TEDNE POD VODO Prevozila je 5,200 milj dolgo pot iz Hongkonga v Pearl H ar bor Washingion, D. C.. — Morna¬ rica je naznanila, da je ameriška podmornica novega tipa prevo¬ zila pod vodo 5,200 milj dolgo pot iz Hongkonga v Pearl Har- oor, Havaji, v 21 dneh. V tem času ni niti enkrat prišla na po¬ vršje. Mornarica se ne ponaša z re¬ kordom plovbe pod vodo, toda mornarični častniki trdijo, da je bila ta pot, kolikor jim je znano, najdaljša pod vodo. Podmornica ima posebno napravo za dovaja¬ nje zraka. Naznanilo pravi, da je odplula iz Hongkonga 15. mar¬ ca in dospela v Pearl Harbor, mornarično bazo pri Havajskih otokih, 5. aprila. Ime podmornice je Pickerel in njen krmar je Paul R. Schrat.z iz Pittsburgha, Pa. Podmornica je bila zgrajena v ladjedelnici v Portsmouthu, N. H., 4. aprila lani. Vse nove ameriške podmorni¬ ce so opremljene z napravami za dovajanje zraka. Te naprave so cevi iz podmornic do površja. Razvili so jih Nemci v vojnem času na osnovi holandskih načr¬ tov. S pomočjo dihalnih naprav podmornice lahko operirajo pod vodo. Opremljene so z dieselski- mi stroji, ki razvijajo hitrejšo brzino kot električni motorji. Ti stroji niso odvisni od baterij kot so električni motorji. Z dihalni¬ mi napravami se podmornice novega tipa lahko drže več tednov pod vodo. Omejitve sko- :o ni z izjemo kuriva za pogon¬ sko silo. Zdaj se izvaja pritisk za vpre- šenje atomske sile za pogon pod¬ mornic. Uradniki Westinghouse Electric Corp. so priznali grad¬ njo atomske tovarne za podmor¬ nice. Taka tovarna bi lahko ob- ■atovala stalno brez kuriva, to¬ da vzelo bi dve do šest let za zgradnjo take tovarne. Amerika je začela graditi pod¬ mornice novega tipa, ko so bila objavljena poročila, da Rusija gradi nove podmornice po nem¬ ških načrtih, katere je zasegla po zaključenju druge svetovne voj¬ ne. Padec trgovine z Južno Ameriko Trgovinski depart- ment objavil poročilo Washingion, D. C. — Poostri¬ tev kontrole trgovine in izme¬ njave blaga v republikah Južne Amerike so rezultirale v padcu trgovine med temi republikami in Združenimi državami. To dejstvo dokazuje poročilo trgo¬ vinskega departmenta, ki je bilo pravkar objavljeno. Visoke cene so ovirale izvoz blaga iz latinskih republik v Združene države. Amerika mo¬ ra konkurirati na tržiščih z bla¬ gom prodajalcev na Dalj njem vzhodu in v Afriki. Države v Južni Ameriki, ki pridelujejo kavo, žanjejo večje dobičke, ker so cene poskočile. Vrednost izvoza ameriškega bla¬ ga in produktov v latinske repu¬ blike je padla lani na $2,712,000,- 000, dočim je bila leto prej $3,- 165,000,000. ’ Amerika je lani poslala manj blaga Braziliji in Argentini. Po¬ ročilo trgovinskega departmenta naglasa, da je sedanji obseg tr¬ govine kljub padcu večji nego je bil v letih pred drugo svetovno vojno. d ter umetniki bodo prihajali v Cehoslovakijo. Državi bosta, s pomočjo instituta izmenjavali znanstvene informacije. PROSVETA TOREK, 11. APRILA 1950 Naročnina sa Zdrnian« država (izvan Chicaga) in Kanada ».M na lata, $4.00 za pol lata, $2.00 za čatrt lota; za Chicago in okolico Cook Co., $9.50 za celo leto, $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.00. Subscripiion rates: for the United States (excepi Chicago) and Canada $8.00 per year, Chicago and Cook Countv $9.50 par r*ar, foreign countries $11.00 par year. Cena oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenih člankov se ne vračajo. ..Rokopisi literarna vsebina (črtica, povesti, drama, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju la v slučaju, ča ja priložil poštnino. Adverlising rates on agreernent.—Manuscripts of Communications and unsolicited articles will not ba relurned. Oiher manuscripts, such as stories, p)ays, poems, elc., will be returned to sender only when accompanied cy self-addressed and slamped anvalopa. Naslov na vsa. kar ima stik z listom: PROSVETA 2657-59 So, Lawndala A v o., Chicago 23, Iliinola Bridgesova zadeva zopet v ospredju—II Odkar je Mooneyjeva zadeva zatonila v zgodovino delavskih bojev te dežele, ni bil noben unijski voditelj toliko persekutiran kakor je Harry Bridges. Justični department mu je za petami že zadnjih'15 let. Vzroke smo navedli včeraj: ker je bojevit in radi kalen delavski voditelj, pošten in nedostopen do podkupnine ali omame. Mogočnim industrijskim, bančnim in trgovskim interesom na zapadni obali se je Bridges smrtno zameril, ker je pred leti orga niziral pristaniške delavce in vodil dramatično stavko, ki je kon čala “openšaparštvo” ne samo v vseh pristaniščih, marveč tudi sprožilo veliko organizacijsko gibanje širom vse Califorhije, Ore gona, Washingtona in tudi v Britski Kolumbiji. Prej je bilo de lavstvo v omenjenih državah, kakor večinoma tudi po drugih, le slabo organizirano. San Francisco in Los Angeles, da o drugih me¬ stih ne govorimo, sta slovela kot openšaparske trdnjave. Tom Mooney, Bridgesove prednik, je bil sploh omrežen v San Francis¬ cu, ker je skušal organizirati tramvajske delavce. V razbiranju unij in prizadevanj za organiziranje so bili tamkajšnji kapitali¬ stični interesi sploh pravi mojstri in se odprto ponašali, da ne trpe nobenega delavskega agitatorja. Kakor je pred leti pokazala LaFollettova senatna preiskava, so se v razbijanju unij posluže¬ vali vseh terorističnih in fašističnih sredstev. Bili so pristaniški delavci, ki so pod vodstvom militantnega, ra¬ dikalnega in nepodkupljivega Harryja Bridgesa zadali smrtni udarec openšaparstvu ha zapadu. Seveda s pomočjo “new deala” ter blagohotne “nevtralnosti” Rooseveltove administracije, ki ni hotela razbiti tiste velike pristaniščne stavke leta 1934 ali inter¬ venirati na strani delodajalcev. Zato so bili končno tudi prisiljeni na kapitulacijo. Tisti zmagi so potem sledile velike organizato- rične kampanje tudi med drugimi delavci na zapadu. O “coprnici” in drugem Slickville, Pa. — Že mnogo let čitam Prosveto in mi vedno bolj, ugaja, tako da jo kar po dva¬ krat in celo trikrat prečitam. Včasih se prav pošteno nasme¬ jani. Sicer pa je smeh zdrav, posebno v takem vremenu kot ga imamo sedaj. Mnogi dopisi so zanimivi. Tu¬ di John Škoda se je dobro odre¬ zal. On se je hotel na lastne oči prepričati o Katarini Colman, o kateri se je raznesel glas, da zna z molitvijo zdraviti bolnike. Vendar pa se je br. Škoda po¬ dal na nevarno pot, kajti ljudje govorijo, da je tako lepa, da se splača, če jo samo vidiš, pa če te ozdravi ali ne. Povrhu pa še zapoje. In kako se smehlja! Jaz sem jo slišal po radiu, pa sem jo imela takoj dosti. Meni se zdi, da bo sedaj še marsikoga revmatizem grabil, posebno če jo. vidi. Če bi jaz imela moža, ga ne bi pustila, da bi sam hodil tja, marveč bi šla z njim. Pravijo, da poceni zdravi m da ji lahko kar po pošti pošlješ kakšen “copak”, v zameno.se ti pa tako lepo zahvali. V kolikor je meni znano je tukaj in v oko¬ lici Slickvilla že omlatila. Men¬ da je zdravila samo začasno. Če ne bo pobegnila iz Pittsburgha, znabiti jo bom šla pogledat. No, to se reče, da bom šla na božjo pot, saj tam samo molijo in po¬ jejo. Bom pa še jaz pomagala peti, saj to je veselje, veselje pa je dobro za zdravje. John Škoda je omenil, da je bila tista “čarovnica” že v dveh državah. Najbrže tudi v Pitts- Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek 35. Žcgomeinim igralcem se obeta ncv? mod?, v obliki dokolenk, ki so jo uvedli člani žogcmelnega moštva Hcllywood Starš v Holly- wccdu, Calif. jo tako zvane “čipse” in svojo točilno mizo. Ljudje se bi mo¬ rali tega zavedati. Ne zamerim domačim, ker včasih smo že taki, da rečemo “nalašč nočem”, zu¬ nanji gosti bi se pa morali za¬ vedati v kakšno korist je to ali ono. Nekdo me je pri “bari” opozoril in dejal: “Mrs. Vidmar, burghu ne bo dolgo. Kadar bo!poglej, misliš, da je to prav?” pobrala išila in kopita, bodo vsi “Ne, ni,” sem rekla. Sicer pa je zdravniki zaprli urade in šli v; to zadeva posameznika, parado znjo. Ne vem, kako mo- Imeli smo nekaj ur lepega raz- rejo trpeti tako sramoto v tako vedrila. Vidiš tega in onega in velikem mestu. vsi so bili prijazni. Nazadnje Kakor smo že včeraj omenili, : se je potem pričelo preganjanje Bridgesa. Justični department ga je skušal dvakrat deportirati. Pri tem bi bil mprda uspel, da Bridges ni imel na svoji strani pretežno večino delavskega gibanja, zlasti CIO, kakor tudi libe¬ ralno javno mnenje. Na pritisk tega javnega mnenja in CIO je leta 1939 v zadevo posegla administracija, odnosno delavska tajni¬ ca Frances Perkinsova in odredila nepristransko preiskavo pod vodstvom Jamesa M. Landisa, dekana pravne fakultete Harvard¬ ske univerze. Kakor smo že včeraj omenili, je Landis dognal to, da je Harry Bridges sicer “radikalen unionist,” ne pa član komu¬ nistične stranke. O tem ni bilo nobenega dokaza. Nekaj let pozneje je do sličnega zaključka prišlo tudi zvezno vrhovno sodišče, ko je podalo odlok o tej zadevi. Bridges je nam¬ reč tiral svoj priziv do najvišje inštance. Zdaj že pokojni sodnik Murphy je v svoji izjavi v imenu večine dejal, “da bo Bridgesova zadeva za vedno stala kot monument netolerantnosti človeka do človeka.” Po razsodbi vrhovnega sodišča je Bridges vložil prošnjo za dr¬ žavljanstvo in ga dobil leta 1945. Končno je postal ameriški držav¬ ljan! Gotovo je tedaj tudi on svobodnejše zadihal kakor zadiha vsak priseljenec, ko dobi državljanske pravice in postane “bona fide” Američan. Toda zlobna roka ali zla usoda je Bridgesa še vedno zasledovala. Najbrže se mu ni niti malo sanjalo, da ga bo justični department še kdaj pestil in mu stregel po njegovem pridobljenem državljan¬ stvu. Toda zgodilo se je tudi to. ★ Lani je justični department proti njemu vložil tožbo, češ da je pri dobavi državljanstva po krivem prisegel, ko je izjavil, da ni bil nikdar član komunistične stranke. Z njim vred sta bila obto¬ žena sličnega prestopka tudi glavni podpredsednik unije J. R. Robertson in mednarodni organizator Henry Schmidt, ki sta mu bila za priči. Na zatožno klop so bili torej postavljeni trije glavni voditelji unije pristaniških in skladiščnih delavcev CIO. Toda ta obravnava, ki se je pričela prošlega novembra in končala zadnji teden, se je vršila v drugačni politični atmosferi in z dru¬ gačnim ozadjem kakor deportacijska postopanja proti Bridgesu pred vojno. Kdor danes pride pred sodišče v tej deželi pod po¬ sredno ali neposredno senco komunizma ali ruskega špionstva, je tako rekoč že vnaprej obsojen, pa če je kriv ali ne. To so poka¬ zale yse dosedanje obravnave te vrste in to je pokazal tudi ta pro¬ ces proti Bridgesu in njegovima kolegoma. Poleg tega so v tem procesu vsi trije stali osamljeni, to je brez moralne opore s strani organiziranega delavstva. Resnica je baš obratno. Voditelji orga¬ niziranega delavstva so bili v tem procesu moralno večinoma in nekateri tudi dejansko na strani justičnega clepartmenta! Za ta proces je justični department zbral asortirane karakterje, ki so pričali proti obtožencem. Izmed 19 prosekucijskih prič je bilo, 10 komunističnih odpadnikov, ki so trdili, da je bil Bridges član komunistične stranke, toda konkretnih dokazov niso dopri¬ nesli. Zagovornika pa sta njih izpovedi večinoma raztrgala in po¬ stavila na laž. Nekaj teh prič je trdilo, da se je Bridges pred let! udeležil konvencije komunistične stranke v New Yorku, medtem. , R ° j ta branilca dokazala z zapisniki in izjavami prič, da je bil \\ § es čas na seji neke krajevne unije v Californiji. Glavna u ri 4 C vl Pr0tl 0 ^ t0Žencu -l e bil bivši tajnik Californijskega sveta CIO >a orne, z aj pa je v službi justičnega departmenta in nastopa -ot pro esionalna priča v deportacijskih procesih ter prejema mastno p aco. V tem procesu je baje “zaslužil” $12,000 kot Judež Iskariot V tem procesu je justični department potrošil tri mili jone dolarjev, kakor je pred poroto izjavil zagovornik Halliman Poroto je vzelo pet dni, da je prišla do pravoreka Bridges ie sumiral ta skoraj petmesečni proces kot OMREŽEN JE De^ 1 m da bodo zadevo tirali do najvišjega sodišča. Pri tem bodo^meh oporo svoje unije, kakor tudi vseh pravicoljubov. Sodnik George Hlrris ,i e čestital poroti, nato pa izrekel kazen proti obema žago vornikoma radi — “žaljenja sodišča . Vincenta Hallinarta je obso¬ dil dvakrat po šest mesecev zapora, Jamesa Mclnnisa pa na tri Želim, da bi imela Prosveta še več dopisnikov, da bi se s čita- njem preganjali čas. Danes sem mislila sejati sala- to, pa je zapadel sneg. To me je tako razjezilo, da sem pričela pisati ta dopis. Mary Repos Film “Na svoji zemlji” ji je ugajal Benld, 111. — Čas je tekel in prav zadnjo minuto smo se od¬ ločili, da gremo v Springfield na priredbo društva 47 SNPJ, kate- 'ra se je vršila 26. marca. Ker sta bila ravno doma hči in zet, ju je bilo nekam nerodno sama pustiti doma, tedaj pa je Justina dejala, naj kar greva na priredbo, ker morata ona dva tako in tako nazaj v St. Louis. Rečeno, storjeno. Iz Benlda do Springfielda je približno 60 milj. Odpeljali smo se po državni cesti 66. Vreme je bilo toplo kot nalašč, cesta le¬ pa in se voziš kot Ilija po zraku. Prvi nas je pozdravil John Goršek st. Seveda, vzame nekaj časa, predno odgovoriš na vsak “hallo” in “kako in kaj”, zraven pa je bila še suša. Časa je bilo dovolj, ker so bili pozni s pri¬ četkom priredbe, kakor vselej in povsod. Milan Medvešek je dobro pre¬ daval. Razmere v Jugoslaviji je razlagal prav po domače. Kaj vse je govoril, ne bom poročala, saj je njegov potopis v Prosveti in enaka pisma prejemamo iz stare domovine. Po predavanju je sledilo pre¬ dvajanje slovenskega filma “Na svoji zemlji”. Film je bil lep in čist. Videli smo dosti lepega, a tudi groznega. Kdor hodi dosti v kino, je morda navajen takih slik, meni pa grej o vse preveč na živce, zato mi je J. Vidmar iz Livingstona v večjih slučajih prav prišel, ker je sedel ravno pi’ed menoj. Najbolj si skušam ohraniti v spomini petje, ker samo sloven¬ ski fantje znajo Jako lepo peti. Prav tako ne morem pozabiti ti¬ ste kristalno čiste vode, ki je tekla po skalah pod mostičem. Oj. kako se bi je človek napil! Nekaj pa se mi m napadlo. Vsaka ta prireditev, bodisi maj smo se zopet poslovili od Johna Gorška st. Vprašal je, kako je nam kaj ugajalo. “Vse lepo,” sem odgovorila, nakar je prista¬ vil, naj bi priredbo malo opisa¬ la. Dejala sem mu, da ne znam, on pa je bil drugačnega mnenja poklicala njegova žena, ako bo¬ va prišla z možem. Odgovorila sem ji, da bova prišla. Vprašala sem jo, če Jože kaj sluti. Po¬ vedala mi ie, da ne more niče¬ sar narediti, ker sedi doma kot koklja na jacih in hoče vedeti, zakaj bo to in ono. Jožeta smo vseeno močno pre¬ senetili. Ko smo dospeli pred njegovo hišo, smo pozvonili. Na¬ to so se odprla vrata in tedaj je zaigrala harmonika in vsi smo zaklicali “surprise!” Jože je naj- prvo malo debelo gledal, potem pa je prišel do sape, rekoč: “Do¬ bro ste me potegnili.” Sledilo je petje in ples do ranega jutra, Jože pa je kar pridno nosil pi¬ jačo iz kleti. On ima pristno kapljico. Kdor ne verjame, naj gre pa k njemu. Prepričana sem, in dejal, da znam. Pozdravljeni da bo rade volje postregel. Za- Torej bili smo gostje pri pred¬ sedniku republike Slovenije! Opazoval sem predsednika Ma¬ rinka in ostale člane slovenske vlade in povabljence. Končno sem se le znašel med “boljševi- ki”, ki danes vladajo slovenske¬ mu ljudstvu. Samo rogcfv ni¬ sem videl! Vsi so zgledali po¬ polnoma normalni ljudje, inte¬ ligentni in neprisiljenega obna¬ šanja. Poleg predsednika Marinka so bili navzoči Marjan Brecelj, podpredsednik vlade, minister za zdravstvo dr. Ahčin, Ivan Re¬ gent, dalje dr. Brecelj, dr. Lav¬ rič, slikar Božidar Jakec, dr. Furlan, mladi Sergej Vošnjak, direktor za informacije, čigar nekaj pesmi in povesti je pred časom objavil tudi naš Mladin¬ ski list, dr. Pohar in nekaj dru¬ gih oseb, a sem zgrešil njih ime¬ na. Razen Marinka, podpredsed¬ nika Breclja (kateri je brat zdravnika Breclja) in Regenta, sem že vse poprej srečal in tako sem se počutil čisto domačega med njimi. Ko sem poslušal te osebnosti, voditelje slovenskega naroda, tehtal njih besede, sem ponovno in ponovno prišel do zaključka, da ne morejo biti teroristi, kot jih slika reakcija v tujini, da so dobri Slovenci, kateri delujejo za dobrobit svojega naroda, da- siravno nanj nalagajo težka bre¬ mena, z opozicijo pa trdo posto¬ pajo. Marinko nas je prisrčno po¬ zdravil, nato pa obširno razprav¬ ljal o razmerah v Jugoslaviji, bo¬ ju s Kominformo, socializmu itd. Poudarjal je porodne bole¬ čine novega reda, odkrito priznal, vsi, s katerimi smo se videli, po¬ sebno pa pozdravljam dotično žensko, katera je rekla, da noče “štempljati” žensk. Dne 23. marca pa smo imeli drugo pot: Šli smo se poslovit od našega prijatelja Ignaca Kuk- mana iz S. Standarda. Ležal je v Carlinvillu pri pogrebniku Fr- ketichu. Kukmanove smo več¬ krat obiskali. Oba sta bila prav prijazna. Nace je vedno po- gruntal kakšno prav počasi in včasih raztegnil tudi harmoniko. V naj večji meri so se preživljali od pridelkov na vrtu in majhne pokojnine. Vendar pa so živeli in Nace je dočakal lepo starost 77 let. Blag mu spomin, soprogi pa naše sožalje! Tudi tam smo se sešli z znan¬ ci, katere nismo videli 27 let. Drug drugega nismo več poznali. Se res staramo in vsakdo koli¬ kor toliko hodi 'po strani, ne sa¬ mo jaz. Taka je usoda. Starost je žalost. Kfnalu bomo počepali drug za drugim. Anna Widmar Tudi Barbič je bil rudar Cleveland, O. — Nekoč je Irec vprašal Juda, zakaj je vsak Jud tako pribrisan človek. Jud mu je enostavno odgovoril, da zato, ker Židje jedo zlate ribice. Irec je nato hotel vedeti, če bo tudi on tako prebrisan po uživanju zlatih ribic. Jud mu je odgovo¬ ril, da bo, nakar ga je Irec vpra¬ šal, naj mu da zlato ribico. Žid mu je takoj postregel za $10. Irski Mike je plačal, nato pa odvil zavojček in vzkliknil: “Saj to ni zlata ribica, to je navaden arnik!” “Vidiš,” je dejal Jud, “kako si že prebrisan!” Tudi moj prijatelj v Hibbingu, Minn., je postal prebrisan in ne bi se čudil, če se bi nekega dne pojavil v Clevelandu in prevzel moje mesto na poulični. Me¬ ni pa ne bo drugega kazalo kot odriniti v železno okrožje v Min¬ nesoto in si v rudniku poiskati delo. . Nad dopisom smo čitali, da morajo rabiti možgane tudi ru¬ darji. Če jih morajo rabiti, bi jaz vprašal, zakaj jih ne? Že večkrat sem pisal, da sem bil ru¬ dar. Torej, kdor je rabil mo¬ žgane, je vedel, da nekaj vem o rudarstvu. Saj sem bil vendar več sto čevljev pod zemljo tam, kjer “hudič” Trbovlje trese. Od tedaj bo v mesecu juliju poteklo 50 let. Star sem bil samo 14 let in pol. Leto dni pozneje pa sem bil v Hrastniku. Ker pa so pla¬ čali fantu kot sem bil jaz tako malo, da je bilo komaj za ajdo¬ ve žgance, sem bil prisiljen pu¬ stiti delo in hajd nazaj v Za¬ gorje k steklarjem, kjer sem slu¬ žil pp nekaj kron in imel še ko¬ šček mesa povrhu. Ko sem došel s “cekerjem” v Ameriko, nisem pričel delati na clevelandski poulični železnici, pač pa v v Nottingham-majni v okraju Washington, Pa. Mesto mesece. To teroriziranje odvetnikov, ki se upajo braniti pred so- puške so mi dali kanto črnega diščem delavske voditelje in komuniste, današnje “Belcebube”, je smodnika, da bom streljal črni zdaj prišlo že kar v modo. Na sličen način si je fašizem priprav- premog mesto rdečekožce. To je Ijal pot v Evropi. Ta Bridgesova zadeva bo še donela po deželi. 'bilo meseca junija 1. 1903. Glas iz West Virginije Windsor Heighis, W. Va. — V Prosveti sem čitala, da je umrla Frances Podobnik, rojena Špen- dal. Ona je bila moja ožja so¬ rodnica. Rada bi dobila naslov od enega izmed njenih bratov. Pokojnice se ne spominjam, ali kadar sem obiskala Gomilar- jeve v Podkrižu, srno večkrat go¬ vorili o njej. kakor tudi o nje¬ nih bratih. Njena mati je umr¬ la, ko sem jaz bila še v stari do¬ movini. Imena njenih sester v stari domovini so Loj za, Micka in Pepca. Torej, Frank in John, prosim, da bi se zglasila na moj naslov. Naj še omenim, kako imenitno smo se zabavali pri mojem bra¬ tu Jožetu Kozlevčarju v Browns- villu, Pa. Za 28. januarja smo dobili povabilo, da se udeležimo njegovega 50. rojstnega dneva, h na ali velika, je povezana s'katerega so mu priredili njegovi stroški. V ta namen mislim ima- ' prijatelji. Prav tisti dan me je kljubujem in želim Prosveti ve¬ liko novih naročnikov, mojemu bratu Jožetu pa še na mnoga leta! Mary Hribar razpreda svoje misli kot učen profesor, kot mož, ki mnogo mi¬ sli in študira. Vendar pa ga je zanimivo poslušati. Eden izmed naših delegatov; kateri je bil rad zaspan ^)ri takih pogovorih, ga je ves čas zvesto poslušal in prav nič kinkal. Predsednik Slovenije je bil ru- dar, ko mu je bilo komaj 15 let. čez nekaj let je radi gorečnosti za revolucijo pobegnil v Franci¬ jo, tam pridno študiral marksi- zem-leninizem, nato pa bil po¬ slan v Sovjetsko unijo, kjer je nadaljeval svoje študije. Med vojno je bil v partizanih, in sicer po italijanski kapitulaciji, kajti če se prav spominjam, je bil po¬ prej v internaciji. Neki bivši partizan mi je pravil, da ko se je med njimi v gozdovih pojavil Marinko, niso vedeli kdo je in so ga od vseh strani pazili, boječ se. če ni morda kakšen špijon. Kmalu nato so dobili sporočilo iz gl. stana kdo je in naj bodo vljudni z njim. Marinka sem opozoril, da se bo morala Slovenija bolj zanimati za izseljence kot se je do sedaj, on pa je dejal, da posveti vsak dan nekoliko časa temu proble¬ mu, toda na dnevnem redu ima¬ jo toliko drugih zadev, da je ne¬ mogoče vse rešiti ob pravem ča¬ su. Naj omenim, da sta govorila tudi podpredsednik vlade Marjan Brecelj in Ivan Regent. Regent je velik humorist in je zbijal ša¬ le s predsednikom. Govoril je tudi 6 boju med Kominformo in Jugoslavijo ter povedal, da do¬ bro pozna Sovjetsko unijo, saj je tam preživel 14 let.. Mož je. sfSi približno 65 let, majhen po po¬ stavi in plešast, toda izredno da se delajo napake in da se vahen in simpatičen. Z njim sem trudijo, da jih odpravijo. Dotak- hil se je tudi slovenskih kmetov. Z njimi je največji problem, ker se ne morejo prilagoditi nove¬ mu sistemu, ker ne morejo za- popasti, da v teh časih, ko se gradi nov red, ne morejo po svo¬ ji volji postopati s svojimi pri¬ delki, da je država prisiljena ter¬ jati od njih velik delež, da pre¬ hran j a industrijskega delavca in drugo prebivalstvo. Ni lahko graditi socializma, zlasti ne v de¬ želi, ki ni imela skoraj nobene industrije, v vojni pa bila tako silno prizadeta in njeno prebi¬ valstvo tako decimirano in osla- beno, je poudarjal predsednik Slovenije, nato pa pristavil, da jfe potrebno, da si ogledamo do¬ bro in slabo stran, pozitivne in negativne stvari, jih skušamo razumeti, nato pa poročamo sa¬ mo resnico o sedanjih razmerah in ljudeh v Sloveniji in ostali Jugoslaviji. Marinko je govoril tudi o spo¬ ru med Sovjetsko unijo in Ju¬ goslavijo. Radi spora med Ju¬ goslavijo in Kominformo so pri¬ čeli razpravljati delavski sloji po vsem svetu o pravilnosti mark- sizma-leninizma in danes se bolj proučuje teorija marksizma kot kdaj poprej. Kritiziral je tudi tajno diplomacijo, ki jo danes uganjajo velesile z Rusijo vred. Marinko ni dramatičen govor¬ nik, marveč se čestokrat ustavi sredi stavke, toda takoj nato Nazanje sem bil v rudniku sedem mesecev v 1. 1909 v Moon Runu, Pa. Od tam pa sem odšel v Joliet, 111., pozneje pa v Chi¬ cago. Da se nisem držal tistega dela, je bil vzrok, ker ni bilo stalne zaposlitve, pač pa le te¬ daj, kadar je družba dobila na¬ ročila. Če družba nima naročil, premogorovi ne obratujejo in ru¬ darji šo brez dela. Tak je ru¬ darski biznis! Ali je res tako težko delo v rudnikih? Če nimajo rovi pre¬ več plina, kot je bil premogov¬ nik Nickels v Moon Runu, in da bi mi dali na izbiro, češ moraš kopati 1 tikaj jarek ali pa v rov, bi si zbral rov mesto zunaj v jarku. Zaslužil sem več kot bi (Dalje na 3. strani.) govoril o Dragotinu Gustinčiču, s katerim je bil skupaj v Mos¬ kvi. Obžaloval je, da je Gustin¬ čič zavzel negativno stališče na- pram novi Jugoslaviji, nato pa pripomnil, da ie mož pač takega značaja, ki misli, da jemn ved¬ no v pravem. Gustinčič je očit¬ no pričel ruvati proti sedanje¬ mu režimu in se usporedil s Kominformo. Nisem ga vpra¬ šal, kje je sedaj, toda sodim, da je zaprt. Naj še omenim, da mi je Re¬ gent zelo naročeval, naj ne po¬ zabim pozdraviti našega Etbina Kristana in da naj pride kmalu na obisk v staro domovino. Ker sem ravno pri Kristanu, naj po¬ vem, da so po njemu vpraševali mnogi Jugoslovani. Ko je umrl Oton Župančič, mi je Kristan potožil, da ne bi več nikogar po¬ znal, če bi šel na obisk v domo¬ vino. Toda temu ni tako! Sreča! sem osebe v Srbiji in Hrvatski, ki so mi povedale, da poznajo starega borca Kristana. Edvard Kardelj, jugoslovanski zunanji minister, pa je poudaril, da je Etbin še edini izmed žive¬ čih socialističnih pionirjev in da je zelo važno za ves jugoslovan¬ ski delavski pokret in zgodovi¬ no socialističnega gibanja, da bi napisal svojo avtobiografijo. O Kristanu smo govorili tudi z maršalom Tijpm. .Zelo sem se začudil, ko je dejal, da je nekaj dni poprej čital neki Kristanov govor, katerega je imel v jugo¬ slovanski narodni skuoščini, to je bilo kmalu po prvi svetov¬ ni vojni, ko se je Kristan vrnil v domovino in bil izvoljen v na¬ rodno skupščino kot socialistič¬ ni poslanec. Sicer nima pome¬ na, kaj misli o voditelju kot je Tito oseba kot jaz, toda v mojik očeh je toliko bolj zrastel, ko je tako preprosto povedal, da je baš pred nekaj*’, dnevi čital go¬ vor našega starega delavskega pobornika .V resnici sem se ze¬ lo začudil. Toda vrnimo se k predsedniku republike Slovenije. K njemu smo dospeli ob 8. uri zvečer, po¬ slovili pa smo se malo pred eno ■zjutraj. Torej smo se razgovar- jali skoraj šest ur! (Dalje prihodnjič) TOREK, 11. APRILA 1950 P K O S V E T A stveni direktor francoske komi¬ sije za atomsko energijo, meni, da nobena teh držav ne bi mo¬ gla^ sama premagati vseh težav. Naslednje leto so ga nadomestili s kotlom s težko vodo, ki so jo Večji uspeh bi utegnilo imeti tesno sodelovanje teh držav: Bel¬ gija bi dala uransko rudo iz Kon¬ ga, Norveška težko vodo, Nizo¬ zemska bi sodelovala s svojo pre¬ cizno tehniko in Švedska s svojo težko industrijo. Preostaja še vprašanje, kako je s Sovjetsko zvezo. Uradnih podatkov nimamo. Toda narav¬ no je, da tako velika sila ne mo¬ re zaostajati za nobeno drugo. dobivali od družbe Norsk-Hydro z Norveškega. Delo je uspešno napredovalo, toda leta 1943 so se pojavile težkoče: najprej so za¬ čele primanjkovati surovine, na¬ to je bila uničena tovarna težke vode na Norveškem. Vendar je Nemčija tedaj razpolagala s to¬ likšno zalogo težke vode, da je lahko zgradila uranski kotel za poldrugo tbno težke vode in Dejstvo je, da ima Sovjetska prav toliko urana. S tem je bila zveza že izpred vojne dober ka- prvič dosežena verižna reakcija, der najboljših atomskih fizikov. Toda sovražno bombardiranje je Njih število se je v zadnjih letih delovanje prekinilo. Zato so po- nedvomno še povečalo. Gotovo stavili nov kotel v jami, ki so je potek vojne oviral delo na jo izsekali v skali Dri Haiger- tem polju, toda po končani vojpi lochu. Februarja 1945 je bil ko¬ se je tembolj lahko razmahnilo, tel instaliran, a že konec aprila zlasti še, ker sedaj Sovjetska so Američani zasedli Halgerloch. zveza lahko črpa potrebno rudo Tako se je konec druge svetov- iz znanega ležišča v Jachymovu ne vojne končalo delo Nemcev na Češkem in je nedvomno na- na področju atomske energije, šla tudi druge vire na svojem Pri tem delu pa so težili bolj ogromnem ozemlju. Končno ima- za tem, da si preskrbijo nov vir mo izjavo samega zunanjega mi- energije, kakor da bi ustvarili nistra Molotova ob tridesetletni- ! atomsko bombo. L. Č. IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKE GA NARODNEGA SVETA Četrta Zadnje podružnicam SANSa in drugim poziv za izvolitev delegatov 4. konvencija SANSa, ki se bo vr¬ šila 27. in 28. maja 1950 v Cleve¬ landu, O. Vsaka podružnica ali organiza¬ cija je upravičena do enega de¬ legata, ako je od zadnje konven¬ cije prispevala najmanj $50 v upravni sklad SANSa. Podruž¬ nice ali organizacije, ki so v ta sklad prispevale več, so upravi¬ čene do sorazmerno večjega šte¬ vila delegatov. Do enega ali več delegatov so upravičene tudi tiste organiza¬ cije, narodni domovi, centralne organizacije, kulturne skupine ter časopisi, ki so direktno ali indirektno materialno ali moral¬ no nudile SANSu svojo podporo v omenjeni dobi. Ako katera zgoraj imenovanih podružnic, organizacij ali skupin ni prejela takega poziva, pa se smatra, da je upravičena do za¬ stopstva na tej konvenciji, naj se nemudoma javi na glavni u- rad SANSa in zadevo se bo sku¬ šalo kar najbolje mogoče urediti. sj« Predavanja o Jugoslaviji. Kot znano, sta bila Mirko G. Kuhel, tajnik in Milan Medve¬ šek, blagajnik SANSa, dalj časa na obisku v Sloveniji in Jugo¬ slaviji. Vkljub temu, da Milan Medvešek v Prosveti opisuje to potovanje, so iz mnogih sloven¬ skih naselbin izrazili željo, da se priredi predavanje, na katerem bi govornik ustmeno in po do¬ mače povedal o svojih vtisih in doživljajih za časa potovanja in bivanja v Jugoslaviji. Do sedaj so se taka predavanja vršila v Chicagu, Clevelandu, Springfiel¬ du in Waukeganu, 111., ki so bila zanimiva in poučna. Prihodnja predavanja, na ka¬ terih bo nastopil Milan Medve¬ šek, bodo: 30. aprila v Detroitu, Mich., pod avspicijo podružnice štev. 1 SANS, in 14. maja v She- boyganu, Wis., pod pokrovitelj¬ stvom društva štev. 344 SNPJ. Naselbine, ki bi želele imeti tako predavanje, naj se za po¬ jasnila obrnejo na glavni urad SANSa. Naslov je spodaj. URANSKI KOTLI V EVROPI 1 udi Norveška, Švica, Nizozemska, Belgija in Švedska bi rade imele uranske kotle Marsikdo, ki z zanimanjem sledi pisanju vseh mogočih časopisov, se sprašuje, ali razpolaga samo Amerika z uranskimi kotli, ali pa jih imamo morda tudi že v Evropi. Vsekakor bomo skušali v tem' članku odgovoriti vsaj, kolikor nam je znano, na to zanimivo vprašanje. Združene države Amerike so vsekakor daleč pred vsemi dru¬ gimi državami glede izkoriščanja atomske energije. Pet najvaž¬ nejših podjdtfj komisariata so: 1. Los Alamos, središče za iz¬ delovanje atomskih bomb, ki ima en uranski kotel; 2. Argonne (Chicago) z dvema poskusnima kotloma; eden je grafiten in na zračno ohlajeva¬ nje, drugb pai ima težko vodo za uravnavanje in ohlajevanje. Tre¬ tji kotel posebne konstrukcije je v pripravi; 3. Clinton (Oak Ridge) z gra¬ fitnim kotlom za zračno ohlaje¬ vanje, proizvaja izotope za ame¬ riške univerze; 4. Brookhaven (Eastern Long Island) se pravkar gradi. Imel bo poskusni kotel srednje moči (proračunan ie na 10 milijonov dolarjev) in kemijske, medicin¬ ske, biološke in industrijske la¬ boratorije za 200 do 500 znan¬ stvenih delavcev (ustrezne grad¬ bene stroške cenijo na 50 milijo¬ nov dolarjev) in; 5. Knolls (Schenectudy), ki bo prav tako odprl svoje laboratori¬ je tujim znanstvenikom in teh¬ nikom. V Ameriki je od lanskega po¬ letja še en uranski kotel s težko vodo in sicer v Chalk Riverju v Kanadi, ki za sedaj proizvaja sa¬ mo manjše količine plutonija in urana 235. Za letos pričakujejo, da bo v Brookhavnu začela delovati pr¬ va poskusna centrala za izkori¬ ščanje atomske energije. Proiz¬ vajala bo vodno paro in bo ime¬ la moč 1000 kilovatov. Druga padobna centrala se bo v dveh do petih letih dogradila v Sehe- nectadyju. Med evropskimi državami je bila samo Anglija posvečena v tajnosti, s katerimi skriva Ame¬ rika problem atomske energije.i Ker razpolaga s potrebnimi su¬ rovinami (v 'dominionu Kanada) in tehničnimi sredstvi, je že zgradila dva atomska kotla, oba v Harwelu pri Oxfordu. Prvi imenovan Gleep po začetnicah naziva “Graphite low ener'gy ex- perimental pile” (Manjši poskus¬ ni kotel z grafitom) je začel de¬ lati poleti 1947, drugi, večji in prav tako z grafitom in na zrač¬ no ohlajevanje toda z močjo ne¬ kaj kilovatov, ki je začel obra¬ tovati že ob koncu lanskega le¬ ta. Oba sta prvenstveno dolo¬ čena za proizvajanje radioaktiv¬ nih prvin v zdravstvene in znan¬ stvene namene. Že sedaj pošilja Anglija take proizvode tudi v druge države. Letos pa bo go¬ tov velik kotel za proizvajanje plutonija v Sellafieldu v severo¬ zahodni Angliji. Anglija ima nedvomno mnogo večji interes kakor Amerika na tem, kako bi uranske kotle uporabila kot vir energije. V Franciji, kjer sta I. Joliot- Curijeva in Jugoslovan P. Savič odkrila pojav atomske razcepitve in ki je bila ob začetku druge svetovne vojne na vodilnem me¬ stu pri proučevanju atomske e- nergije, so ob koncu vojne po ameriškem zgledu ustanovili po¬ sebno komisijo za atomsko ener¬ gijo, kateri stoji na čelu P. Jo- liot-Curie in v kateri so poleg zastopnikov vojske Irena Joliot- Curiejeva, Perrin in Pierre Au- ger. Za sedaj gradijo v stari trdnjavi Chatilon samo manjši kotel z grafitom. Njegova moč bo le nekaj štb vatov. Predvi¬ dena pa je že gradnja večjega kotla, podobnega kotlu v Oak Ridgeu v Ameriki. Izvršitev te¬ ga načrta pa je odvisna od po trebnih surovin in veliko vpra¬ šanje je, ali' 1 zadoščajo ležišča uranove rude v sami Franciji in na Madagaskarju za izpolnitev tega načrta. Tudi Švica hoče imeti svoj uranski kotel, toda za sedaj ne ci velike oktobrske revolucije, po kateri ni atomska bomba več tajnost Angležev in Američanov. Kako pa z Nemčijo? Sedaj je seveda izključena od tekmova¬ nja. Ali ni morda že pred kon¬ cem vojne razrešila problema atomske energije? Bila je sko¬ raj na tem, a ga ni utegnila re¬ šiti do konca. Vzrok je bil pred¬ vsem v stališču “nemške fizike” proti “židovski fiziki”. Zato so Nemci zaostali za zahodnimi si¬ lami. Leta 1940 so zgradili prvi uranski kotel s parafinom, ki pa še ni dopuščal verižne reakcije. konvencija SANSa j da bi ta film radi še enkrat vi¬ dni je bil razposlan deli in slišali. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) v tovarni. Delo sem naredil kot ostali rudarji. Delovodjo pa sem videl le enkrat na mesec. Če bi bil tedaj v železnem okrožju v Minnesoti, mislim, da bi bil prav tako sposoben delati v železnem rudniku kot drugi rudarji. Večkrat sem se domislil na Ja¬ ka Brdovnika v Hrastniku, ka¬ teri je rekel, kadar je prišlo do težkega dela: “Naj dela bik, ki je močan!” Kdo neki se naj bi ponašal z močjo pri delu? Saj se še Mar¬ tin Karpan ni, ko je dvignil ti¬ sto kljuse in še dva stota soli povrhu, da je imela cesarjeva kočija prosto pot. Ko se je po¬ tem Brdavs repenčil s svojo močjo, je cesar poslal po Marti¬ na Krpana, kateri je ošabnežu s plankačo odsekal bučo. Tudi Pe¬ ter Zebič je kazal Clevelandča- nom svojo moč in mu nista mo gla dva konja premakniti rok. Potem pa je lahko Zebiča en sam pogrebnik stlačil v krsto. In se¬ daj Peter kaže Petru svojo moč v nebesih. Če bi France Pipan rad pre¬ vzel moje mesto na poulični, se naj priglasi enkrat drugo leto, ker če mi bo Bog dal ljubo zdravje, bom delo z veseljem od stopil. Frank Barbič Tako na primer nam piše br J. Goršek, tajnik društva štev. 47 SNPJ in podružnice štev. 15 SANSa, Springfield, 111., kjer je bil ta film predvajan 26. marca, t.l., v izčrpku sledeče: “ ... Kar se pa tiče slik ali filma (Na svo¬ ji zemlji), je v vseh ozirih pr¬ vovrsten, tako se je vsakdo — katerega sem po programu vpra¬ šal — povoljno izrazil. In mno¬ go jih je bilo, ki so želeli ta film še enkrat videti in med temi sem tudi jaz ...” Prihodnja, do sedaj priglašena predvajanja tega filma bodo: 16. aprila v Pueblu, Colo. (podruž¬ nica štev. 109 SANS), 30. aprila, Fontana, Calif. (društvi štev. 569 in 723 SNPJ), ter 3. junija v Sha- ronu, Pa. (podružnica štev. 30 SANS). Rojakom v onih naselbinah, kjer ta film še ni bil predvajan, pa bi ga želeli videti, se pripo¬ roča, da skušajo tudi v njihovem kraju tako predvajanje priredi¬ ti. Za riadaljna pojasnila in po¬ goje pišite na: Slovenski ameriški narodni svet, 3854 Wesi 26th St., Chicago 23, 111. Tajništvo SANSa. Brezposelnost v ZDA in v zahodni Evropi Po podatkih, ki jih je zbral francoski list “France Nouvelle”, je od januarja 1949 do januarja 1950 v ZDA narasla brezposel¬ nost od 2.664.000 na 4,480,000 oseb. V istem času je nezapo¬ slenost narasla v Franciji od 25.- 500 na 46.396, V zahodni Nem¬ čiji od 975.000 na približno 2,- 000.000, v Belgiji od 171 tisoč na 213.762, na Nizozemskem od 53,900 na 83,107, v Italiji je pa število brezposelnih, ki znaša približno 2 milijona, ostalo ne¬ spremenjeno. List poudarja, da so te številke po večini uradne, da pa ne vsebujejo tistih brez¬ poselnih. ki niso prijavljeni pri uradih za delo. Novo učinkovito sred' stvo za gašenje požarov Ljubljana. — Šef laboratorija tovarne sode v Lukavcu pri Tu- Film iz Slovenije. SANS ima lepe in zanimive filme, med katerimi je najbolj zanimiv film “Na svoji zemlji”. bi imela v njem nič kuhati, kajti To je prvi slovenski umetniški zli, mladi inženir Aleksander prav malo vdrjetno je, da bi do- film. katerega je izdelal Triglav- j Mošič je našel novo sredstvo za bila od zunaj potrebne surovine, film v Ljubljani. V tem filmu j polnenje gasilnih aparatov, in si- četudi slovesno izjavlja, da bi se izraža silna volja, hrabrost in eer zmes amonijevega klorida in samo v mirne na- trpljenje našega naroda v borbi amonijevega bikarbonata, po¬ za osvoboditev izpod jarma kru- stranskih proizvodov tovarne so- tega okupatorja. Predvajan je de v Lukavcu. Poizkusi so po¬ bil že v mnogih krajih širom ^ kazali, da je ta raztopina še bolj Amerike, kjer žive Slovenci inj učinkovita kakor razstopine, ki znani atomski fizik L. Kowarski, povsod ie bil z odobravanjem in £0 jih doslej uporabljali za ga-, ki je sodeloval pri ustvaritvi ; zadovoljstvom sprejet. V mno-'silne aparate, razen tega vzdrži atomske bombe in je sedaj znan- ! gih krajih so rojaki izrazili željo,[tudi zelo nizke temperature. kotel služil mene. Podobne namene imajo tudi Norveška, Nizozemska in Belgi¬ ja, predvsem pa Švedska. Toda Zima in bolezen Gilbert, Minn. — Slonim pri oknu in premišljam, kdaj bo pri¬ šla zaželjena spomlad. Do sedaj smo imeli že toliko snega, da se ne spominjam, da ga je bilo tako veliko že kdaj poprej. Sedaj je že čas, da bi prišla v deželo spo¬ mlad, a še vedno sneži. Skozi vso zimo sem v poste¬ lji. Že lansko leto sem začutil bolečine v levi nogi, katere so bile z vsakim dnevom hujše. Dne 21. novembra pa sem se mo¬ ral podati v bolnišnico v Eve- leth. Po par tednih v bolnišni¬ ci so pa zdravniki ugotovili, da se bom moral podvreči operaciji. Priznali pa so, da nimajo pravih nožičkov za tako operacijo, zato so mi svetovali, naj grem v Du- luth v bolnišnico St. Mary, s pri¬ pombo, da je daru zdravnik, ki ima take instrumente. Dne 12. junarja so me operi¬ rali, nakar so me zavili v mavec od kolena in gori čez pas. Se¬ daj sem še vedno v mavcu, zato sem zgoraj napisal, da slonim, ker -sedeti sploh ne morem, do¬ kler bo mavec na meni. V času bivanja v bolnišnici v Evelethu in kasneje v bolnišnici St. Mary v Duluthu, sem imel mnogo obiskovalcev. Preveč ča¬ sa bi vzelo, če bi vse naVedel po imenih, zatorej se vsem skupaj zahvaljujem iz železnega okrož¬ ja, kakor tudi iz Dulutha, ki so mi delali kratek čas v bolnišni¬ ci. Hvala tudi tistim, ki so mi poslali kartice po pošti. Ne smem pa pozabiti imeno¬ vati Matijo Pogorelca, kateri ima tako rekoč bolnico St. Mary za svoj dom. On je v resnici v ve¬ liko tolažbo bolnikom, posebno pa Slovencem. Vedno lazi okrog bolnikov in jim pridno prinaša različne slovenske časopise. Charles Klanchar Listnica uredništva Na nepodpisane dopise in po¬ ročila za Domače vesti se oziramo. Vsak poročevalec I naj podpise. ne se Kulturne vesti iz Slovenije Ljubljana. — Zagrebška opera je sredi februarja gostovala v Ljubljani s svojima najbolj uspe¬ lima predstavama v letošnji se¬ zoni, z Verdijevo “Aido” in Ser¬ geja Prokofjeva baletom “Ro¬ meo Julija”. To je bilo prvo go¬ stovanje reprezentativne hrvat- ske opere v vrsti stikov in iz¬ menjav vrednot slovenskega in hrvatskega kulturnega udejstvo¬ vanja. Pionirska sekcija kullurno-u- meiniškega društva "Fran Lev¬ stik" v. Ljubljani je priredila februarja “Folklorno-baletni ve¬ čer”. Dobro uspeli nastop ples¬ ne skupine je bil kljub razgiba¬ nemu koncertnemu in gledali¬ škemu življenju dogodek zase. Ljubljanske kinematografe ob¬ iskuje tedensko okoli 90.000 lju¬ di Kino “Union” obišče na te¬ den 19,260 ljubiteljev filmske umetnosti, “Moskva” 15,730, “Sloga 17,136, “Triglav” 12,000, “Siska” 3.850, “Litostroj” 3,320, “Št. Vid 2.968, “VEvče” 1122, “Kozarje” 722, pet klubskih ki¬ nematografov pa okrog 3,600 lju¬ di, Tedensko se vrši po 28 pred¬ stav. Profesionalni folklorni ansam¬ bel iz Zagreba, osnovan novem- “Joža Vlahov i'č” in članov folklorne sekcije zagrebškega Kulturno-umetniškega društva “Joža V1 a n o v i č” in članov drugih plesnih skupin v Hrvat- ski, se je afirmiral ^kot kolektiv visoke umetniške kvalitete. Dr¬ žavni ansambel ljudskih plesov in pesmi bo v kratkem skupno s ansamblom ljudskih plesov Sr¬ bije iz Beograda, folklornima skupinama iz Skoplja in Bitolja ter skupino iz Lazarpolja odšel na turnejo v inozemstvo. Gosto¬ vali bodo v Angliji, Italiji, Švi¬ ci, Franciji in Avstriji. Jugoslovanska kolonija na Du¬ naju je priredila 21. februarja književni večer, posvečen jugo¬ slovanskima pesnikoma Vladi¬ mirju Nazorju in Otonu Ž u- pančiču. O njunem življenju in delu je govoril slovenski pe¬ snik Mile Klopčič, na to pa so dunajski igralci Marija A j a, M o k . ih B r i n k 1 brali dela Nazorja in Župančiča. (Poslano SANSu - Chicago.) NEKAJ 0 POTOVANJU PO JUGU F. A. VIDER Veliko se sliši kakor tudi piše o življenju, razmerah, itd., po juž¬ nih državah naše bogate dežele, posebno pa jih jemljejo na piko inozemski liberalno orientirani žurnalisti in pisatelji, če se jim po¬ sreči videti kaj je za zastor jem. Tako se je tudi v meni že večkrat pojavil nagon, nekoliko vsled radovednosti in pa tudi radi dvoma, če bi res bilo mogoče, da vidim, ako tam res vladajo tako mizer- ne razmere, kot se o njih več¬ krat sliši ali poroča. Tako sem se to pot naglo od¬ ločil, vzeti par tednov počitnic v mesecu marcu, kateri je bil v Chicagu letos precej mrzlejši kot na primer mesec januar ali feb¬ ruar. Tako sva se s soprogo sre¬ di marca podala na potovanje proti jugu, namenjena sva bila v tople kraje—Florido. Par naših rojakov, ki so že večkrat poto¬ vali v omenjeno državo, mi je svetovalo, ko pridem v Indiano, da naj vzamem 41. cesto, ki naju pripelje do mesta Griffin, Geor¬ gia, od tam pa po 19. cesti, ako hočeva potovati blizu morja. krasen sončni dan, v katerem so bile na mah pozabljene vse sla¬ bosti prejšnjih dveh dni. Proti poldnevu sva že pričela odlaga¬ ti obleko in krog ene ure popol¬ dan je bilo devetdeset stopinj toplo. Okrog pete ure na večer sva dospela v mesto Belleau, Flo¬ rida, katero je tri milje pod Clearwater ali 19 milj od St. Pe- tersburga. Avtomobilska gneča se je pri¬ čela, ko sva se približala kakšnih 15 milj imenovanemu mestu in se nadaljevala — ne vem kako daleč. Tam sva tudi prenočila, prvič na floridskih tleh. Ker sem pa takoj po prihodu spoznal, da midva ne spadava Njihova priporočila sem upošte- me d družbo, ki hodi na počitni- Ali sle naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte »voj listi Projekt železnice za prevoz ladij iz Atlant¬ skega v Tihi ocean Vlada Združenih držav Ame¬ rike se je že pred leti obrnila na vlado Kolumbije, naj dovoli a- meriškim inženirjem terenski študij v zvezi s projektom no¬ vega plovnega prekopa okrog 400 km jugovzhodno od Panam¬ skega prekopa. Gradnja novega prekopa med Aatlantskim in Ti¬ him oceanom bi bila potrebna zaradi tega, ker lahko v prime¬ ru vojne postane panamski pre¬ kop za dolgo časa neuporaben, če bi sovražni bombniki poško¬ dovali zapornice. Medtem pa so začeli ameriški inženirji proučevati drug pro¬ jekt, ki se zdi na prvi pogled fantastičen, vendar se z njim prav resno ukvarjajo. Gre za ‘ prevoz prekooceanskih ladij po suhem čez mehiško ozemlje, in sicer čez ožino Tehuantepec od Mehiškega zaliva do luke Salina Cruz. Zemeljska ožina Tehuan¬ tepec je približno 2500 km bližja Združenim državam kakor pa¬ namski prekop, široka pa je tudi le 240 km. Čez to ožino, ki je skoraj brez vzpetin, hočejo zgra¬ diti železniško progo s 12 vzpo¬ rednimi tiri, ki bi bili enako od¬ daljeni drug od drugega. Želez¬ nica bi bila torej podobna veli¬ kanskemu ranžirnemu kolodvo¬ ru z 12 tiri, ki bi segali od Me¬ hiškega zaliva do Tihega oceana. Za prevoz velike prekoocean¬ ske ladje bi v suhem doku na enem ali drugem koncu železnL ce sestavil iz posameznih delov j vozilo, ki bi segalo čez vseh 12 tirov in bi bilo široko 33 m, dol- tL „ ~ i go pa po potrebi. Na takem vo- r-s ■ j zilu bi postavili potrebne opore I . za ladjo. V dok bi spustili vodo I in vanj zapeljali ladjo na enak j način, kakor to delajo kadar je Zgoraj: Italijanska policija s čeladami na glavah in do zob j treba v doku dvigniti ladjo za- val, ker ti cesti, kakor vecma, po katerih sva potovala, sta zelo primerni, posebno za hitrejšo vožnjo z avtom, ker nimata po¬ sebnih in ostrih ovinkov, za kar sem dotičnim prav hvaležen za dober nasvet. Ko se v jutro 17. marca od¬ praviva, naju je pozdravil ne¬ prijeten deževen ter mrzel dan, tako, da človeku takoj ob začet¬ ku vaame, polovico veselja do potovanja. Vendar je pa po do¬ brih treh urah vožnje prenehalo deževati in mesto dežja je pričel od jugozapada pihati močan ve¬ ter, ki ni za voznika mnogo bolj¬ ši od dežja, in šele drugi dan proti večeru se je vreme neko¬ liko stabiliziralo. Prvi dan pota, kljub slabemu vremenu, sva napravila do Nash¬ villa, Tennessee. Naslednji dan, ko sva prevozila skozi prvo go¬ rovje, sva se za par ur oddahni¬ la v mestu Chattanooga, Tennes¬ see, in se odpeljala na Lookout Mountain, kjer sva si ogledala “Rock City Garden” in njega na¬ ravne, kakor napravljene lepo¬ te. Kogar zanimajo naravna ču¬ da, temu priporočam,, kadar se vozi skozi imenovane kraje, da se tam ustavi in si jih ogleda. Z vrha gore—-če je lep jasen dan, se vidi sedem držav, kot Ten¬ nessee, Kentuckv, Virginia, North Carolina, South Carolina, Georgia in Alabama. Dospevši do mesta Thomasto- na v Georgiji naslednji dan, kjer sva prenočila, je v nedeljo v ju¬ tro devetnajstega marca vstajal ce v te kraje, četudi jih mnogi med njimi malo potrebujejo, sva se naslednji dan odločila, poslo¬ viti se od obale Mehiškega zaliva in se odpeljati na obalo Atlantskega oceana, kar sva tu¬ di storila. Vožnja skozi sredino južnega dela Floride, za katero sva se odločila in ki vodi od me¬ sta Tampe po 92. cesti skozi me¬ sta Lakeland, Lake Alfred, Da¬ venport, Kissmee, Orlando pa do Indian River Cityja, je bila iz¬ redno prijetna. Dan je bil soln- čen brez vsakega oblaka in glad¬ ka široka cesta se vije milje sko¬ zi pomorančne nasade, zrak pa je bil napolnjen s prijetnim vo¬ njem, kot da je parfumiran in to od cvetja pomarančnih dreves. Dospevši v Edgewater okrog pete ure popoldan, kateri je v bližini New Smyrna Beacha, sva kmalu dobila primerno stanova¬ nje ob cesti štev. 1, v takozva- nem “Courtu”, katerih je brez števila po Floridi. Ko sva se nekoliko odpočila, sva telefonično poklicala tajni¬ ka, društva štev. 603 v Samsuli, brata Mike Machka, ki naju je povabil na obisk. V soboto zve¬ čer 25. marca sva ga obiskala na njegovem domu, ki naju je pri¬ jateljsko sprejel. Ker so pa dvo¬ rano že imeli oddano za tisti Ve¬ čer, kakor naslednji dan, so se dogovorili, da napravijo nekaj domače zabave na pondeljek zve¬ čer, in so naju povabili, da iste udeleživa, kar sva jima z vese¬ ljem obljubila. (Dalje prihodnjič) ladjo postavili na pripravljeno velikansko vozilo. Na drugi strani ožine bi ladjo zapeljali v drug dok in vanj spu¬ stili vodo, ki bi dvignila ladjo z vozila. Tako bi ladja zopet za¬ plavala. Po proračunih inženir- iev bi lahko po taki železnici prevažali ladje do 34.000 bruto- registrskih ton z brzino okrog 30 km na uro. Za prevoz pa bi po¬ trebovali velikanske električne lokomotive, ki bi vsaka imela po 30.000 konjskih moči. Stroške celotnega projekta cenijo na 300 milijonov dolarjev, gradbeno do¬ bo pa na štiri leta. cborcž.ena, ki se ie z "žipcm" zapodila na pločnik v delavce, ki so radi popravila. Ko bi bila ladja demonstrirali preti vladnim nasiljem v Milanu. Spodaj; Policija na mestu, bi zaprli zapornico in je potisnila demonstrante ob steno bližnjega poslopja. izčrpali vodo iz doka. Tako bi Slovene Records 10 Inch Recorda — 79e By M. Udovich and J. Lausch«: 25144-F Pojmo veseli; Hišca pri čest’ 25191-F Ta marela; Men’vse eno je 25192-F Oh ura že bije; Nar. pesmi By Hoyer Trio: 25069-F Stari šotiš; Moja Mick* 25072-F štajerska; Moj prijatelj 25129-F Gozdni valih; Hapsasa polk* By Frank Yankovic: 12276-F Ohio polka; Clairene waltz 12277-F Cherry polka; Tvvilight walt» 12302-F Be mine, polka; Summertime 12314-F Cafe polka; Hurrav Slovene* 12321-F Ctheer up; Jolly polka 12342-F Three Yanks, p.; Dreamers w. 12365-F Jo Ann waltz; Plute 0'Phone 12370-F Oh, Marie; On the beach 12394-F Blue skirt; Charlie boxer 12395-F \Yhpop pol.; Bar-room polka 25J93-F Gostinska; Živijo Slovenci . 25194-F živahna polka; Srečen bodi 25195-F Moja dekle; Židana Mare!« By J. Perush and his Band R-074 Na Marjance, Clara (Clarice) R-575 Short Snort; Cleveland walt* II-576 Terezinka; VVild Bo.v polka R-577 Joliet polka; You don’t krunr By Kuser’* Orchestra C-401 Na zdravi je; Nova domovina C-408 Ljubica polka; Planinca polka C-410 Pomladinska p.; Bele rože, v. C-4I9 Na oknu, v.; Na Vasi, polka Order C. O. D. and vvrite for a free catalogue of the largest selection of Slovene Phbnograph Records, Sheet Musič, Books and Dictionaries in USA or sent money order to: PAL«ECH’S MUSIČ HOUSE 535 So. Clark St., Chicago 5, 111. V Prosveti »o dna ra« a3 in dolarsko vealL AU Uh citat« m k d*n‘i PROSTITA 1 xwii.ii/iv> ij. nrruJj/\ Z JUŽNEGA MORJA POSLOVENIL VINKO GABERŠKI (Nadaljevanje) Klic “Zemlja! Zemlja!” se je oglasil iz koša na jamboru. S palube zemlje ni bilo videti, in MacCdy je splezal gor, kapitan pa je zlorabil priložnost ter si sklel z duše precej nabrane ogorčenosti. Preklinjati je nehal samo, ker je zagledal na severovzhodu temno progo nad vo¬ do. Sapa je bila sedaj fedni pasat, ki je bil prej prenehal; sicer osem črt izven normalne smeri, a vendar. “Tja usmerite, kapitan,” je rekel MacCoy, ko je bil zopet pri njem. “To je iztočni rt Ta- karave in v tem vetru pridemo s polnimi jadri noter.” Čez uro so se že videle palme in zemlja s pa¬ lube. Zavest, da je ‘Pyrenees’ na koncu svoje odpornosti, je vse silno težila. Davenport je spustil vse tri čolne, in ladja jih je vlačila krat¬ ko za seboj; v vsakem je bil mornar, ki je pazil na razdaljo. ‘Pyrenees’ se je skoraj odrgnil ob obrežje atola, ki se je penil v valovju. Plaval je prav blizu obale. “Pripravite se, kapitan!” je opozoril Daven¬ porta MacCov. In čez minuto je izginila kopna zemlja, da se je videl ozek preliv, za njim pa plitvina, ve¬ lika, trideest milj dolga in deset milj široka. “Sedaj, kapitan!” Zadnjikrat so se zaobrnile rajne z jadri na ladji, ‘Pyrene$s’ se je pokoril kolesu in krenil je v preliv. Okret je bil komaj opravljen, vrvi pa še ne vse zopet privrščene, ko so ljudje pre¬ strašeni znoreli nazaj k zagradi. Nič se ni pri¬ petilo, a zatrjevali so, da bo zdaj zdaj nekaj. Niso imeli povedati, zakaj, bedeli pa so. Mac- Coy je hotel stopiti naprej, da bi se postavil na nas ladje in jo vodil skoz ožino; kapitan pa ga je prijel za roko in ga zasukal. “Od tod opravite svoje,” mu je rekel. “Pa¬ luba ni varna. Kaj pa je to?” je vprašal nena¬ doma. “Stojimo.” MacCoy se je nasmehnil. “Zadeli smo ob tok; oseka se odceja skozi preliv. Sedem vozlov brzine.” Še eno uro je trajalo, a ‘Pyrenees’ si je po¬ magal komaj za svojo lastno dolžino naprej. Potem pa je zapihal močnejši veter, in šlo je hitreje. “Takoj nekaj mož v čolne,” je velel kapitan. Ni se mu razdonel glas, in ljudje so že hoteli izpolniti povelje, ko je planilo sila dima in og¬ nja proti drogovju in jadrom, kjer je nekaj obviselo, drugo pa popadalo v morje. Da je šel veter počez, le to je rešilo moštvo, ki je imelo delo na ozadju. Vse je brez glave zbežalo k čolnom, MacCoy pa jih je ustavljal s svojim glasom. “Mir, mir,” je rekel. “Vse je v redu. Oh, bo¬ dite tako prijazni, spustite dečka dol!” Mož ob krmilu je ves v strahu zapustil kolo, a priskočil je kapitan in še pravi čas prijel za prečke, da ni tok zgrabil ladje in jo vrgel na kraj. ^ “Prevzemite povelje nad čolni,” je rekel Ko- nigu. “Vlačite jih na kratka, naravnost ob ve- . trnem boku. Če mene vzame, se boste vsaj vi vozili. Mister Konig se je obotavljal, potem pa je splezal čez ograjo in se spustil v čoln. “Držite pol črte proč, kapitan.” Kapitana je streslo, saj je mislil, da je ostal sam na ladji. “Da, da,” je odgovoril, “pol črte je.” V sredi je bil ‘Pyrenees’ ves v ognju; nad morjem plamena se je dvigalo ogromno dima, da je šlo do vrha jamborov in še čez, in da je bil ves sprednji del ladje v čad zavit. V zaščiti je¬ klenih vožet ob zadnjem jamboru se je trudil MacCoy, da bi spravil ladjo skozi tesni kanal. Ogenj se je širil po palubi nazaj, zgoraj na ve¬ likem jamboru pa so mogočna jadra v plamenu plahutala in z ostanki odpadala. Samo spred¬ nja jadra so se še držala. “Da nam vsaj ne bi zgorela vsa jadra, preden bomo notri,” je vzdihnil kapitan. “Bo že, bo že,” je zagotovil MacCoy s popol¬ nim zaupanjem. “Saj imamo še nekaj časa. Či¬ sto gotovo bo. In ko bomo notri, se obrnemo pred veter. Dim ne, bo silil v nas, in ogenj se ne bo širil nazaj.” Dolg plamen je segel po zadnjem jamboru in ga obliznil do spodnje vrste jader, ter izgi¬ nil, ne da bi jih zadel. Nekod od zgoraj je pa¬ del kapitanu konec tleče vrvi na tilnik. Kakor bi ga bila osa usekala, je zgrabil za utrinek in ga ometel s sebe. “Kako leži, kapitan?” “Severozapad k zapadu.” “Držite zapadoseverozapad.” Kapitan Davenport je zasukal kolo in ga na¬ ravnal. “Zapad k severu.” “Zapad k severu je.” “Sedaj na zapad.” Počasi, črto za črto je ‘Pyrenees’, prišedši v laguno, risal krog, ki ga je spravil pred veter. In črto za črto, mirno in zanesljivo, kakor da bi imel časa še za tisoč let, je klical MacCoy, ka¬ ko je treba menjavati smer. “Še črto. kapitan.” “Črta je.” Kapitan je zasukal kolo za več prečk, pa ga potem takoj okrenil nazaj in se odbil za črto, da bi ladjo naravnal. “Naravnost.” “Naravnost je—natanko.” Daši je bil sedaj veter zadaj, je bila vročina tako močna, da je kapitan moral od strani škili¬ ti na kompas, in kolo zdaj s to zdaj z ono roko spustiti, da si je mogel zavarovati lice in se včasih podrgniti po polti. MacCoyu pa se je brada cvrla, da je prasketala, in vonj po smo- jenju je kapitana opozarjal na prisotnost sotr¬ pina. Vsa jadra na zadnjem jamboru so že plamtela, da sta se moža morala sklanjati, če sta si hotela zavarovati glave. “Sedaj,” je rekel MacCoy, ko je pogledal na nizko obalo, “štiri črte v veter, kapitan, in po¬ tem naj gre.” Raztrgani kosi gorečih vrvi in cunje jader, vse je padalo po njima. Zaradi katranastega čada tlečega koščka vožeta pred nogami se je kapitan močno razkašljal, vendar je prečke ko¬ lesa trdno obdržal. ‘Pyrenees’ se je zadel ob dno, dvignil je nos, in obstal z rahlim sunkom. Zaradi sunka je po padalo na moža mnogo* gorečih ostankov. Ladja se je zopet premaknila in se vnovič za¬ dela. Zmlela je krhke korake, zdrknila naprej in se zadela tretjič. “Sedi,” je rekel MacCoy. “Sedi!” je ponovil čez malo časa. “Krmilo ne uboga več,” je bil odgovor. “Dobro. Sedaj se pa suče.” Mac Coy je po¬ gledal s palube. “Mehek bel pesek. Boljšega kraja ni. Sijajno.” Ko se je ‘Pyrenees’ z zadkom obrnil od vetra, sta ogenj in dim strašno buhnila iz ladje, da je kapitan moral izpustiti kolo pri krmliu. Pogra¬ bil je%vrv—poveznico velikega čolna in se ozrl po Mac Coyu, ki pa je stopil stran, da bi pustil kapitana naprej. “Najprej vi,” je zaklical kapitan, ga prijel za ramo in skoraj sunil čez ograjo; plamen in čad pa sta bila tako močna, da je smuknil takoj za njim. Oba sta se skupaj spustila po vrvi v čoln. In mornar je z žepnim nožem prerezal vrv, ne da bi čakal na besedo. Vesla, ki so že čakala, so pljusknila v vodo, in čoln se je pognal proč. “Sijajen kraj,” je zamomljal MacCoy, ko je pogledal okoli sebe. “Da, pa res; a hvalo smo dolžni vam,” je bi! odgovor. Vsi trije čolni so zaveslali proti beli peščini koralje obale, kjer je bilo videti ob robu koko¬ sovega gaja nekoliko kočur in skupino razbur¬ jenih domačinov, ki so debelo gledali in strmeli v požar, ki jim ga je zaneslo morje pred nos. Čolni so pristali, ljudje pa stopili na belo pe¬ ščino. “Sedaj se bom moral pobrigati, da se vrnem kako na Pitcairn,” je rekel MacCoy. Konec NOV NAČIN PLAČEVANJA DAVKOV > OD KMEČKE DOHODNINE Ljubljana. — Zvezna vlada je konec novembra ukinila stari način odmere davkov za kmečka gospodarstva, po katerem so od¬ merjali davke za posamezna gospodarstva dvakrat in sicer: po nižji davčni lestvici za dohodke po vezanih cenah in drugič za dohodke, ki jih je kmet prejel iz prodaje po cenah na prostem trgu. Po ugotavljanju razlik zaradi prodaje po višjih cenah na prostem trgu in pri ugotav- 1 jan ju dohodkov iz teh razlik so namreč davčne komisije često pogrešile in so se pri dokončni odmeri zgodile tudi krivice. Prav gotovo velja za osnovno pravilo pri odmeri davkov kme¬ tom dejstvo, da bodo dobro od¬ merjeni šele tedaj, ko bodo davč¬ ni zavezanci pri odmeri" sodelo¬ vali in ko bo vsak zase dajal toč¬ ne podatke o svojem pridelku. Medsebojna primerjava kmetij in pravilno izvedena kontrola nad vsakim posameznim kme¬ tom bo lahko vsak čas dognala, kdo se je hotel izmakniti zako¬ niti dajatvi skupnosti, kdo pa je to svojo dolžnost izvršil. Čim najtemeljitejše sodelovanje dav¬ čnih zavezancev pri odmeri dav¬ kov za 1. 1949 bo dvignilo vred¬ nost odmere, hkrati pa prihra¬ nilo nepotrebne skrbi ter pospe^ šilo plačevanje. Ker terja dobra odmera davkov pravilno prika zovanje uresničenih dohodkov, mora biti to dobro povezano tu di z borbo za osnovne plane v kmetijstvu, za realno planiranje setve, odkupov in z borbo za toč¬ no evidenco o gospodarskem sta¬ nju. Pomniti namreč moramo, da dohodnina ni neki samosto¬ jen gospodarski ukrep, temveč po svoji vsebini zrcalo gospodar¬ skega dogajanja v vasi, v kate¬ rem se odraža borba za izpolni¬ tev planov in zatem način trgo¬ vanja z doseženimi pridelki, bor¬ ba zoper špekulante itd. Po novi odločbi o davčnih stopnjah dohodnine, objavljene v Uradnem listu LRS št. 7 do 1. februarja letos, se dohodek kme¬ tov določi naenkrat in se ugoto¬ vi po enotni stopnjevalni lestvi¬ ci. Dohodek se pri tem izraču¬ na po dejansko doseženih cenah, najsi bodo to vezane cene ali ce¬ ne na prostem trgu. Po novih predpisih se bo kmetom predpi¬ sal davek za leto, ki je minulo, ker bo davčnim komisijam do¬ tlej že dobro znano, koliko in kaj je kmet prodal po vezanih ce¬ nah, koliko in kaj pa je prodal za večji denar po cffenah na pro¬ stem trgu. Po vrednosti nižjih vezanih cen se bodo še vnaprej obračunavali le vsi pridelki, ki so dokazano potrebni za življe¬ nje in gospodarstvo na vsaki kmetiji. Kot že rečeno, bo ves davek odmerjen po novih predpisih ko¬ nec leta, ko bo davčni komisiji že znano, iz kakšnih načinov prodaje (po vezanih ali cenah na prostem trgu) je posamezno kmečko gospodarstvo imelo svo¬ je dohodke. Pripomniti je, da bo ta način v veljavi že pri od¬ meri davkov za 1. 1949. Nova odločba predpisuje o- kvirno davčno lestvico, ki ji sle¬ dijo še okvirne lestvice v posa¬ meznih republikah. Po zvezni okvirni lestvici davek pri naj¬ nižjih letnih dohodkih do 12,000 din ne sme znašati manj kot 3 in ne več kot 4.5%. Nad 12 do 20 tisoč dohodkov ne sme zna¬ šati davek manj kot 3.5% in ne več kot 5%. Ta stopnja obdav¬ čenja raste sorazmerno po do¬ hodkih. N. pr. od dohodkov 30 —50 tisoč je davčna stopnja naj¬ manj 6 in največ 9.50%, od 50— 80 tisoč najmanj 9 in največ 16.5L , od 80—120 tisoč najmanj 16 in največ 30%, od 120—160 tisoč najmanj 27 in najyeč 41%, od 160—200 tisoč najmanj 36 in največ 49%, od 200—250 tisoč najmanj 40 in največ 59%; nad 250 tisoč pa ne sme biti manjša od 53%. Po novi davčni lestvici LR Slovenije znaša dohodninski da¬ vek pri letnih dohodkih 12 tisoč dinarjev 3.06L (=367 din) pri 20 tisoč dohodkov 4.50 (=900 din), pri 30 tisoč 5.30% (=1590 din), a se poveča lahko za 5/1 in znaša torej 1669 din. Poviša nje za 5'< gre do vsote 44,500 din dohodkov, nadalje pa za 10/( do vsote 50 tisoč din dohod¬ kov; nad to pa se poviša lahko tudi za 15%. Sorazmerno z na¬ raščajočo vsoto dohodkov je tu¬ di osnovni odstotek obdavčitve višji. N. pr. nad vsoto 50 tisoč dohodkov 7.87%, nad vsoto 80 tisoč 14.30%, nad vsoto 100 tisoč 20.74%, nad vsoto 150 tisoč 35.46L, nad vsoto 200 tisoč 46.69 in nad vsoto 250 tisoč 55.54(/ Za davčno osnovo nad 400 tisoč določi stopnjo obdavčitve Izvrš ni odbor Oblastnega ljudskega odbora za vsak primer posebej Okvirni, to je na splošno dolo čeni davek po lestvici z novo od¬ ločbo ni povišan, temveč je ce¬ lo znižan (državni proračun Slo¬ venije določa letos znižanje do¬ hodkov od dohodnine kmetov za 30%), vendar pa bo določitev dohodnine ostala in v bodoče še vedno močno politično orožje v borbi proti špekulantom na va¬ seh. Tudi davčna lestvica za dokončano odmero v 1. 1949 je za kmete že nekaj nižja kot je bila za 1. 1948 in to kljub temu, da so se lani povečala izplačila za odkup za 145%. V glavnem je treba ohranjati pri odmeri davkov med posameznimi skupi¬ nami kmečkih gospodarstev pra¬ vilno sorazmerje, kar je bilo do¬ seženo že 1. 1948. Že tedaj je pla¬ čal srednji kmet 12 krat več ka¬ kor prav mali kmet, veliki kmet pa 40 krat toliko kakor mali kmet. Zakaj? Zato ker veliki in srednji kmet svoje pridelke lahko prodajata, saj jih imata odveč, mali pa pridela skoro le za dom. Še nekaj ie treba poudariti pri novi določbi. Tudi v bodo¬ če namreč ostane v veljavi, da bodo kmetje, ki imajo najeto tu¬ jo delovno sillo, plačali za 5 do 15% višji davčk od davka, izra¬ čunanega po gornjih stopnjah. Izvzela pa so od tega posebnega obdavčenja tista gospodarstva, ki najemajo tujo delovno silo le za kake dni ob času sezonskih in najtežjih del, kar je povsod v Senator George Alken iz Ver¬ monta, ki je svetoval vladi, naj odvisne pridelke da podhranje¬ nim družinam. United Artists ob 30-letnici Lani je minilo 30 let, odkar so ameriški umetniki D. W. Griffith, Douglas Fairbanks sta¬ rejši, Mary Pickford in Charlie Chaplin ustanovili lastno pod¬ jetje United Artists (Združeni umetniki). Podjetje je nastalo iz protesta proti nasilju teda¬ njih ameriških filmskih družb nad umetniki, ki so jih silila iz¬ delovati filmsko plažo ter jih vdinjala svojim finančnim inte¬ resom. Umetniki, ki filma niso imeli samo za vir čim večjih za¬ služkov, marveč so ga hoteli raz¬ viti v novo, napredno umetnost, so ustanovili svojo družbo. Pr¬ votni namen United Artists je bil zagotoviti udeležencem fi¬ nančno ter umetniško neodvis¬ nost. Podjetje kasneje ni bilo vselej zvesto postavljenim nalo¬ gam. Kljub temu pa sodi ob pri¬ merjavi z delom drugih kapitali¬ stičnih družb za filmsko proiz¬ vodnjo med najbolj napredne in kvalitetne filmske ustanove. Njegovi sedanji voditelji so ob tridesetem jubileju objavili naslednji sestavek: Ob tridesetletnem jubileju podjetja United Artists nam do- navadi, dalje pa tudi tista gospo¬ darstva, katerih v gospodarstvo vključeni član so zaradi bolezni, starosti ali mladoletnosti nespo¬ sobni za delo. Isto velja še za gospodarstva brez domače de¬ lovne sile, ker so svoje za delo sposobne člane izgubila v narod¬ no osvobodilni borbi ali služijo vojaških rok ali pa so na voja¬ ških vajah. Nova zvezna odločba o dav¬ čnih stopnjah določa tudi neka¬ tere spremembe za druge oblike dohodnine. Pri dohodkih, ki jih razdeljujejo med svoje člane ob¬ delovalne zadruge, ostane zniža¬ na davčna stopnja 3%, vendar pa samo za tiste dohodke, ki se delijo po zaslužku iz dela članov. Ako pa obdelovalna zadruga de¬ li med svoje člane tudi dohodke po njihovih deležih ali sicer gle¬ de na obseg njihovega poslova¬ nja z zadrugo, plačajo od tako razdeljenega dohodka za 25% nižji davek od davka, izračuna¬ nega po davčni stopnji za dohod¬ nino privatnega kmečkega go¬ spodarstva. Prilično isto velja tudi za druge kmetijske zadruge, oziroma njihove člane, kmetij¬ ske zadruge pa ne plačajo nobe¬ nega davka od tistega dela do¬ hodkov, ki gredo v razne za¬ družne sklade. volite orisati zgodovinski razvoj našega podjetja. Predvsem naj poudarimo ozko zvezo filmske zgodovine z zgo¬ dovino naše organizacije, kajti po ustanovitvi United Artists je svetovni film doživel silen vzpon. Stremljenje podjetja je bilo, izdelovati samo prvovrstne fil¬ me in sicer vsakega zase, ven¬ dar pa vse glede na vzore veli¬ kega podjetja. Ta način ie omo¬ gočal udeležencem dajati naj¬ boljše, kar so zmogli; bili so istočasno proizvajalci in glavni ustvarjalci svojih filmov. Ob delu na lastno pobudo in odgo¬ vornost se je prav tako zmanjšal tudi riziko in naravnost lahko * rečemo, da so bili uspehi, ki so jih pokazali United Artists s ta¬ kim, doslej edinim načinom de¬ la, zelo razveseljivi. To podje¬ tje pa ne proizvaja samo odlič¬ nih filmov, marveč sledi tudi no¬ vim idejam ter zahtevam tuje- zemskih podjetij, izpolnjuje po¬ sebne želje filmskih izposojeval¬ cev in obiskovalcev kinemato¬ grafov. Medtem so minula desetletja in globoko spremenila ves film¬ ski svet. United Artists pa je še vedno last Marv Pickford ter Charlia Chaplina. (Fairbanks in Griffith sta umrla; opomba pre¬ vajalca.). Lahko rečemo, da ima film¬ ska umetnost mednarodno ve¬ ljavo. Ne pozna ras, meja in ver, kar so United Artists vedno na novo dokazovali in so njihove¬ mu klicu sledili vodilni filmski ustvarjalci iz raznih delov sve¬ ta. Naša umetniška skupina se je vedno na novo zavzemala zo per serijsko proizvodnjo, ki— kar je treba priznati—ne koristi kakovosti filmov. Vsakdo ve, da veliki filmi, ki “vlečejo”, mora¬ jo vedno nositi pečat velike osebnosti. Obenem so to pretež¬ no tisti filmi, ki imajo tudi naj- večji gmotni uspeh. Če pa pre¬ listamo zgodovino United Ar tists, vidimo, da njihov smoter ni bil izdelovati trgovske filme, marveč je bilo njihovo stremlje¬ nje, gledalcem nuditi vedno le izbrana dela. Ob 30 letnici United Artists je podjetje svojemu delovnemu predsedniku Arthurju W. Kel- lyju. ki je posebno zaslužen za razvoj podjetja v tujini, obljubi¬ lo še večji napredek. Ne pozabimo na filme, ki so ob ustanovitvi bili temelj sve¬ tovnega slovesa United Artists. “Mark of Zorros” (Maščeva¬ lec Zorro) z Douglasom Fair¬ banksom; “Little Lord FauntLe- roy” z Mary Pickford; “Coquet- te” z Mary Pickford; “City Lights” (Luči velemesta) s Charlijem Chaplinom; “Modern Times” (Novi časi) s Charlijem Chaplinom. United Artists so si v svesti svojega namena in so vztrajali doslej na preverjenem načelu in¬ dividualnega ustvarjanja. Meni¬ mo, da utegne biti zanimivo naš kratek pregled zaključiti z ime¬ ni tistih filmov, ki smo jih ali ki jih še bomo prikazovali svojim gledalcem v letošnji sezoni. “Cagliostro”, film Orsona Wel- lesa; “Champion” s Kirkom Dou¬ glasom; “Home of the Braves”; “To Late for Tea r s”; “The Crooked Way”; “Pitfall”; in kri¬ minalne filme: “Impact”; “Cover Ups”; “Jigsaws”; “Red Lights"; “Quicksand”. Komedije: “Don’t Trust your Husband”; “Lucky Stiffs”; -“A Kiss for Corliss” in pustolovski film: “Indian Scout.” ❖ Po tem kratkem jubilejnem sestavku današnjih voditeljev United Artists vidimo, kako za zgodovino filma tako pomemb¬ no podjetje prilagaja svoje pro¬ izvodne načrte tudi obči smeri kapitalističnih filmskih proiz- vodenj— (Tovariš) “PROLETAREC” Socialisiično-delavski ‘odmik Glasilo Jugoslovanske soc. zven in Prosvetne matice Pisan v slovenskem in angleškem jezik«. Stas« $3 za celo. 31.75 za pol. $1 za četrt leta. NAROČITE Sl GA! Naslov: PROLETAREC 2301 South Lavrudai« Avtu* CHICAGO 23. ILL. TISKARNA S.N.P.J. l)»jMH TW ■ ▼ tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic«, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pižll« p* Informacij« na analen SNPJ Printery 26575S S. LAWNDALE A VE. - CHICAGO 23. ILLINOIS TEU ROCKWELL 2-4304 POZIV naročnikom lista Prosveta Uljudno apeliramo na vse naša naročnike lista Prosvete, dnevnik« in tednika sredine izdaje, ter Tha Voice of Youth, da VSELEJ TAKOJ ko se preselite, naznanite upravni, štvu lista in nam pošljete vaš siari in novi naslov, prvič zato, da naroč¬ nik dobi točno svoj list in drugiči da nam ni treba plačati 2 ceni« KAZNI pošti za vsak tak zanemar¬ jen slučaj. Pismonoša vam da brez. plačno kartico Form št. 22-8 ako ga vprašate, isto izpolnite in jo pošljii* upravi lista. Prosimo, upoštevajte ta poziv, i tem pomagate upravi za boljšo po- slugo dostavljanja Prosvete. PHILIP GODINA, upravitelj dopisnikom in članom JEDNOTE Kadar pišeta Prosveti ali v glavni urad SNPJ, ne pozabita v naslovu napraviti poštne šte¬ vilke 23 za besedo "Chicago". Na kuverti vselej zapišite: Chi¬ cago 23, 111. To bo olajšalo delo na čikaški pošti, nam pa po¬ spešilo dostavljanje pošte. sssssssssssssssssissssssati NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi napro< | silo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov ju¬ goslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520 — 16th St.. N. W. Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanske¬ ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General, 745 — 5th Avenue, New York 22, N. Y. in Yugoslav Consulate General 188 West Randolph Street Chicago 2, Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem je¬ ziku. ee9etg&sss22e&s&&&ssfisssssm “PROSVETA” 2657 S. Lawndale Ave. CENE LISTU SO: Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Money Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vaz« lastnina. Prišteti se sme le one člane iz družine, ki to dovolijo in ki žive ali stanujejo na enem in istem naslovu. V nobenem slučaju ne več kot 5 tednikov Pojasnilo:— Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. I PROSVETA, SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinoif Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $......., D 2 ) 3) 4) 5) * me .čl. društva št. Naslov .„.... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov moje družine: .-.Čl. društva Si— —.—— ČL društva št .-.. Čl. društva št—- — -. —Čl. društva št.. Mesto ...... Država __ Nov naročnik .. Star naročnik .. Kadar se preselite, vselej naznanite svoj stari in novi naslovi