m Izhaja vsdk il.m m/cn sobot, xi< Uolj in praznikov Issuod daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROS ETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE fp mum9 &s&&&ns®0Sii!&ai Uredniški in upravniški prostori: 2657 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone: Roclcwell 2-4904 LETO—YEAR XLI Cona lista je $8.00 ^Chtalo^mnof congressIf^a^Ti m CHICAG0 23 - ILL.. ČETRTEK. 23, FEBRUARJA (FEB. 23). 1950 Subscripiion $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 38 Acceptance for rrailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4. 1918 Federalna vlada bo morda kmalu zasegla premogovnike Kongresnik Bailey naznanil, da bo predložil zadevni načrt kongresu. Pogajanja med Lewi- som in operatorji niso prinesla nobenega re¬ zultata. — Člani progresivne rudarske unije za- stavkali Washingion, D. C. — Poročila, da bo federalna vlada kmalu za¬ segla premogovnike, so bila ob¬ javljena. Stavkujoči rudarji na polju mehkega premoga se no¬ čejo vrniti na delo, čeprav je bila njihova unija obtožena pre¬ ziranja odredbe federalnega so¬ dišča. Kongresnik Bailev, demokrat iz West Virginije in član delav¬ skega odseka, je naznanil, da je sestavil načrt, ki bo dal federal¬ ni vladi oblast do zasege premo¬ govnikov. Vlada bo obratovala premogovnike, dokler ne bo pod¬ pisana nova pogodba med unijo in operatorji, ako bo kongres sprejel načrt. Poročilo pravi, da je več de¬ mokratskih kongresnikov iz ru¬ darskih distriktov podprlo na¬ črt. Operatorji so proti zasegi premogovnikov, toda visoki urad¬ niki so izjavili, da je zasega ne¬ izbežna, ker se John L. Lewis, predsednik unije, in operatorji ne morejo zediniti glede skleni¬ tve nove pogodbe. Pogajanja med njimi niso prinesla nobene¬ ga rezultata. Charles G. Ross, tajnik predsednika Trumana, je dejal, da ne more napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh. On je opozoril reporterje na Trumanovo izjavo, katero je podal prejšn ji t e den , da nima in ne mara oblasti do zasege pre¬ mogovnikov. Oblast do zasege je Truman imel, dokler ni kon¬ gres razveljavil zadevnega zako¬ na. Truman je odredil zasego premogovnikov 1. 1946 in s tem končal stavko rudarjev. Lewis je v oktobru lani dejal, da upa, ako bo vlada posegla v konflikt in zasegla premogovni¬ ke, da bo šel profit v federalno blagajno, ne v žepe operatorjev. Federalni sodnik Richmond B. Keech, ki je izdal injunkcijo proti rudarski uniji, je naznanil zaslišanje. Pričelo se bo v pe¬ tek in unija bo morala navesti vzrok, zakaj naj bi ne bilo spo¬ znana za krivo preziranja sodi¬ šča, ker se ne pokori odredbi, da se morajo stavkarji vrniti na de¬ lo. Drugo zaslišanje se bo vr¬ šilo prihodnji pondeljek. Chicago. — Uradniki progresiv¬ ne rudarske unije so oklicali stavko in s tem znižali produk¬ cijo premoga. Štiri mesta v juž¬ nem Illinoisu so oklicala stanje nujnosti. Naznanilo o oklicu stavke je objavil John Marchi- ando, predsednik unije, po pr e- Wallace ne bo resigniral Govoril bo na konvenciji progre¬ sivne stranke Chicago. — William H. Miller, direktor progresivne stranke v Illinoisu, je zanikal poročilo, da bo Henry A. Wallace izstopil iz stranke. On bo govoril na kon¬ venciji stranke, ki se bo odprla v petek zvečer s shodom v Ash¬ land Auditoriju. “Pojavila so se različna mne¬ nja v stranki glede Jugoslavije in programa civilnih pravic,’ je rekel'Miller. “Progresivci v Il¬ linoisu smo zedinjeni in Wallace ni nikdar podal izjave, da bo re¬ signiral.” Bivši podpredsednik Združe¬ nih držav bo govoril na prvi seji konvencije. Govoril bo tudi kon¬ gresnik Vito Marcantonio iz New Yorka. trganju pogajanj z operatorji v Springfieldu. Okrog 10,000 članov progresiv¬ ne rudarske unije se je pridru¬ žilo 19,000 članom unije UMWA, ki so prej zastavkali. Na delu v premogovnikih v južnem delu države je okrog 5,500 članov uni¬ je UMWA, katere krijejo ne¬ davno sklenjene pogodbe z ope¬ ratorji. Stavka članov obeh u- nij je znižala produkcijo premo¬ ga na pet odstotkov. Šole so zaprle vrata v mestih, v katerih je bilo oklicano stanje nujnosti. Ta mesta so Gales- burg, Ottawa, Streator in Rock- ford. V Peruju so bili postav¬ ljeni oboroženi stražniki okrog premogovnih dvorišč. Ti so do¬ bili navodila, naj streljajo na vsako osebo, ki bi skušala krasti premog. Marchiando je dejal, da je mezdni odbor progresivne rudar¬ ske unije zavrnil končno ponud¬ bo operatorjev glede zvišanja plače za 45 centov na dan in pri¬ spevkov v blaginjski sklad unije za pet centov na vsako tono iz¬ kopanega premoga. Ako bi bila unija sprejela ponudbo, bi ru¬ darji prejemali $14.50 na dan, prispevki v blaginj ski sklad pa se bi zvišali za pet centov na vsako toho izkopanega premoga. ■Unija, je zahtevala dolar poviška na dan, zvišanje prispevkov v sklad za 15 centov in garantira¬ no delo v premogovnikih 208 dni v letu. Okrog 52,000 oseb v Chicagu, ki so na relifni listi in dobivajo premog po bušlju namesto po toni, bo čutilo posledice pomanj¬ kanja premoga. A. J. Rose, mestni blaginj ski komisar, je iz¬ razil bojazen, da te osebe ne bo¬ do dobile premoga, ker ga trgov¬ ci, ki so ga doslej dostavljali, nimajo. Rose je dejal, da bo apeliral na prebivalce mesta, ki imajo premog, naj ga prispevajo 'lju¬ dem na relifni listi. Mnogo dru¬ žin, ki imajo otroke, je .odvisnih od premoga za gretje stanovanj in kuhanje jedil. Poskusi za odvrnitev stavke Ching predlagal razgovore med unijo m kompamjo Chicago. — Vlada je obnovila poskuse za odvrnitev splošne stavke telefonskih delavcev, čla¬ nov unije CIO. Cyrus S. Ching, direktor federalnega posredo¬ valnega biroja, je predlagal skupno konferenco reprezentan¬ tov unije Western Electric Co., podružnice Bell Telephone Co. Kompanija se je izrekla proti konferenci. Stavka bo oklicana v petek. Voditelji unij CIO v Chicagu so sklicali konferenco, na kate¬ ri bo razprava glede pomoči te¬ lefonskim delavcem, ako bodo zastavkali. Michael Mann, po¬ krajinski direktor CIO, je dejal, da se bodo konference udeležili reprezentanti 28 unij CIO v či- kaškem okrožju. “Vsa razpoložljiva sredstva unij CIO bodo mobilizirana za pomoč telefonskim delavcem,” je rekel Mann. “Stavkarji bodo do¬ bili vso mogočo pomoč.” Pričakuje se, da bo okrog 100,- 000 delavcev zastavkalo v petek, ako ne bo prišlo do sprave med unijo in kompanijo. Domače vesti Iz Clevelanda Cleveland. — Umrl je Rudolph Snyder (Žnidaršič), star 40 let, rojen v Clevelandu, član SDZ in CKO. Zadnjih 18 let je vodil de¬ likatesno trgovino na Norwood rd. Zapušča ženo, tri brate, se¬ stro Victorijo Smrekar in več drugih sorodnikov. — Po kratki bolezni je v bolnišnici umrla Lillian Kahle iz Euclida, kjer je vodila grocerijsko trgovino. Sta¬ ra je bila 49 let. Zapušča moža Luciana, poročeno hčer, tri vnu¬ ke, štiri brate in sedem sester. — V bližnji Parmi je umrl James Krainov, star 20 let, ro¬ jen v Clevelandu. Zapušča star¬ še in dve sestri. — Fannie Bre¬ zovec iz Euclida se nahaja v bol¬ nišnici Huron Road, kjer je sreč¬ no prestala operacijo. — Fran- ces Hočevar se nahaja v bolniš¬ nici St. John. Nov grob v Penni Joffre, Pa. — Po daljši bolezni je umrla Mary Ocepek, doma iz Zvarov!jev, fara Kolovrat pri Zagorju ob Savi, v Ameriki 38 let. Zapušča moža, sina, štiri hčere, tri vnuke in štiri vnuki¬ nje. Obrambna zveza afriških držav Cesar Selazij’e priporoča ustanovitev armade Addis Ababa, Abesinija. — Ce¬ sar Haile Selazije, katerega so italijanske čete pognale s pre¬ stola pred 15 leti, je predlagal formiranje obrambne zveze afri¬ ških držav in ustanovitev arma¬ de Združenih narodov, ki naj bi preprečila izbruh nove vojne. Selazije je kritiziral odločitev generalne skupščine Združenih narodov, ki je poverila Italiji de¬ setletno poverjeništvo Somalije, sosede Abesinije. Označil jo je za nepošteno in izjavil, da nje¬ gova dežela ne bo nikdar pri¬ znala italijanskega poverjeni¬ štva. Cesar, ki se ponaša, da je po¬ tomec kralja Solomona in kra¬ ljice Šebe, je dejal, “da abesin¬ sko ljudstvo je proti agresiji in se bo odločno borilo proti agre¬ sorjem. Somalija je bila 50 let italijanska kolonija in v tem ča¬ su ni pokazala nobenega napred¬ ka. Italija ne bi smela dobiti po¬ verjeništva nad Somalijo.” Somalija je pod administraci¬ jo Velike Britanije od 1. 1941, ko so britske čete pognale Italijane iz dežele. Mnenje prevladuje, da bo Velika Britanija izročila oblast Italijanom prihodnji me¬ sec. Poročilo pravi, da je nekaj italijanskih vojaških enot že do¬ spelo v Somalijo. Abesinija je razkačena, ker je Italija dobila poverjeništvo nad Somalijo. Ta je služila Mussoli¬ nijevi sili za odskočno desko v napadu na Abesinijo. Senator okrcal mestni svet v Bostonu Washington, D. C. — Republi¬ kanski senator Tobin je v svo¬ jem govoru oplazil člane mest¬ nega sveta v Bostonu, Mass., ker niso dovolili vstopa delegaciji japonskih poslancev na sejo. De¬ jal je, da je bila njihova akcija neameriška in nekrščanska. Po¬ slanci so prišli v Ameriko, da se seznanijo z delovanjem ameri¬ ške demokracije. Stassenza razgovore z Rusi Predlagal je Mar¬ shallov načrt za Azijo Grand Rapids, Mich. —Harold E. Stassen, predsednik državne univerze v Pennsy Ivani ji in biv¬ ši governer Minnesote, je na zborovanju republikancev pred¬ lagal, naj predsednik Truman skliče konferenco z voditelji So¬ vjetske unije in stori druge ko¬ rake za odvrnitev tragedije, ki bi zadela vse človeštvo v sluča¬ ju izbruha nove vojne. Konfe¬ rence naj bi se udeležili tudi vo¬ ditelji republikanske stranke. On je predlagal: Marshallov načrt?za Azijo, ki naj bi ustavil pohod komunizma. Ameriško ljudstvo naj pritis¬ ka na Trumanovo administracijo za uključenje republikancev v ustroj, ki določa smernice zuna¬ nje politike. Sestavo programa za ekonom¬ sko pomoč zaostalim deželam v vseh krajih sveta. | Stassen je naglasil, da bo Ame¬ rika zagotovila ljudstvom mir le. če bo igrala učinkovito moral¬ no vlogo. Izjavil je, da je ame¬ riška zunanja politika doživela polom v vseh slučajih, ako niso imeli republikanci besede v tej politiki. “Truman naj takoj skliče kon¬ ferenco z voditelji Sovjetske u~ nije,” je rekel Stassen. “Razu¬ me se, da mora biti ameriška udeležba na konferenci dvostran¬ karska. Delegacijo naj bi tvo¬ rili Truman, obrambni tajnik Johnson, general Bradley, sena¬ torja Vandenberg in Taft, gene¬ ral Eisenhower in Bernard Ba- ruch. Vršila naj bi se v Stock¬ holmu, Helsinku ali na Dunaju.” Nadaljnja pomoč Evropi potrebno Preprečila bo dosego ruskih namenov Washinglon, D. C. — Državni tajnik Acheson in Paul G. Hoff¬ man, načelnik administracije za ekonomsko kooperacijo, sta pred člani senatnega odseka za zuna¬ nje zadeve priporočala nadalj¬ njo ameriško pomoč zapadni Evropi na podlagi Marshallove¬ ga načrta. Kongres naj bi dovo¬ lil potrošnjo $2,950,000,000 za iz¬ vajanje okrevalnega programa v zapadni Evropi za prihodnje fiskalno leto, ki se bo pričelo 1. julija. “Rusija hoče s predrznostjo uresničiti svoje namene,” je re¬ kel Acheson. “Nadaljnja ameri¬ ška pomoč državam v zapadni Evropi je potrebna, ker je cilj Kremlina dominacija vsega sve¬ ta.” Hoffman je namignil, da bosta Velika Britanija in Anglija do¬ bili levji delež ameriške pomo¬ či. Naglasil je, da je ameriška pomoč zapadni Evropi mogočno orožje v mrzli vojni med zapad- nimi državami in Sovjetsko uni¬ jo. “Zmaga Amerike v mrzli vojni je prav tako važna kot je bila njena zmaga v drugi sve¬ tovni vojni,” je dejal. “Ako ho¬ čemo odvrrtiti tretjo svetovno vojno z atomskimi in vodikovi¬ mi bombami, moramo zmagati v mrzli vojni z Rusijo.” Atomska bomba končala vojaško silo Winter Park, Fla.—Robert M. Hutchins, kancelar Čikaške uni¬ verze, je dejal, “da je bila vo¬ jaška sila končana takrat, ko so Rusi sprožili eksplozijo prve a- tomske bombe. Vojaška sila je važna le tedaj, ako prizadene državi nekaj, kadar ta država ne more storiti istega v istem času. Ko so Rusi razstrelili atomsko bombo, so dali razumeti Ameri¬ ki, da nima monopola nad atom¬ skimi bombami.” Hutchins je izrekel te opazke pred dijaki in člani fakultete kolegija Rollinsa. OPOZICIJA PROT IMENOVANJU NO¬ VEGA POSLANIKA Ostra kontroverza o vzdrževanju odnosa- jev z Vatikanom Washinglon, D. C. — Resignaci¬ ja Myrona C. Taylorja kot oseb¬ nega poslanika predsednika Tru¬ mana v Vatikanu je sprožila no¬ vo in ostro kontroverzo o vpra¬ šanju vzdrževanja diplomatičnih odnošajev med Ameriko in Vati¬ kanom. Taylorja je imenoval za po¬ slanika v Vatikanu pokojni pred¬ sednik Roosevelt 1. 1939. Po nje¬ govi smrti ga je obdržal predsed¬ nik Truman kljub ogorčenim protestom voditeljev protestan- tovskih cerkva. Truman se za¬ veda, da si bo nakopal silno opo¬ zicijo, ako se bo odločil za ime¬ novanje naslednika. Nekaj dni, preden je Taylor naznanil resignacijo, so besed¬ niki protestantov pozvali Tru¬ mana, naj odpravi poslaništvo v Vatikanu. Ko je Tavlor odsto¬ pil, je Glenn L. Archer, direktor protestantovske organizacije za ločitev cerkve od države, navdu¬ šeno pozdravil resignacijo. Senatorja 0’Connor in Mc- Carran, demokrata in katolika, sta se izrekla za vzdrževanje di¬ plomatičnih odnošajev z Vatika¬ nom. Izjavila sta, da je vzdrže¬ vanje odnošajev v interesu Amerike. Vatikanski krogi so naglasili, da bi z veseljem spre¬ jeli novega poslanika. Truman se še ni odločil za imenovanje novega poslanika. Vprašanje diplomatičnih od¬ nošajev med Ameriko in Vatika¬ nom je že stara stvar. Prvič je prišlo v ospredje 1. 1779, ko je bil John Adams predsednik Združenih držav. On je takrat opozoril kongres,, da bi storil ve¬ liko zablodo, ako bi poslal repre zentanta v Vatikan. Amerika je imela delegata v Vatikanu leta 1870, ko je bila papeževa država likvidirana. Šele 1. 1939 je predsednik Roo¬ sevelt čutil potrebo imenovanja osebnega poslanika za Vatikan. Takrat so se širila poročila, da ga je za imenovanje poslanika pridobil čikaški kardinal Mun- delein. Roosevelt je imenoval Tavlorja za osebnega poslanika v Vatikanu. Taylor je bil prej načelnik odbora direktorjev kor¬ poracije United States Steel. Dajanje napitnine grda navada Washington, D. C.—Predstav¬ niki organizacije hotelirjev in Unije natakarjev so izjavili pred člani senatnega finančnega odse¬ ka, da je dajanje napitnine grda navada. V imenu organizacije hotelirjev je govoril njen pod¬ predsednik Daniel J. 0’Brien, v imenu unije pa Charles E. Sands. 0’Brien je dejal, da napitnine povzročajo trenje med lastniki hotelov, gosti in uslužbenci. Sands se je izrekel za odpravo napitnin. Dejal je, da bi morali uslužbenci prejemati zadostne plače, da ne bi bili odvisni od napitnin za preživljanje. } Diplomati vidijo možnost sporazuma Zapadne države bodo storile potrebne korake Moskva.—Skoro vsi diplomati zapadnih držav v Moskvi so prepričani, da bodo te države obnovile poskuse za dosego spo¬ razuma s Sovjetsko unijo glede mednarodne kontrole atomske energije in morda tudi za reši¬ tev drugih problemov letošnjo pomlad ali poletje. Uverjeni so, da bodo zapadne države storile prvi korak za ob¬ novo direktnih razgovorov z Ru¬ sijo. Slednja je že večkrat na¬ glasila, da je pripravljena za dis- kuzije o vseh važnih problemih. Iniciativa bo morda prišla skozi organizacijo Združenih narodov ali svet zunanjih ministrov štirih velesil. Nekateri poslaniki v Moskvi čutijo, da bi se Rusija izrekla za raztegnitev razgovorov, da bi uključevali tudi vprašanje skle¬ nitve mirovne pogodbe z Japon¬ sko kakor tudi z Nemčijo. Pred začetkom razgovorov bi moralo biti rešeno vprašanje kitajske reprezentacije pri Združenih na¬ rodih. Rusija je zahtevala iz- ključenje reprezentacije. nacio¬ nalistične Kitajske, ker ne pred¬ stavlja kitajskega ljudstva. Nje¬ na zahteva je bila zavrnjena. Očitno je, da Rusija ne bo umak¬ nila te zahteve. Bitka med muslimani in kristjani Asmara, Eritreja. — Muslima¬ ni in kristjani' so se spopadli v bitki. Najmanj enajst je bilo ubitih in čez 50 ranjenih. Brit¬ ske čete, ki so okupirale Eritre¬ jo, bivšo italijansko kolonijo v vzhodni Afriki, so prišle na po¬ moč policiji, ki skuša preprečiti obnovo izgredov. Sporazum o odpravi davka na oleomargarin Washington, D. C. — Senator¬ ji in kongresniki so naznanili dosego sporazuma o zakonskem načrtu, ki določa odpravo fede¬ ralnega davka na oleomargarin, rastlinsko maslo. Pričakuje se, Odsek odobril stanovanjski načrt Gradnj*a stanovanj za družine srednjih slojev Washinglon, D. C. —Kongresni bančni odsek je odobril Truma¬ nov stanovanjski načrt, ki dolo¬ ča ustanovitev vladne korpora¬ cije s kapitalom $2,000,000,000, z enajstimi proti štirim glasovom. Korporacija naj bi pospešila gradnjo stanovanj za družine srednjih slojev in dohodkov. Sličen načrt je pred senatnim bančnim odsekom. Pričakuje se. da ga bo odobril. Kongresnik Spence, demokrat iz Kentuckyja in načelnik banč¬ nega odseka, je naznanil, da bo oozval odsek za pravila, naj na¬ črt predloži nižji zbornici v raz¬ pravo. 'On je izrazil upanje, da bo načrt sprejet. Načrt predvideva ustanovitev vladne korporacije, ki naj bi gra¬ dila zadružna stanovanja na ne¬ profitni podlagi. Najemnina v teh stanovanjih naj bi znašala $47 do $73 na mesec. Kongresnik Wolcott, republi¬ kanec iz Michigana, bivši načel¬ nik bančnega odseka, je nazna¬ nil, da bo vodil odločno opozi¬ cijo proti sprejetju načrta. Na¬ črt je označil za najemninsko subvencijo-. Električarji proti zapostavljanjem Chicago (FP) — Samostojna unija elektrarskih delavcev je naslovila županu Martinu Ken- nelleyu pismo, v katerem ga ur- gira, naj stori korake za konča¬ nje diskriminacije pri uposleva- nju zamorskih delavcev. Za¬ čno je naslovila pismo enake vsebine mestnemu svetu in zvezi industrij, naj preprečijo zapo¬ stavljanja v tovarnah. Unija na- glaša v pismu, da črnci predstav¬ ljajo 10% čikaškega prebival¬ stva, v vrstah brezposelnih pa predstavljajo 40%. Ta razlika jasno priča, da je zapostavljanje napram zamorskimi delavcem splošna. AMERIKA PRETR¬ GALA ODNOŠAJE Z BOLGARIJO Poslanik Heath in člani njegovega štaba po¬ zvani domov Washingion, D. C. — Amerika je v torek pretrgala diplomatič- ne odnošaje z Bolgarijo in isto¬ časno naslovila oster protest ogrski vladi zaradi obsodbe Ro¬ berta A. Vogelerja, reprezentan¬ ta International Telephone & Telegraph Co., katere glavni stan je v New Yorku. Ogrsko ljudsko sodišče ga je obsodilo na pet¬ najst let ječe na obtožbo špiona- že in sabotaže. Vogeler je na obravnavi priznal krivdo. Pretrganje odnošajev z Bolga¬ rijo in obsodba Vogelerja doka¬ zujeta razrahljanje vezi med Ameriko in državami v vzhodni Evropi. Pretrganje odnošajev je naznanil državni department. V ostri noti je zvrnil krivdo na bolgarsko vlado. Ta vsebuje ob- dolžitev, da je bolgarska milica mučila in morda umorila tri bolgarske uslužbence ameriške¬ ga poslaništva samo iz razloga, ker so bili v službi poslaništva. Bolgarija je pred nekaj tedni pozvala državni department, naj odpoklice Donalda R. Heatha, poslanika v Sofiji, katerega je obdolžila vmešavanja v bolgar¬ ske notranje zadeve. Depart¬ ment je zavrnil zahtevo in tak¬ rat ie tudi zapretil s prelomom odnošajev. Poslanika Heatha in 56 članov njegovega štaba je državni de¬ partment pozval domov. Priča¬ kuje se, da bodo zapustili Sofijo v petek. Peter Vontov; oprav- nik poslov bolgarskega poslani¬ štva v Washingtonu, in člani njegovega štaba so dobili ukaz, naj zapuste Ameriko. Odpoto¬ vali bodo domov prihodnji me¬ sec. Akcija državnega departmen- ta je sprožila poročila, da bo Amerika pretrgala diplomatične odnošaje tudi z Ogrsko in Romu¬ nijo. Department je v noti bolgar¬ ski vladi naglasil, da je slednja odgovorna za prelom odnošajev, ker ni hotela umakniti zahteve glede odpoklica poslanika Hea¬ tha. S tem je dala razumeti, da ni za vzdrževanje odnošajev z Ameriko. Amerika je navezala diploma¬ tične odnošaje z Bolgarijo v sep¬ tembru 1. 1947. Morrison napovedal zmago delavske stranke London. — Herbert Morrison, član Attleejeve vlade in vodja kampanje delavske stranke, je na sestanku s časnikarji napo¬ vedal zmago svoje stranke pri splošnih volitvah 23. februarja. Morgan Philipps, tajnik stranke, je izjavil, da skoro milijon čla¬ nov in simpatičarjev je na delu za zmago delavske stranke. Vo¬ ditelji konservativne stranke so tudi optimistični in napovedu¬ jejo zmago pri volitvah. da bo načrt sprejet v obeh kon¬ gresnih zbornicah in potem po¬ slan predsedniku Trumanu v podpis. Premier Bidault svari francosko ljudstvo Pariz. — Premier Georges Bi¬ dault je omenil predlog Wins- tona Churchilla, voditelja brit¬ ske konservativne stranke, za pogajanja z ruskim premierjem Stalinom z namenom dosege spo¬ razuma o mednarodni kontroli atomske energije. Dejal je, da je Churchillov predlog odprto svarilo francoskemu ljudstvu, da mora vzdržati svojo pozicijo med vodilnimi narodi. “Očitno je, da je Churchill za pogajanja med Veliko Britanijo, Ameriko in Rusijo,” je rekel Bidault. “On hoče izključiti Francijo od pogajanj. Ona ni bila reprezen- tirana na konferencah v Tehera¬ nu in Potsdamu.” i «&sr. PROSVETA ČETRTEK. 23. FEBRUARJA i 950 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLADILO Ilf LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oi and pubUshad by SIotmuj NanonaJ Bnetatr Naročnina la Zdruiena držara (izven Chicaga) In Aanaao $8.0« na leto. $4.00 za pol leta. $2.00 za četrt leta; za Chicago in okolice Cook Co., $9.50 za celo leto, $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.00. Subscription rale*: for the United State* («xcept Chicago) and Canada $8.00 per year, Chicago and Cook CounlT $9.50 par y*ar. foreign countrie* $11.00 per year. Cene oglasov po dogovoru.— Rokopisi dopisov In nenaročenih člankov za ne vračajo. ..Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je priložil poštnino. Advei-lising rales on agreemenl—Manuscripts of Communications and unsolicited arlieles will not be relurned. Other manuscripts. such as staries, plays, poems, eic., will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and slamped envelope. Naslov na vse. kar ima slik s listom. PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois 138 tjia&DvL l Lippmann postal realist Kmalu bo tri leta, odkar je administracija razglasila — Tru¬ manovo doktrino in pognala mrzlo vojno v galop. Pred tremi leti je bil eden najbolj gorečih ideoloških apostolov mrzle vojne in obkroževanja Sovjetske Rusije znani publicist Walter Lipp¬ mann, eden najsposobnejših meščanskih “kolonarjev” v Ameriki. Bil je eden prvih kovačev javnega mnenja, ki je vztrajno, mesec za mesecem pridigal, da je treba ustaviti razpas komunizma “konfinacijo (containment)” Rusije. In sicer se je treba koncen¬ trirati tam, kjer je nevarnost največja: v Evropi in na Bližnjem vzhodu, kajti Amerika, bogata kakor je, nima dovolj sredstev da bi pritiskala na Rusijo z vseh strani, namreč tudi v Aziji Toda ako se pojavi večja rdeča nevarnost na drugem terenu kjer koli na svetu, tedaj naj Amerika prenese svojo strategijo pritiska ali obkroževanja na dotično točko. Na ta način bo izmanevrirala Rusijo in jo “konfinirala” v njenih mejah. Potem, ko mrzla vojna ni tekla povsem gladko, ker se Moskva ni dala konfinirati, marveč je udarila nazaj z blokiranjem Ber¬ lina in je brcala tudi na drugih točkah svetovne pozornice, je Lippmann večkrat spremenil svojo strategijo, ne toliko radi cilja kakor taktike. Toda čim dalje je trajala mrzla vojna, toliko bolj je Lippmann postajal pesimističen tudi nad taktiko. Ko se arhi¬ tekti ameriške zunanje politike prišli na dan z atlantskim “ob¬ rambnim” paktom, je Lipppaann resno dvomil tudi v “efikacijo” (umestnost, efektivnost) tega koraka. Zdaj je Lippmann prišel z beljenjem svojih razvitih možganov že tako daleč, da se je pričel ogrevati za popolnoma novo zuna¬ njo politiko. In sicer je pričel propagirati idejo, da je treba Nemčiji} in Japonsko — nevtralizirali. Obe državi na'j postaneta “buffer” ali zagozda med Ameriko- in Rusijo. V drugem'primeru je nevarnost, da prideta prej ali slej v — sovjetski “orbit”. Ker Amerika tega ne more dopustiti, bi slednje privedlo do vojne. Toda naj damo besedo Lippmannu, ki je nedavno v par član¬ kih stvarno orisal sedanji svetovni položaj, odnosno dilemo ame¬ riške zunanje politike, ki se je znašla v slepi ulici. Naj še ome¬ nimo, da smo mi nevtraliziran j e Nemčije zagovarjali tedaj, ko se je Lippmann najbolj ogreval za “containment” ali konfinira- nje Rusije. On/sedaj razmotriva takole: “Odkar je bila pred tremi leti proklamirana Trumanova doktri¬ na, se je ameriška pozicija v mrzli vojni zelo poslabšala, in to radi dveh velikih dogodkov. Prvi je ta, ker se je Sovjetski uniji po¬ srečilo, da je zlomila ameriški monopol atomskega orožja. Drugi pa je Mao Cetungov uspeh pri organiziranju in vodstvu kitajske revolucije. Ta dva dogodka bosta imela globoke posledice širom vsega pro¬ stranega evrazijskega (evropskega in azijskega) kontinenta—in to zlasti na dva ključna naroda: Nemčijo in Japonsko, ki bosta odlo¬ čilni v svetovnem ravnovesju sil. V Nemčiji in na Japonskem so izredno močne sile, ki pulijo obe deželi v smeri Sovjetske unije in proč od nas. Te sile so bile vedno močne. Zapadni svet se ima zahvaliti več svoji sreči nego svoji dobri upravi, čezmernim ambicijam Hitlerja, japonskih vojnih lordov in ruskih imperialistov, da ni prišlo do poskušane zveze med Nemčijo, Rusijo in Japonsko. Ako bi bilo prišlo do tega, bi bila ta kombinacija postala gospodar Evrope in Azije. Do tega še ni prišlo. Toda pri ocenjevanju današnje svetovne situacije sem mnenja, da tega ne smemo nikdar izpustiti izpred oči. Nikdar nas ne smejo premotiti kakšne majhne stvari kakor je Formoza, da se ne bi zavedali, da je glavni cilj sovjetske politi¬ ke, da ustvari zvezo z Nemčijo in Japonsko. To je pot do svetovne dominacije. V luči te največje nevarnosti, je preocenitev naše politike skraj¬ no potrebna. V mislih imam politiko “konfinacije”, ki konkretno sloni na razdvojitvi Nemčije, na okupaciji Japonske in na skoraj popolnem pretrganju odnošajev (noninterco-urse) z narodi v okviru sovjetskega orbita. Ta politika sloni na premisah (domnevah), ki so zdaj povsem zgrešene—namreč, da bo skoraj popolna blokada zadavila komunizem in znižala njegov vojaški potencial. Med to blokado sovjetskega orbita (kroga) se je komunizen raz širil po vsej Kitajski. Neobčevanje s komunistično Kitajsko bi pa v bistvu pomenilo blokiranje Japonske, ki bi mogla dihati le toliko časa, dokler bo subvencirana po Ameriki. Politika konfinacije tudi ni reducirala vojaškega potenciala Ru¬ sije. Zdaj, ko je Sovjetska unija prišla do atomskega orožja, se ne more ne Nemčija niti Japonska igrati z idejo, da bo postal;* vojaška trdnjava Zapada. Napram Porurju, napram preobljudenim japonskim otokom, katere oboje lahko doseže sovjetska zračna sila, je atomska bomba odločilno diplomatsko orožje. Bilo bi povsem akademično deba¬ tirati, dali naj oborožimo Nemčijo in Japonsko proti Sovjetski uniji ali ne. Kardinalno dejstvo je, da ne mi, ne Nemci niti Ja¬ ponci bi ne mogli braniti Nemčije in Japonske pred atomskim napadom. Če vztrajamo na linijah politike, ki je bila formulirana leta 1947, tedaj moramo pričakovati, da se bosta Nemčija in Japonska začeli pomikati bliže in bliže—ne komunizmu kot takemu, marveč zvezi z Rusijo. Smernice naše politike so nasprotne vitalnim interesom Nemčije in. Japonske. Mi Nemčiji in Japonski ne nudimo varnosti. Mi Nemčiji ne nudimo njene lastne enotnosti in dostopa do vzhodnih trgov. Mi niti Japonski ne nuflimo dohoda do kontinenta (azij¬ skega), od katerega je odvisno njeno ekonomsko življenje. Vsled tega se bodo Nemci in Japonci sigurno skušali izvleči izpod naše kontrole s ciljem, da pridejo do svobode lastnih ma- Poročilo zastopnika II. Herminie, Pa. — V Oakdalu sem se ustavil pri družini Ope¬ ka, pri kateri sem prenočil. Ime¬ li smo si veliko povedati. Zju¬ traj pa mi je dejal br. Opeka, naj grem do rojakinje Meutz, potem pa me bo zapeljal v Cud- dy, kamor sem bil namenjen. J Tako je storil tudi Charles Bar-! toli, kateri me je zapeljal iz-j Primrosa v McDonald, kajti bil je že pozen večer. Drugače ne bi izdelal do Oakdala. Pri rojakinji Meutz sem do¬ bro opravil. Njej še vedno na¬ gaja roka, vendar pa opravlja hišna dela. Najnesrečnejši bol¬ niki so pni, katere mrtvoud po¬ loži v postelj za več let. Ko sem se poslovil od dobro¬ srčne mrs. Opeke, sva se odpe¬ ljala z Johnom k Jožetu Kausu, katerega pa nisva našla doma. Nato se je rojak Opeka odpeljal proti domu, jaz pa sem poiskal še nekaj naročnikov. Prosveto je ponovil 87-letni M. Guzel. Od tam sem se odpeljal na Svgan Hill, kjer so ponovili Proletar¬ ca Uršičovi. France se pritožu¬ je, da ga je pričela tlačiti bole¬ zen. Od tam sem šel v Bridgeville in dobro opravil pri obeh klubih. Do uspeha sta mi pomagala predsednik Kvartich in blagaj¬ nik -Okorn. Ponovili so naročni¬ no sledeči: Paul Škvarč, Louise Tome in Josephine Gruden. Njen sin je sedaj tajnik; nado¬ mestil je sestro Oblak. Pred dvema tednoma pa sem šel za veliko reko Monongahelo. Pričel sem v Belle Vermonu. U- stavil sem se pri L. Resniku. Na¬ ročil je Družinski koledar, kate¬ rega mu je treba poslati po po¬ šti. Potem sem šel do neustra¬ šenega Sama Debelaka. Po dalj¬ ši debati je'plačal denar za Pro¬ sveto, Proletarca in Družinski koledar. Dal je tudi $1 podpore Proletarcu in pristavil, naj osta¬ lo pridržim, ker sem “fejst fant.” Hvala, Sam! Družinski koledar je naročil tudi Frank Tegel in mi napravil še drugo uslugo. Iskrena hvala. Frank! V Brownsvillu sem obiskal J. Kozlevčarja, kateri je pred ne¬ kaj tedni obhajal svoj rojstni dan; te slavnosti se je udeleži¬ lo veliko njegovih dobrih prija¬ teljev. Jože me je vprašal, kam sem namenjen, ko pa sem mu povedal, da me vodi pot v Clarksville, je dejal, da je to tu¬ di njegova pot. Seveda, bil sem vesel ponudbe in tako sem se tja odpeljal z njim in njegovo soprogo. Med potjo smo se ustavili na Vesta 5, in sicer pri Jakobu in Mary Baloh. On si je naročil Družinski koledar; z majnarsko situacijo ni ničkaj zadovoljen. Rojakinja Gorišek pa je ponovi¬ la Prosveto in naročila Družin¬ ski koledar. Ona ima zelo dobre sinove. Eden je bil na ladji, v katero se je zaletel japonski le¬ talec; ubitih je bilo približno 300 ameriških mornarjev, toda Go¬ riškov sin se je rešil. V tej naselbini smo obiskali tudi Zadnika, potem pa smo šli naravnost do Župančičevih. Ker je bilo že pozno, smo se po dalj¬ šem debatiranju poslovili od Kozlevčar j evih, jaz pa sem ostal pri mojih gostih. Zjutraj me je Frank spremil do br. Lapanje, kateri je ponovil Proletarca. $2. Po $1: Rose Kovach, Anne morete dati večje vsote, pa pri- Košak, Celia Kathrein, Theresa spevajte vsaj 50c ali en dolar Tagliaferro, Stanley Gabriel, E- Ako pa prispevate $3. postanete lizabeth Gabriel, Joe Cukayne,, član radijskega kluba in povrhu Joe Blatnik, Jakob Widmar, ste upravičeni do dveh brezplač- Louis Šinkovec, Joseph Sankar, | n ih naznanil. Max Oblak, George Santa, John Seveda, med nami je tudi p re . Šinkovec. Steve Brodnik ml., Jo- ce j takih, kateri se pišejo, “Ne- sephine Bizjak, Anne Klun,! damnič”, toda jaz sem prepri- Pauline Goršek, Anna Maletič, £ an> da tudi slednji radi poslu- Antonia Kostrevec. Skupaj $45. gajo slovenski radijski program. Nabiralna listina Jennie Daga- rin, Cleveland, O.: Louis Dular $1.50. Po $1: Rose Jurman, Vin- ; cent- Jurman, Helen Mikuš, Va¬ lentin Kovačič, Andy Ružič. John Mikuš, Jennie Dagarin. Po 50c: John Taučar, Anton Podob¬ nik, Anton Zalaznik, John Po¬ gorevc, Marv Novak, Mike Pa- | nic, John Trinko, Victor Place- vich, Louis Kocjan lOc. Skupaj I $12.60. Skupaj v tem izkazu $374.60. , , , .. .. . Prejšnji izkazi $1.775.25. Skup- e f am ' ka, * n se . bo P™' 1 >»'" ob sedmih zvečer na dan 22. Na rojake iz naše naselbine m okolice apeliram, ako imate kak¬ šno naznanilo za radijski pro¬ gram, ki bo rekordiran 22. apri¬ la ob sedmih zvečer v naši na¬ selbini, nato pa drugi dan odda¬ jan, potem izročite naznanila meni ali pa Korčetu, in sicer do 18. aprila. Upam, da bo prišla tedaj k nam tudi Mary Prašni¬ kar z Harwicka. Torej pridite poslušat ta pro- no z današnjim izkazom $2,- Senalcr Owen Brevvsier, republikanec iz države Maine, in repu- 149 35 b!.ikanski kongresnik Joseph Mariin iz Massachusettsa, se mastita y imenu Progresivnih Slo¬ na pojedini, ki sc jo priredili republikanski veljaki ob priliki otvo- venk iskrena hvala vsem prispe- ritve letošnje volilne kampanje. vateljem! * ■■ -.-.. - . . . 1 ■. 1 , - Za prosvetni odbor: Vida Shiffrer, predsednica, Josephine Petrič, tajnica, Vicioria Poljšak, blagajničar¬ ka, 1114 E. 169 St., Cleveland 10, Ohio. aprila v dvorani v White Val- leyju. Na programu bo tudi or¬ kester Frank Trio. Jurij Previc Prosveto in Proletarca je pono¬ vil tudi Frank. Potem sem se odpeljal to “Try-tavern,” kjer so mi povedali, da bom moral čaka¬ ti dve uri na drug avtobus za Carmichael, tam pa zopet nekaj ur. Sklenil sem najeti taksi, za kar sem plačal samo 50c za da¬ ljavo nekaj milj, in sicer do To¬ neta Zupančiča. Tone me je odpeljal v Mason- town. Njegova žena, katere starši so bili doma v soseščini naše vasi, pa me je povabila, naj pridem nazaj, da bom lahko pri njih prespal. Ker so vsi premogovniki za¬ prti, ni bila moja kolekta kaj posebnega, vendar pa je Mike Danilič ponovil Prosveto, prav tako rojakinja Estanich, dočim je mrs. Oblak prosila, naj poča¬ kamo, cša bo pozneje ponovila list. Obiskala sva seveda še več drugih rojakov, toda ni bilo “žajfe.” Drugi dan me je zapeljal do Edinbora Sin Zupančičeve žene Ernest, potem pa sem se s po¬ ulično odpeljal proti Union- townu. Ustavil sem se pri L. Dorniku, toda ga nisem našel do¬ ma, naročnino pa je ponovila njegova žena. Povedala je, da je Louis že leto dni brez dela. Ustavil sem se tudi pri Rupniku, kateri je ponovil Prosveto. Prav tako je ta list ponovila tudi ro¬ jakinja Rukše. Nato sem obiskal prijatelja Peta Pavloviča, kateri mi je de¬ jal, naj pri njih prenočim, kar sem tudi storil. Zjutraj me je spremil do Močnikovih, kjer smo debatirali o delitvi krompirja v Uniontownu, toda kaj to poma¬ ga, ko je treba plačati plin, e- lektriko, stanovanje ali pa pla¬ čilo na hišo, porhu pa je treba tudi jesti. Tisti dan je bilo v ča¬ sopisih, da je tam že 27 hiš na¬ prodaj, ker bivši vojaki ne mo¬ rejo več plačevati me odplačila na dolg in ne najemnine. Vprašanje je, kaj se bodo lju¬ dje zbrihtali? Sicer pa kaj se bi bali, saj predsednik Truman obljublja $12,000 letne plače. Se¬ veda, politiki že od nekdaj ve¬ liko obljubljajo, obljub pa ne izpolnujejo. Na koncu pa hvala Petu Pav¬ loviču in njegovi ženi za pos¬ trežbo in naročnino. Anton Zornik. Glas z vzhoda Linden, N. J. — Že dolgo ča¬ sa ni bilo mojega glasu v Pro¬ sveti. Prosveto prebiram zelo paz¬ ljivo, zlasti vesti o naših roja- Glas iz Forest Cityja kih po Ameriki. Zanimajo me ; v tudi vesti iz stare domovine.! , Foresi Ci *Z' Pa — Iz nase nasel - Partizani so veliko pretrpeli. 1 3 ^ ne se ma -° kdo oglasi v Lahko smo ponosni nanje. Po- Plosve ^' razen Feliks Rozina, nosni pa ne moremo biti na be- ^ rs - RstMc mi je piaviia, da si ■logardiste, kateri so se s sovraž-! debelo knjigo že vso pre- nikom bojevali proti lastnemu ■ Feliks, kaj pa če bi narodu. Slednji naj sedaj delajo 1 P e ^ kaj napisal? pokoro in molijo križev pot s! škofom Rožmanom vred. Partizani so se borili po Beli krajini, v Gorjancih in drugih bližnjih krajih. Na vrhu Gor¬ janc je cerkev sv. Jere. V bliži¬ ni ie izvirek, katerega so pred mnogimi leti ljudje imenovali “živa voda.” Izvirek pronikne in zopet privre na dan izpod veli¬ ke' pečine štiri ure 'hoda na rav¬ nini. Imenuje se Krupa in se izliva v Lahinjo, ta pa v Kolpo. Krupa se tudi imenuje moj rojstni kraj, v katerem je bila velika graščina. Sicer pa je bi¬ lo v Beli krajini več graščin, katere so spadale malone vse pod enega gospodarja. Toda te graščine so pričele propadati, kajti baroni so samo trošili de¬ nar, ne pa delali. Grad na Krupi je bil močno utrjen. Nanj so navalile turške čete, a se niso mogle prebiti v grad. Pred drugo svetovno voj¬ no pa so zemljo te graščine raz¬ prodali. Sedaj pa ima država tam 300 prašičev. Agnes Pasarich. zo- Rad!a berem tvoje dopise kakor tudi Filipi¬ čeve, “Big Tonijeve” in druge. Vprašam Milana Medveška, če se smejo letos pošiljati stenski koledarji v staro domovino. Sli¬ šala sem, da je lansko leto v ne¬ ki vasi župan zaplenil iz Ame¬ rike poslan stenski koledar, čez 14 dni pa je bil dotičnik, kateri je prejel koledar, poslan v Srbi¬ jo na prisilno delo. (Ne-, sten¬ ski koledar vsekakor ni mogel biti vzrok, da bi bil dotičnik po¬ slan na prisilno delo, pač pa je moralo biti v ozadju kaj druge¬ ga. V kolikor je meni znano, se lahko pošiljajo tja stenski ko¬ ledarji.—M. M.) Milka Kres Šesti izkaz knjižne kampanje Progresivnih Slovenk Slovenski radijski program I White Valley, Pa. — V zapadni Pennsy Ivani ji imamo vsako leto ameriško-slovenski dan. Letos se bo vršil prvo nedeljo v avgu¬ stu v Westview-parku. V to organizacijo spadajo dru¬ štva, slovenski narodni domovi in razni klubi, ne oziraje se na politično prepričanje. Skozi to organizacijo je bil ustanovljen Za naše časopise in kulturo S. Chicago. — Vsak dan eitam Prosveto, katera je zelo zanimi¬ va in nam daje vsakojake infor¬ macije. Meni se vidi, da smo vse pre¬ malo zavedni in da se dovolj ne zanimamo za naše časopise in splošno kulturo. Nekateri misli¬ jo, da se ne smejo zanimati za slovensko kulturo, češ da so Amerikanci. Dobro, tudi jaz sem Amerikanec, s tem pa še ni re¬ čeno, da moram pozabiti, da me je rodila slovenska mati. Kdor ne spoštuje svojega naroda, ne spoštuje tudi nobenega drugega naroda. a Prosveta bi morala imeti ve¬ liko več naročnikov kot jih ima. Mnogi niso naročeni nanjo, dasi- ravno bi morali biti, če bi jim bil slovenski živelj malo bolj pri srcu. V dnevniku čitamo vesti iz stare domovine; iz- lepe Slo¬ venije, kjer je nam vsem tekla zibelka. Milan Medvešek in Mir¬ ko Kuhel bosta še veliko pisala, kaj vse sta videla v Jugoslaviji, zato apeliram na vse, ki še. ni¬ majo dnevnika, da si ga takoj naroče. Nekateri naši rojaki pa poslu¬ šajo “prevzvišenega” škofa Rož¬ mana. Ako bomo poslušali take ljudi, ne bomo daleč prišli. De¬ lujmo raje za SNPJ in naše na¬ predne publikacije. Frank Gorence Išče sorodnike Indianapolis, Ind. — Prejel sem pismo od mladega Slovenca iz Anglije, v katerem me prosi, da 1 bi mu pomagal najti njegova slovenski radijski program, ka dva ^rica. Njegova prošnja se terega lahko slišite vsako nede- j gi as p s po- ! ljo od 12.-1. ure popoldne staje WLOA, Braddock. Lansko leto smo oddajali slo¬ venski radijski program direkt¬ no iz naše naselbine. To bomo storili tudi letos, in sicer v nede- snotnost, varnost in ekonomske prilike. Zato sč morajo tudi izvle¬ či iz nje. Cleveland. —Po $50 so prispe¬ vali: Clevelandska federacija S. N. P. J. in krožek št. 8 Progre¬ sivnih Slovenk, West Allis, Wis. Po $25 so prispevali: Podruž¬ nica št. 56 SANSa, West Allis, Wis., krožek št. 16 Progresivnih j nje rojake, da bi nekoliko pri- Slovenk, Strabane, Pa., federa- j spevali za ta program. Če ne cija SNPJ za zapadno Penno, - . .. ... krožek št. 9 Progresivnih Slo-' venk, Chicago, lil. Po $20: Federacija društev SNPJ, Milwaukee, Wis., Slov. soc. klub št. 49 $15, Cleveland, Ohio. Po $10 so prispevali: Dom za- padnih Slovencev, Cleveland, O., klub št. 18 JSZ, neimenovan, Cleveland, O., krožek št. 10 Pro¬ gresivnih Slovenk, Tire Hill, Pa. Po $5 prispevali iz Clevelan¬ da: Leo. in V’ki Poljšak (v spo¬ min A. Bogataju), mladinski pevski zbor, Collinwood, Luka o in žena, podružnica št. 54 So. Chicago, Josephine “Imam dva strica nekje v Ameriki, kamor sta se izselila leta 1920. Pišeta se August in John Zupančič. Moja mati Ma¬ rija Meshora je njuna sestra. Strica sta doma iz Toplic pri Z Johnom Kor- straži. Moj oče, mati in sestra ljo, 23. aprila. četom apelirava na vse tukajš- j s0 bili ubiti v zadnji vojni, sa¬ mo jaz sem ušel na Angleško. Star sem 29 let. Prosim lepo, če bi kdo vedel za moja strica, da» j jima bi o tem snoročil.” Njegovo prvo pismo je prišlo na moj naslov. Dobil sem že tri njegova pisma, katera so zelo žalostna. Ta pisma sem priprav¬ ljen poslati njegovima stricema, ako se bi zglasila, prav tako nje¬ govo sliko. Moj naslov je 2826 W. lOth St., Indianapolis 22, Ind. Augusi Zupančič Smernice nove politike bomo morali določiti v tistih mejah, ki so nam v resnici odprte. Ako je naš naj višji namen, da prepreči¬ mo zveze med Nemčijo, Japonsko in Rusijo, tedaj se moramo od¬ povedati ideji, da iz Nemčije in Japonske napravimo naši zavez- j g^T niči. Nam torej preostaja le ena smer. katere'se lahko oklenemo J g^NSa -to je, da delujemo za vojaško in politično nevtralizacijo obeh 0da r, CantonToTjohn mTonč- ka Simčič, Miami, Fla., (v spo- ; min Jožeta Terbižana) in Mary I Slejko, Vene Palcich, * Green-j šburg., Pa. Po $2 iz Clevelanda: John Ro- John Zupan, Franees' Lah. držav, To je težavno, toda ne nemogoče. Stvar je namreč ta, da se Nemčija in Japonska ne moreta z nami povezati, ne .da bi postali prva tarča ruskega napada. Ne moreta se pridružiti niti Rusiji, ne da. bi postali tarča našega napada. Njih edino upanje glede varnosti, in' edino upanje sveta za mir, je vjtem, da postaneta vmesni državi med velesilami, namesto da postaneta bastilije, sateliti, obkroževalni zidovi in odskočne deske. Nemci—v tem mislim, da sem v pravem—naglo prihajajo do tega zaključka. Ako naj v Nemčiji obdržimo.količkaj konstruk¬ tivnega vpliva glede njene bodočnosti, in torej bodočnosti Evrope. nevrov. To je, kar Nemci v lesnici že delajo, Rako bi delali tudi ne smemo ostajati preveč daleč zadaj.” mi, ako bi bili na njih mestu Politika konfinacije jim zanika Ta ocena svetovnega položaja se nam zdi zelo realistična. me, Uršula Zattic, Springfield, lil., $ 1 . Nabirala listina Aliče Mirtich iz W. Parka: Društvo Delavec št. 257 SNPJ $ 10 . Andrew Mir- darske unije U M W. zapušča ti eh in žena $5, Rose Mlakar $ 5 , 9 lavn i stan unije po naznanilu, Steve Brodnik $3, Josie Gabriel ina i se rudarji vrnejo na delo. John L. Lewis, predsednik ru- Poročilo o Jugoslaviji Chicago. — V petek, 24. febru¬ arja, bo znani jugoslovanski društveni delavec Milan Biga predaval o Jugoslaviji, kjer je bil pred kratkim na obisku. Ob tej priliki se namerava u- i stanoviti tudi novo organizacijo z imenom “Prijatelji Jugoslavi- ! je.” Taka organizacija je po- ! trebna, kajti na žalost so se ne¬ katere druge jugoslovanske or¬ ganizacije pridružile Kominfor- mi v blatenju tistega naroda, kateri ima toliko zaslug za po¬ raz nacifašizma. To predavanje se bo vršilo v Ilrvatskoip domu, 1903 S: Ra¬ cine ave., začetek ob 8. uri. I. Todorovič. ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 1950 PROSVETA SOFIJSKI PROCES IN JUŽNO¬ SLOVANSKA FEDERACIJA Ljubljana—Režiserji nedavno uprizorjenega sofijskega procesa bi radi oblatili Jugoslavijo m jo prikazali kot napadalno deželo razen tega pa kompromitirali idejo zbližanja in bratske enotnosti balkanskih narodov, Jugoslavije in bolgarskega naroda, ter pri¬ kazali idejo južnoslovanske federacije kot zamisel in daljnosežni načrt angloameriških vodilnih krogov. Do zadnjega so hoteli sugeri¬ rati bolgarskemu narodu, da juž¬ noslovanska federacija ni bila uresničena po krivdi jugoslovan¬ ske vlade, češ da nasprotuje tej federaciji, zdaj pa so vse skupaj obrnili in obtožili jugoslovansko vlado, da ie bila za federacijo. Zdaj celo samo idejo južnoslo¬ vanske federacije inkriminirajo kot hud zločin “izdajstva domo¬ vine”. Zgodovinska dejstva dokazu¬ jejo, da so komunistična partija Jugoslavije, jugoslovanski naro¬ di in njihovo vodstvo storili vse, kar so mogli, da bi bili upostav- ljeni bratski odnosi na Balkanu, da bi izginili vsi ostanki tistih časov, ko so sovražniki svobode in neodvisnosti balkanskih naro¬ dov hujskali ene proti drugim. Z revolucionarno, internacionali- stično politiko med osvobodilno vojno in po njej sta KPJ in nje¬ no vodstvo ustvarila osnovne po¬ goje za upostavitev novih brat¬ skih odnosov med balkanskimi narodi. “Ob koncu druge svetovne vojne so imeli balkanski narodi naposled vse pogoje, da bi svoje težnje glede bratskega zbližanja in tudi združitve uresničili. Osnovna notranja sila na Balka¬ nu, ki je te pogoje ustvarila, je bila naša ljudska revolucija. Od¬ nosi med balkanskimi narodi so postali tako odkritosrčni in se začeli tudi brez formalne fede¬ racije tako razvijati, da se je zdelo uresničenje federacije sa¬ mo še stvar formalnosti. Dejan¬ ski odnosi so namreč presegali nekdanja najdrznejša pričakova¬ nja” (iz govora tovariša Moše Pijada na II. kongresu KPS). Za upostavitev bratskih odno¬ sov z Bolgarijo je storilo zlasti mnogo vodstvo naše dežele s to¬ varišem Titom na čelu. Vodstvo KPB je sicer med našo ljudsko revolucijo vodilo glede Makedo¬ nije razbij alno politiko, saj ni priznavalo makedonskemu naro¬ du pravice do samoodločbe. Ovi¬ ralo je njegovo oboroženo borbo proti okupatorju in si prizadeva¬ lo ločiti makedonski narod od skupne borbe ostalih narodov Jugoslavije, s tem pa tudi ločiti novo Makedonijo od nove Jugo¬ slavije. Kljub temu pa je CK KPJ nesebično pomagal KPB in bolgarskemu narodu pri organi¬ ziranju njegove borbe proti fa¬ šističnim kolovodjem. Tudi po vojni je vlada FLRJ 'pomagala bolgarskemu narodu in bolgarski vladi v njunih na¬ porih, da bi čimprej rešila Bol¬ garijo iz težavnega položaja, v katerega je bila zašla, ter je so¬ delovala v vojni na strani Hi¬ tlerjeve Nemčije. Z nastopom na mirovni konferenci je delega¬ cija vlade FLRJ mnogo pripo¬ mogla, da se je mednarodni po¬ ložaj Bolgarije utrdil, razen tega pa je bolgarskemu narodu izdat¬ no pomagala s tem, da mu je bratsko odpustila reparacije. Takšna nesebična bratska pomoč je ustvarila realne podlage za uresničenje stoletnih teženj bol¬ garskega in jugoslovanskih na¬ rodov za zbližanjem in južnoslo¬ vansko federacijo. Takoj po osvoboditvi Bolgari¬ je sta CK KPJ in vlada FLRJ v smislu teženj narodov Jugosla¬ vije in Bolgarije glede čim tes¬ nejšega zbližanja dali iniciativo za sklenitev pogodbe o južnoslo¬ vanski federaciji. Zdaj pa pre¬ ko obtožnice in sofijskega pro¬ cesa na najnesramnejši način po¬ tvarjajo zgodovinska dejstva, ob¬ rekujejo nas v zvezi s temi po¬ gajanji in pripisujejo našemu vodstvu dozdevne “imperialisti¬ čne” namene. Celo pogajanja prikazujejo tako, kakor da bi se bili pogajali po načrtu in naro¬ čilu AngloameričanOm, čeprav je bila o teh pogajanjih pouče¬ na tudi vlada ZSSR. Pri tem pripisujejo Trajču Kostovu vlo¬ go zarotnika, ki naj bi bil. zopet po naročilu Angloameričanov, naklonjen “imperialističnim” na¬ črtom jugoslovanskih voditeljev iri naj bi omogočil, da bi bila Pogodba o federaciji hitro skle¬ njena. Zgodovinska dejstva pa govo¬ re čisto drugače. Novembra 19-14 sta poslala ' CK KPJ in vlada C » FLRJ bolgarski vladi uradni predlog, da bi sklenili sporazum glede čimprejšnje združitve fe¬ deralnih držav v okviru Demo¬ kratične federativne Jugoslavije in Bolgarije v eno federativno državo. Potem ko je CK KPB odgovoril na ta predlog pozitiv¬ no in poslal svoj osnutek spora¬ zuma, je tovariš Kardelj v dru¬ gi polovici decembra 1944 odpo¬ toval v Sofijo. V Sofiji pa sta se vodstvo KPJ in prav Trajčo Kostov postavila na stališče, da takšnega sporazuma ni mogoče skleniti. O tem je tovariš Kar¬ delj pisal tovarišu Titu v svojem pismu iz Sofije 28. decembra 1944: •• “Danes sem se pogajal s se¬ kretarjem bolgarske kompar- tije Kostovom . . . Namesto našega so sestavili nov pred¬ log, ki govori v glavnem ‘o obrambni zvezi’ oziroma ne¬ kakšnem ‘paktu o medsebojni pomoči’. Povedal sem jim svoje mne¬ nje, namreč, da je takšen pakt brez pomena, ker bi sedanje¬ ga stanja prav nič ne izpreme- nil. Če hočemo storiti kaj res¬ nega, je treba uresničiti več kakor takšen pakt. Skleniti je treba takšno zvezo, ki jo bodo naše množice razumele kot pr¬ vi korak k združitvi.” Na pogajanjih, ki so se nada¬ ljevala januarja 1945 v Beogra¬ du, pozneje v januarju in febru¬ arju pa v Moskvi, je prišlo do izraza stališče bolgarskih vodite¬ ljev, naj bi se Bolgariji v okvi¬ ru predvidene federacije zagoto¬ vil privilegiran položaj, glede na federalne enote nove jugoslovan¬ ske države. Vodstvo KPJ pa se je postavilo na stališče, naj od¬ nosi v novi skupni državi teme¬ lje na podlagi popolne enako¬ pravnosti njenih narodov. To se je zrcalilo v čl. 3 jugoslovanske¬ ga osnutka, v katerem je bilo rečeno: “3. Formira se skupna bol¬ garsko-jugoslovanska komisija s sedežem v Beogradu pod imenom ‘Komisija južnoslo¬ vanske združitve z nalogo, da izdela projekt ustave skupne federativne države. V tej ko¬ misiji bodo predstavniki Bol¬ garije in šestih federalnih de¬ lov Demokratične federativne Jugoslavije, ki jih bosta ime¬ novali ustrezni vladi.” V čl. 2. bolgarskega osnutka pa je bilo v tem vprašanju iz¬ raženo tole stališče: “2. Takšna federacija se bo začela uresničevati, ko bo za¬ čel poslovati poseben skupen organ te federacije, namreč začasni svet južnoslovanske združitve (ZSJŽ) s sedežem v Beogradu. Ta svet se ustano¬ vi na paritetnih načelih iz predstavnikov obeh vlad.” V zvezi s tem vprašanjem je tov. Aleksander Rankovič na II. kongresu KPJ izjavil: “Prvikrat smo to vprašanje postavili v začetku leta 1945 in'ponudili bolgarskim vodite¬ ljem združitev, tako da bi bila Bolgarija ena izmed republik nove države Južnih Slovanov. V Sofiji so menili, da bi bilo treba glede na posebne držav¬ ne tradicije Bolgarije odnose v tej bodoči državi urediti ta¬ ko, da bi bila na eni strani kot celota Jugoslavija, na drugi pa Bolgarija. Stvar je prišla v diskusijo v Moskva Tovariš Stalin je bil v začetku naklo¬ njen bolgarskemu mnenju. Ko pa so mu navedb razlog, da imata n. or. Srbija in Črna go¬ ra tudi posebne državne tradi¬ cije, ki niso nič manjše od bol¬ garskih, v novi državi pa ne bi imeli posebnega položaja, se je strinjal z našim nazira- njem.” Režiserji sofijskega procesa prikazujejo zdaj ta pogajanja o federaciji tako, kakor da bi se bili pogajali pn naročilu Anglo¬ američanov in da bi bil cilj po¬ gajanj Jugoslavijo in Bolgarijo ločiti od ZSSR. Toda na poga¬ janjih so najbolj aktivno sodelo¬ vali najvišji sovjetski voditelji Stalin, Molotov, Višinski in dru¬ gi (Višinski je celo sestavil svoj projekt pogodbe), takoj po poga¬ janjih v Moskvi pa so sovjetski voditeli v brzojavkah, poslanih v Beograd in Sofijo, vztrajali na tem, da je treba s sklenitvijo po¬ godbe pohiteti. Očitno je, da te¬ ga niso storili z namenom, da bi Jugoslavijo, posebno pa Bolgari¬ jo, “ločili” od ZSSR. Tega tudi niso ' storili po naročilu Anglo¬ američanov, kakor trdi zdaj so¬ fijskega obtožnica. Toda takrat zaradi mednarod¬ nega položaja Bolgarije in pro¬ testa Angloameričanov ni bila sklenjena niti pogodba o federa¬ ciji. niti zavezniška pogodba med Jugoslavi jo in Bolgarijo kot Harry B r i d g e s, predsednik njeno predvideno nadomestilo, unije pomorščakov in skladišč- Tako so Angloameričani prepre- n iH delavcev ClO, ki se zagovar¬ ja na sedišču radi krive prisege, čili sklenitev pogodbe, medtem ko iz falzifikatov režiserjev so¬ fijskega procesa zdaj izhaja, da so si takrat ,prav Angloameričani izmislili načrt o federaciji. (Konec prihodnjič) kar pa mu ne morejo dokazati. Čedalje več kmetijskih strojev Ljubljana. — Na lanskem za¬ grebškem velesejmu smo razsta¬ vili že vrsto doma izdelanih kmetijskih strojev. Kmetje, ki so obiskali velesejem, so v nje¬ govih paviljonih videli komplet¬ ne, doma izdelane pluge, ki jih naše tovarne proizvajajo na ti¬ soče. Videli so razen tega trak¬ torske kultivatorje, sejalnike za žito, kombinirane z napravo za trošenje umetnega gnojila, sejal¬ nike za koruzo, mlatilnice za sončnice, robkače za koruzo itd. Osiješka tovarna kmetijskih strojev,je razstavljala vrsto pro¬ izvodov, ki jih izdeluje serijsko: stroje za sajenje krompirja, kme¬ tijske Dieselmotorje, stroj za grabljenje sena itd. Proizvodnja kmetijskih stro¬ jev pa se še nadalje širi in če¬ dalje več strojev izdelujemo do¬ ma. Tako je v začetku lanskega leta napravljen v tovarni “Po- beai” prototip kosilnega stroja Načrte so izdelali inženirji in. tehniki konstrukcij skega biro j a v podjetju. Pri delu so jim po¬ magali inženirji tovarne “Zmaj”. Pri izdelavi načrtov so sodelova¬ li tudi kmetje s svojimi predlogi in pripombami. Julija se je že začela serijska proizvodnja ko- silnih strojev. Do začetka serijske proizvod¬ nje je bilo treba premagati mno¬ go težav. Ni bilo še dovolj kro¬ gličnih ležajev. Kolektiv tovar¬ ne “Pobeda” je začel sam izde¬ lovati valjčne ležaje. Serijska proizvodnja orodja za kmetijske stroje je bila prav tako resno vprašanje. Dotlej so to orodje pri nas izdelovali obrtniki, a od¬ slej se tudi vse orodje, ki ga po¬ trebujemo pri kmetijskih stro¬ jih, izdeluje serijsko. Na stotine kosilnih strojev to¬ varne “Pobeda” že dela na za¬ družnih poljih. Zadružniki so zadovoljni z njimi, ker kosijo tudi po hribovitem zemljišču, a lahko kosijo tudi konopljo. En kosilni stroj nadomešča 10 do 15 ljudi. Delavci v naši industriji kme¬ tijskih strojev so dali do danes našemu kmetijstvu 22 vrst no¬ vah kmetijskih strojev, od kate¬ rih je največ prvikrat izdeluje¬ mo v naši državi. Od' teh jih že 16 izdelujemo serijsko. Naša in¬ dustrija kmetijskih strojev izde¬ luje pluge, majhne in velike mla¬ tilnice, elevatorje, kosilne stroje, rotacijske Impače, pluge za riže¬ va polja, motorne selektorje, razvidno iz tega, da en tak stroj nadomešča delo okoli 80 ljudi. Ni pa to edini kmetijski stroj, ki ga bomo letos' začeli izdelo¬ vati v naših tovarnah serijsko. Prav tako se bo začela proizvod¬ nja obračalnikov za seno, trak¬ torskih kosilnih strojev, strojev za ruvanje pese, strojev za ko¬ panje krompirja itd. divar, robkače, trierje, lomilnice ka konopljo, sejalne stroje za ži¬ to, sejalne stroje za peso, mla¬ tilnice za speciame kulture j davi in gornji Radgoni. Tovariši Stanje cest v mariborski oblasti se je zboljšalo Ljubljana,—Da bi se izboljšalo stanje cest, so v mariborski ob¬ lasti okrajne uprave cest od 15. septembra do 15. novembra tek¬ movale v njihovem popravlja¬ nju. V teh dveh mesecih so ce¬ starji opravili veliko delo. Na¬ vozili in razgrnili so velike ko¬ ličine posipnega materiala, ob¬ novili in nadomestili so varnost¬ ne naprave in očistili cestne jar¬ ke. Izvršni odbor mariborske oblasti je ob koncu tekmovanja nagradil kolektiv cestarjev v Murski Soboti, ki je dal pobudo za tekmovanje in je dosegel tudi največje uspehe. Nagrajena sta bila tudi kolektiva v Dolnji Len (sončnice, ricinus, lan), motorne stiskalnice za seno, vprežne grab¬ lje, traktorske kultivatorje. Die- sel-motorj-e za pogon kmetijskih strojev, stiskalnice za olje itd. Letos se bo začela serijska pro¬ izvodnja snopoveznikov. Snopo- veznik je zelo kompliciran stroj in ima mnogo delov, ki jih do¬ slej pri nas nismo izdelovali. Naši inženirji in tehniki so že konstruirali snopoveznik, ki ga je lahko ravnati, tako da se dela z njim kmetje hitro naučijo. Tudi za snopoveznik se izdeluje¬ jo valjčni ležaji ter nismo pri iz¬ delavi teh strojev odvisni od i- nozemstva. Kakšno pomoč bo nudil kmetijstvu snopoveznik, je Koloman Antalič, Jože Horvat, Jože Hozjan in Stanislav Alatič, ki so se v tekmovanju najbolj izkazali, so dobili pismene po¬ hvale. dopisnikom in Članom JEDNOTE Kadar pišete Prosveti ali v glavni urad SNPJ, ne pozabite v naslovu napraviti poštne šte¬ vilke 23 za besedo "Chicago" Na kuverti vselej zapišite: Chi cago 23, 111. To bo olajšalo dele na čiksški pošti, nam pa po spešilo dostavljanje pošte -*-*■*-* * « - VEDNO VEČ CEMENTNIH IZDELKOV IZ ANHOVEGA GDJLO - DRUGO VELIKO PODROČJE NAFTE V JUGOSLAVIJI Ljubljana. — Ob velikih uspehih naše mlade industrije nafte smo doslej poročali skoraj vedno le o industriji nafte v Prek¬ murju pri Dolnji Lendavi. Toda dolnjelendavsko področje nafte ni edino v Jugoslaviji, kjer že z uspehom pridobivamo nafto. Nedaleč od Novske ob vznožju Moslavačke gore pri Kutini na Hrvatskem je. drugo pomembno ___ področje za pridobivanje nafte 1 Gojio, kjer so zadnja leta prav f^ e P ove čM a produktivnost za 1 - * - i 20%. Ljubljana. Naša cementa ima v zvezi z investicij - skimrdelj petletnega plana veli¬ kanske naloge, saj je cement eno izmed najvažnejših gradiv za ve¬ like gradbene objekte. Celotna proizvodnja cementa v Jugosla¬ viji je danes še enkrat večja ka¬ kor je bila pred vojno. V izpol¬ njevanju velikih nalog cement¬ ne industrije ima precejšen de¬ lež tovarna cementa in salonita v Anhovem. Lanska suša je de¬ lavcem te tovarne sicer v marsi¬ čem prekrižala račune. Zaradi nizkega vodnega stanja niso mo¬ gle soške elektrarne dati cemen¬ tarni dovolj električne energije. Dva meseca je od treh peči lah¬ ko obratovala samo ena peč in z enim mlinom. Navzlic temu so anhavski delavci v izpolnjeva¬ nju planskih nalog dosegli. veli¬ ke uspehe. Osnovni letni plan so v proizvodnji salonita izpol¬ nili 51 dni pred rokom. Tudi v oddelku cementarne so do srede novembra, ko se je položaj glede preskrbe z elektriko zboljšal, do¬ segli že 83O letnega plana. V) teh kritičnih mesecih, ko je cementarna le deloma obratova¬ la, so delavci obnavljali in po¬ pravljali stroje. Mnogo strokov¬ nih delavcev, tehnikov, mehani¬ kov in električarjev pa je odšlo v druge tovarne sorodne stroke, da tam pomagajo izpolnjevati planske naloge. Tako sta odšla dva najboljša pečarja, Mihael Boltar in Štefan Kobal v to¬ varno cementa “Sar” v Makedo¬ niji, kjer gradijo nove objekte, ki bodo omogočili povečanje pro¬ izvodne za 100L . Tu sta oba pe¬ čarja pomagala uvajati nov na- stroje za zapraševanje, mlin kla- čin dela pri proizvodnji klinker- John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMW, je naznanil, da se bodo rudarji :e nadalje borili z:; izvojevanje svojih pravic. Svojo izjavo je podal potem, ko so operatorji razbili pogajanja. industrija ja. Več strokovnjakov iz cemen¬ tarne Anhovo je pričelo delati tudi v Korlaču v Ibarski dolini, kjer so pomagali montirati stro¬ je v novi tovarni “Jugoazbest”. Tako so v tej prvi tovarni azbes¬ ta v Jugoslaviji pospešili razvoj proizvodnje azbesta, ki ga upo¬ rablja tudi tovarna Anhovo za proizvodnjo salonita. Za veliko separacijo azbestne rude v Kor- laču je tudi tovarna v Solkanu izdelala moderen ventilator. Me¬ hanična brigada anhovske ce¬ mentarne je izdelala več novih strojev in nadomestnih delov za domačo tovarno in obrate sorod¬ nih strok, ki jih je bilo treba prej uvažati iz inozemstva. Več mojstrov pa so poleti poslali tu¬ di v tovarno Jugovinil pri Spli¬ tu in v tovarno celuloze v Prije- doru, kjer so pomagali montirati stroje, kakor tudi na gradbišča Nove Gorice ter na dela za me¬ hanizacijo tovarniškega kamno¬ loma. V kamnolomu laporja so zače¬ li kopati po sistemu lijaka, ki omogoča znatno povečanje pro¬ duktivnosti dela in prihranek 50% delovne sile. Z uvedbo del¬ ne mehanizacije v že pripravlje¬ nih lijakastih deloviščih še je storilnost dela na posameznega zaposlenega delavca povečala že za 45%. Ekipo delavcev v kam¬ nolomu vodi Drago Miklavčič, ki tu vodi 16 mladih delavcev za kopanje po novem načinu. Ko je nastopilo jesensko de¬ ževje in je imela tovarna na raz¬ polago dovolj električne energi¬ je, So delavci znova začeli tek¬ movati za povečanje storilnosti. Udarniku Borštnarju je po no¬ vem načinu dela uspelo povečati proizvodnjo polfabrikata klin- kerja za 100 odstotkov v primeri s proizvodnjo pred uvedbo raci¬ onalizacije. Resen tekmec mu je postal bivši partizanski borec Miha Mavrič, ki se je s svojo bri¬ gado v novembrskem 24 urnem tekmovanju približal Borštnar- je vemu rekordu z malenkdfetno razliko 1%. Povečanje produk¬ tivnosti dela v proizvodnji klin- kerja je pripomoglo, da se je dnevna proizvodnja klinkerja v anhovski cementarni znatno po¬ večala. Uspehi tekmovanja za visoko storilnost so pokazali, da je mogoče v tovarni uvesti nov način dela kot stalen način, ki se bo trajno uveljavil, ko bodo iz¬ delali pomočni drobilec tako, da bo proizvodna zmogljivost mli¬ na v skladu s povečano zmoglji¬ vostjo peči. I tako zabeležili pomembne uspe¬ he. Tudi to področje nafte je letos precej pripomoglo, da je bila naša celotna proizvodnja nafte že v prvem polletju tako lonija s velika kakor lani vse leto. Nahajališče nafte ob vznožju Moslavačke gore je bilo znano že v prejšnjem stoletju. V mno¬ gih krajih Srednje Slavonije so kmetje v primitivno izkopanih jamah zbirali gosto tekoče olje, ki so ga uporabljali za kolomaz. V Bujavici pri Lipiku pa 30 let pridobivajo zemeljski plin, ki je stalni spremljevalec nafte. Tudi področje Gojio je imela pred vojno v rokah monopolna družba Standard Oil, ki pa se ni hotela resno lotiti vrtalnih del, ker je imela monopol uvoza naf¬ te in je pri tem dosegla velike profite. Med okupacijo so se Nemci polastili tega področja in začeli vrtati. Navratali so prve produktivne vrtine, vendar so jim redno izkoriščanje stalno preprečevale enote narodno¬ osvobodilne vojske. Leta 1942. je okupator v strahu pred parti¬ zani ogradil celotno področje z bodečo žico in miniral okoliški teren. Navzlic temu pa so par¬ tizani onesposobili vrtine, tako da se je pridobivanje nafte za dolgo časa ustavilo. Naši ljudje, ki so delali v podjetju med oku¬ pacijo, šo Nemcem ukradli na¬ črte vrtni, kar je po osvobodi¬ tvi, ko je podjetje postalo ljud¬ ska lastnina, olajšalo začetek eksploatacije. Navzlic temu je bil ta začetek težaven. Naprave so bile primitivne in zastarele. Ni bilo vrtalnih garnitur in dru¬ gih priprav. Naši delavci so pričakovali, da nam bodo nudile pomoč Sovjet¬ ska zveza in ostale države ljud¬ ske demokracije. Naprave za vr¬ tanje, ki bi jih podjetje v Gojlu moralo dobiti, niso prispele. Ti¬ sto pa, kar je prispelo z veliko zakasnitvijo, pa ie bilo nekom- pletno ali pa v takem stanju, da je bila sabotaža očitna. Vse to je bilo pred resolucijo Informbi- roja. Po pogodbi s češkoslovaš¬ kim 'podjetjem Češkomoravska Kolben Danjek bi moralo pod¬ jetje v Gojlu dobiti šest Dieselo- vih motorjev za pogon vrtalnih garnitur. Po ponovnih urgencah pa so te motorje dobavili šele lani spomladi, toda v taki izved¬ bi, da so motorji postali neupo¬ rabni že po 400 do 500 urah obra¬ tovanja. Očitno s sabotažnim namenom so bile naprave pri ventilih izdelane iz slabega ma¬ teriala in tudi nekateri najob¬ čutljivejši deli so bili le grobo obdelani. Vse motorje je bilo treba razstaviti, napake popravi¬ ti in motorje znova montirati. Vse to težko delo so opravili strokovni delavci podjetja pod vodstvom inž. Helmuta Valterja. Danes ti motorji nemoteno obra¬ tujejo. Globinske črpalke, ki so prispele v Gojio leta 1947 iz So¬ vjetske zveze, so bile kmalu ne¬ uporabne. Madžarska je postala podjetju globinske črpalke, ki so prenehale delovati pri pritisku 50 do 60 atmosfer. Te črpalke so imele v krogličnih ležajih ne¬ kaljene kroglice, razen tega pa ventile iz slabega materiala. De¬ lavci iz Gojla so jih morali pre¬ delati . Iz starega materiala so že 1. 1946 zgradili prvo dvigalo, naslednje leto še eno, 1. 1948 pa so izdelali iz domačega materia- la prvo vrtalno 'garnituro. Ko so premagali vse težave, so vrtalci kmalu obvladali tehniko vrtanja. Brigadam štev. 21, 28 in 36 ie lani uspelo prekoračiti norme pri vrtanju vrtin za 200 do 300%. Inž. Zvonko Sifner je z racionalizacijo naprave dosegel letni prihranek 800.000 din. Teh¬ nik Kljakič pa je izdelal napra vo za iskanje nafte, ki nam je Češkoslovaška ni hotela dobavi¬ ti. Tudi v Gojlu tekmujejo vr¬ talne brigade. Med njimi dose¬ ga naj večje uspehe brigada Ali¬ ja Adžiča, ki visoko presega nor¬ me. Lepe uspehe so pokazali tudi udarniki Anton Buliček in D.juro Milič, — Po predlogu vr¬ talca Trifuna Srdenoviča jc bilo reorganizirano delo pri vrtanju ki je imelo za posledico, da se je ob manjšem številu delovne Danes se dvigajo v Gojlu že številni vrtalni stolpi, med njimi je zrasla velika stanovanjska ko- šolo, domom kulture, fizkulturnim igriščem itd. — Podjetja dosega čedalje boljše uspehe. Za praznik republike je bilo v Gojlu razglašenih 40 no¬ vih udarnikov, razen tega pa je bilo pohvaljenih 250 drugih de¬ lavcev. Iz vrst preprostih de¬ lavcev so se dvignili novi stro¬ kovnjaki, udarniki in racionali- zatorji. Vsi se zavedajo pomena industrije nafte za novo sociali¬ stično Jugoslavijo in se borijo, da bi čim prei izpolnili veliko na¬ logo našega petletnega plana. Trajnost v menjavah J. W. GOETHE Eno uro naj ostane moj ta rani blagoslov! Toda mlačen veter vstane, siplje gosti dež cvetov. Naj vesel bom pod zelenjem, ki mi senco daje v dar? Med jesenskih sap vršenjem ga raztrosil bo vihar. Ce želiš sadov si vzeti, hitro sezi k njim z roko, komaj ti prično zoreti, ko že drugi spet klijo. Spremenjeno zreš dolino, ko nevihte mine piš, v iste reke globočino dvakrat se ne potopiš. Tudi s tabo ni drugače! Vse, kar pod nebo kipi, gledaš, stene in palače, vedno z drugimi očmi. Ustnica je že splahnela, ki jo prej poljub je žgal, kje je noga, ki hitela je predrzno v svet višav? Mehka reka, ki se rada stegovala je v pomoč, in postava tvoja mlada, vse je drugo kot nekoč. Kar nekdaj je pomenilo tvoje ime in kar si zdaj, kakor val se je zbudilo, v prasnov spet hiti nazaj. Konec se z začetkom snide in se v eno z njim spoji, hitro čas stvarem preide, še hitreje mineš ti. Vedi: milost muz edina neminljiv ti delež da: v prsih raste ti vsebina in oblika iz duha. Prevedel Jože Udovič Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označ¬ bi 32% do 33 točk, ki jih je tre¬ ba odšteti od evropske mere, bo¬ disi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameri¬ ška mera 6%, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manj¬ ši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4. * Ženske obleke: št. 40 je ame¬ riško 32, 42 je 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. * Enako je pri deklicah drugača evropska mera. St. 38 je ame¬ riško 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. * Pri moških oblekah pa se za¬ čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33, 44 je 34, 46 je 36. 4$ je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) * Moške srajce: št. 35 je ameri¬ ško 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15 3 /4, 41 je 16, 42 je 16% in 43 je 17. sesae3ses ... Čl. drušiva št. Mesto ... Država . Nov naročnik . Star naročnik . Kadar se preselite, vselej naznanite svoj stari in novi naslovi samega