>^e Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov / . - 4l°l ' : Issued daily except Saturdays, ^ ; Sundays and Holidays •o > ' y o; * soglasno odobril podaljšanje ve¬ ljavnosti nabornega zakona za dve leti. Kongresnik Vinson, demokrat iz Georgije in načel¬ nik odjeka, je dejal, da je bil načrt po odobritvi poslan nižji zbornici v sprejetje. Veljavnost sedanjega nabornega zakona bo potekla, 24. junija. Nov načrt določa, da se mora vsak ameri¬ ški državljan v starosti 18 do 27 let registrirati za vojaško služ¬ bo. Lov na komuniste n~1 V • • • v I urciji Ankara, Turčija. — Vlada je odrediia lov na komuniste. Se¬ dem komunistov je policija are¬ tirala. Med temi je neki vladni uradnik. Ševket Karakaja, vod¬ ja komunistične podtalne grupe, je bil aretiran v Ankari. Oblasti so izjavile, da je imel zveze z u- radnikom sovjetskega poslani¬ štva. Lov na komuniste je v te¬ ku v Ankari, Istanbulu in dru¬ gih mestih. Argentina kupuje ameriško zlato Buenos Aires, Argentina. — Vlada je naznanila, da je lani kupila ameriško zlato v vredno¬ sti $50,000,000. Za vsako unčo zlata je plačala $35. PONDELJEK, 8. MAJA 19 50 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT nULA-SILO IM LA5TNIl?i SLOVENSKE MAHODMS VODrOBMK :X»MOTE Orgaa cS '*f Mama* BumIU Naročnina sa Ziroimtf triar« (Irrea Chicaga) la Kanate $8.8* tra lat« 14.80 u pol lata. $2.00 za četrt lata; za Chicago ia okolico Cook Co., $3.50 za celo lato. $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.00. Subscriplion ratec for tha United State« (excep£ Chicago) and Canada $8.00 per year, Chicago and Cook County $3.58 par year, loreign countrie* $11.00 per rear. Cen# išiasov p« dogovoru.—Rokopisi dopUev in nenaročenih tankov te ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice, povesti, irame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je priložil •jstnino Advertismij rates on agreement.—Manuscripts oi Communications od unsolicited krlicles will not be returned. Cther manuscripts. *uch as slonet, plays, poem«, etc.. will be returned to sender only wh«B accompanied oy seli-addressed and slamped envelope. -oŠV ,'ssiov na vse. kar ima stik s Ustenc i PROSVETA as» j*& uawndsJe Ate. Chicago 33, Illinois 138 Sramota Amerike Če bi prišel človek z Marsa danes v Ameriko, zlasti v Washing- ton, bi se gotovo čudil do skrajnosti, zmajeval z glavo in dekla¬ miral: Niekaj nepojmljivega . . . nekaj nepojmljivega . . . kakšni ljudje so to — ali so znoreli? ... Ta vaš svet je velikanski Babi¬ lon, ki naglo drvi k prepadu, v nov požar, vaši senatorji in kon¬ gresniki in državniki, vaš tisk in radio pa se pečajo s čudnimi političnimi preiskavami, rdečimi strašili in lovenjem coprnic in se obnašajo kakor v norišnici. In zakaj pravite temu, kar poče najate, demokracija? Pri nas pojmujejo besedo “demokracija” drugače nego v vaši ogromni, industrijsko bogati in mogočni deželi Imate res vse pogoje, da bi v vaši deželi lahko vladala sreča in blagostanje in zadovoljnost in vendar ... in vendar je v vašem javnem življenju opaziti tako malo sreče in zadovoljstva. Kaj je narobe z vami Zemljani, zlasti z vami Američani? Kaj je naro¬ be z vašo toliko opevano “krščansko” civilizacijo? Vse to bi človeku z Marsa lahko vrelo po glavi, ako bi imel priliko, da bi opazoval naše sodobno politično življenje, ki se iz življa v nepojmljivih izbruhih in gonjah in šarlatanstvu, ki ga uganjajo v Washingtonu na pobudo raznih McCarthyjev tako zvani “ljudski poslanci” in drugi visoki vladni uradniki. Afera, katero so spravili na površje razni McCarthyji, Bridgesi Tafti in drugi, se vleče že tedne in tedne in temu šarlatanstvu še ni videti konca. Zadnja leta smo bili priča številnim gonjam, stra¬ šilom in lovenju coprnic s strani neameriškega in raznih drugih kongresnih odborov. Toda to šarlatanstvo, ki ga je spravil na po vršjfe notorični senator McCarthy in kateremu drugi pridno pri¬ livajo, zlasti pa “svobodni” kapitalistični tisk — ta afera pa pre¬ sega vse meje in je faktično podobna politični blaznosti. Količkaj pametnemu človeku se studi in gleda zaskrbljen, v bodočnost. Dežela, ki se ukvarja s takim šarlatanstvom, mora biti moralno bolna do dna. Če bi ne bila, bi se s takimi farsami in tragikome¬ dijami ne ukvarjala. ★ Glavno krivdo za to tragikomedijo in šarlatanstvo nosi senza¬ cij lačni kapitalistični tisk, ki dan za dnem polni kolone z Mc- Carthyjevimi neosnovanimi izbruhi in šmirom. Če bi mu žoltš tisk ne posvečal pozornosti, marveč ga ignoriral, kakor na primer ignorira one redke senatorje in kongresnike, ki včasih napravijo kak v resnici pomemben govor o resnično perečih problemih, od katerih je odvisen svetovni mir ali vojna, bi bil McCarthy že dav¬ no utihnil in tudi senat bi se ne pečal z njegovimi skrajno neosno¬ vanimi in neodgovornimi obdolžitvami, da je državni department natrpan s komunisti in ruskimi špioni. V pričo delovanja FBI in vladnih “lojalnostnih” preiskav, kate¬ rim je kakor v srednjeip veku podvržen vsak vladni uslužbenec, od najnižjega pometača do najvišjega uradnika, bi bilo lahko jas¬ no tudi najbolj bedastim in duševno omejenim kongresnikom in senatorjem — teh se žal ne manjka v Washingtonu! — da je držav¬ ni department prav toliko pod vplivom “komunizma” ali komu¬ nistov kakor je Moskva pod vplivom izpovednikov kapitalizma. Za ugotovitev tega ni potrebna nikakšna preiskava, ne kongresna ne privatna. Mrzla vojna je dovolj zgovorna priča, da so v držav¬ nem departmentu ne samo sami antikomunisti, marveč slepi iz- povedniki-kapitalizma in tako zvane kapitalistične “demokracije”. To besedo stavimo v strešce, ker kapitalizem ni bil še nikdar in tudi nikdar ne bo izpovednik demokracije. Njegovo svojstvo je monopolizem, gospodarski anarhizem, imperializem in v skrajni potrebi tudi fašizem. In prav to svojstvo kapitalizma je danes tu¬ di v ozadju teh coprniških gonj, farsnih političnih preiskav in mccarthyjevskih divjanj. ★ Kar bi bilo v resnici potrebno in do kar bi tudi prišlo, če bi bilo v senatu količkaj treznosti, bi bila preiskava proti senatorju Mc- Caithyju in tistim silam, ki stoje za njim, odnosno katerih oproda ;e on. In on je oproda in golo orodje raznih fašističnih elemen- ov ter tako zvane Čiang Kajškove kitajske lobije v Washingto- nu. To danes ni nobena več tajnost. To tajnost je prvi odkril George Seldes, izdajatelj tedenskega buletina “In Fact”, ki je v izdaji z dne 17. aprila objavil obširno analizo, navedel imena in gola dejstva. Sličen material so potem iztaknili v Washingtonu in objavili nekateri drugi časnikarji. Senator Tydings, ki načeluje tej McCarthyjevi čarovniški pre¬ iskavi, bi deželi in resnici bolje storil, če bi uvedel preiskavo pro¬ ti tako zvani kitajski lobiji, ki je v resnici v ozadju vse McCar- thyjeve notoričnosti. On je le njena oproda. Načelnik te lobije je bil do zadnjih par tednov William Goodwyn, vodja tako zvane “Krščanske fronte” in ustanovitelj (leta 1941) fašistične “ameri¬ ške kamnite stranke”. Goodwyn je od lobije prejemal $32,500 na leto, odnosno $65,000 za dve leti. Kongresnike in senatorje je lo¬ vil v svojo mrežo in na stran gnilega Čiang Kajškovega režima s prirejanjem gostij v Washingtonu. Za McCarthyja je v nekem razkošnem hotelu najel tudi sobo, v kateri je imel svoj “urad”. Naloga te lobije je bila in je še, da dobi čim več milijonov od kon¬ gresa za Kajškov režim, ki ima zdaj v posesti le še Formozo in nekaj drugih kitajskih otokov. Poleg Goodwyna za kulisami sodeluje z McCarthyjem večja skupina coughlinistov, antisemitov, “krščanskih frontarjev” ir drugih “free enterprizerskih” elementov, ki so pod Kajškom imeli bogate trgovske koncesije na Kitajskem. Eden teh je Alfred Kohlberg, newyorški milijonar in poklicni antirdečkar. Svoje bo¬ gastvo si je zgradil z uvozno trgovino iz Kitajske, Kohlbergu gre za to trgovino, ki mu ie na leto prinašala $1,500,000. On je men¬ da glavni toda ne edini steber kitajske lobije, katera si na vse kriplje prizadeva, da bi Amerika ne priznala nove revolucionarne kitaiske vlade. Toda McCarthy ima še celo verigo drugih svetovalcev in pomoč¬ nikov. Eden teh je znani antisemitični in nacistični propagandist Joseph Kamp, ki je nedavno spisal pamflet e “komunistični ne- Nekaj priporočil za Sansovo konvencijo Gross, Kans.— Čas ni daleč, ko se bodo zopet snidli skupaj de¬ legati in delegatinje na konven¬ ciji SANSa, na kateri bodo za¬ črtati pot in smernice, na pod¬ lagi katerih naj organizacija de¬ luje v bodoče. Časi se spremi¬ njajo, zato je potrebno, da se sklicujejo od časa do časa kon¬ vencije ali pa samo izvrsevalni odbori, da naredijo potrebne spremembe, katere zahtevajo razmere. Ko! član oziroma tajnik pod¬ ružnice 37 SANSa, katera je vsled finnačnih težav zaostala s članarino za par mesecev, ven¬ dar upam, dajo v kratkem po¬ ravnamo, naj tudi jaz izrazim svoje mnenje glede bodočnosti organizacije SANS. Naša podružnica je majhna (ker je tudi naselbina majhna), toda s pomočjo članstva in tudi nekaterih drugih zavednih mož in žena po kansaških naselbinah smo do' sedaj še kar dobro vo¬ zili, dasi tudi pri nas ne manjka ljudi, ki menijo, da je SANS že častno dovršil svojo glavno na¬ logo. Tukaj ne bo pozabljeno veliko relifno delo, ki ga je or¬ ganizacija izvršila za staro do¬ movino. Z velikimi črkami bo zapisana pomoč, ki jo je nudil SANS bratom in sestram v sta¬ ri domovini ob času njihovih kri¬ tičnih ur. To delo smo ,v večjem obsegu skončali, dasi bo pomoč še po¬ trebna. SANS naj po možnosti še nadalje pomada stari domovi¬ ni, na primer z zdravili ali z drugimi stvarmi in potrebščina¬ mi, katere je tam sedaj še ne¬ mogoče dobiti. Prav tako je po¬ trebno, da organizacija naveže še tesnejše stike s Po 22 letih na obisku v rojstni domovini 49 . Milan Medvešek | ži ob stari cesti, sem zagleda: Korakal sem naprej. Kovčega mojega očeta! Nekaj je pospra-. i najraje stran zagnal. V bli- bj a l bil zamišljen v delo, ai ; pa je morda ugibal, kdaj pridem Garreei Barry z ženo in peiorico otrok jedo večerjo v Chicagu na pločniku pred hišo, iz katere so bili izgnani zato, ker oče ni megel plačati povišane najemnine. ciji združita v eno. Saj so si čla¬ ni obeh organizacij Tiačelno tako blizu, da bi bila taka združitev kar lahka. Načelni nasprotniki in razni “švigašvagerji” so že zdav¬ naj pustili SANS. Pri Proletar¬ cu pa jih še ni nikdar bilo. Nihče ne more tajiti, da se za¬ nimanje za SANS precej hitro ohlaja. Da bi prijatelji JSZ in Proletarca šli k SANSu, ki si naj osvoji program prvih dveh, tudi ni misliti, ker je SANS še mlada organizacij a. Fakt je, da z vsakim novim grobom v naših vrstah, ostane nezamašena vrzel in tako je go¬ nilne sile komaj dovolj za eno organizacijo. šego boljšega uspeha medseboj¬ ne povezave. Nekateri krogi priporočajo, da bi se SANS bolj poglobil v po- lične zadeve. Ne vem, kakp bi mogli mi tpikaj skozi organiza cijo SANS dfijati politične na¬ svete stari domovini. Tam so na vodilnih mestih stari borci z bo gatimi izkušnjami, kakor tudi mladi revolucionarji, kateri ve¬ do kakšnih metod se naj poslu¬ žujejo za dosego novega social¬ nega reda. Da bi pa SANS prevzel nalogo političnega izobraževanja sloven- ega delavca v Ameriki, bi to oilo le prekladanje z ene rame na drugo. Saj imamo JSZ in Proletarca, kateri vrši to nalogo že mnogo let. Res je, da Jugo¬ slovanska socialistična zveza še komaj životari in da se Prole- tarc bori za svoj obstoj. Prav tako je res, da sta si JSZ in Pro¬ letarec stekla neprecenljive za¬ sluge na področju politične iz¬ obrazbe slovenskega' delavca v tej deželi. Proletarec in JSZ sta zašla v tak položaj vsled raznih vzrokov, predvsem radi bankrota sociali¬ stičnega gibanja v Ameriki. Za¬ to pa dvomim, da bi imel SANS več sreče na političnem pod¬ ročju. Resnica je tudi, da je naše na¬ predno orijentirano delavštvo zadnja leta obrnilo svoje aktiv¬ nosti, čas in denarne dajatve SANSu, ker je trenotno smatra¬ lo to organizacijo za bolj važno, zaeno pa zanemarilo svojo poli¬ tično organizacijo JSZ in njeno glasilo. Proletarec praznuje 45-letnico obstoja, kar ie dokaz, da zastopa načela delavskega razreda in po¬ litično izobražuje našega nase¬ ljenca. Gotovo tudi prijatelji SANSa žele, da list Proletarec še mnogo let uspešno orje po po¬ litičnem polju med našimi ljud¬ mi. Mnenja sem, da je nemogoče, ia bi imelo slovensko delavstvo dve politični organizaciji, ki bi konkurirali med seboj. Zato pa ie potrebno, da se obe organiza- Združena organizacija bi bila starim"" kra" ■ sta l no v zvezi s staro domovino jern^za medsebojno gojitev kul- in tamkajšnjimi organizacijami, ture in izmenja sredstva za do- mec * nami P a bi gojila petje, dia- matiko in skusala zainteresirati mlajšo generacijo v našo kultu¬ ro in politiko. Da se ne bi kdo bal kake a- neksije ali “podjarmljenja”, se naj bi izbralo novo ime, ki bi bi¬ lo sprejemljivo za obe organiza¬ ciji. Taka. skupna organizacija bi imela Proletarca za glasilo. Na ta način se bi zajamčil obstoj in napredek obeh skupin v eni živi in militantni napredni orga¬ nizaciji, v kateri bi bil prostor za vse slovenske napredne može in žene. Odpadli bi tudi stroški vzdrževanja dveh uradov. John Shular Bliža se veliki dan za detroitske Slovence Deircii, Mich. — Najprvo mo¬ ram javno povedati, da je ured¬ ništvo Prosvete točno objavljalo naša poročila o gradnji novega Slovenskega narodnega doma in šlo na roke v vseh ozirih. To je ponoven dokaz, da nam je ta de¬ lavski list potreben in zelo, ko¬ risten. Toda list ne priobčuje samo naših poročil, marveč prav tako iz drugih naselbin. Skozi list ProsVeto smo De- troitčani seznanjali vso sloven¬ sko javnost o našem delu, trudu, požrtvovanju in končno o našem velikem uspehu, namreč da je lep Slovenski narodni dom konč¬ no izgrajen. Apeliram na vse naše’ na¬ predne rojake po vsej Ameriki, da agitirajo za naš dnevnik in povedo tistim, ki še niso naroče¬ ni nanj, kako je nam ta list po¬ treben in koristen. V njem či- tati domače in svetovne novice, poročila o delovanju našega na¬ roda v raznih naselbinah, novi¬ ce, iz Jugoslavije in o naporih tamkajšnjega naroda pri gradnji socializma itd. V dnevniku tudi izhajajo jako obširna in objektivna poročila Milana Medveška o novi Jugo¬ slaviji. Ko bo Medvešek skon- čal svoje poročilo, bo pa pričel objavljati Mirko Kuhel svoje vtise, ali pa morda že poprej. Pričakujemo, da bo tudi Kuhlje- varnosti” v vladi, zlasti v državnem departmentu. McCarthy je v svojih govorih skoro dobesedno “citiral” cele odstavke iz te Kampove brošure, ne da bi navedel vir. Senatni odsek naj bi posvetil v to gnezdo fašistične reakcije in Kajškovih pristašev. Baje ie Kajšek dal na razpolago tej svoji lobiji težke vsote denarja, da pritiska na kongres — denarja, k: ga je dobil v Washingtonu iz naših žepov. In ta denar je tudi v ozadju McCarthyjevih izbruhov. vo poročilo obširno in zanimivo Vsakdo, kogar vsaj še malo ve žejo spomini na rojstno domovi¬ no, bi se moral naročiti na dnev ; nik. Naročite se na ta list in vam ne bo žal. Vse priznanje gre tudi tiskarni SNPJ in upravitelju Godinu za točno in dobro izvršeno tiskar¬ sko delo. Za našo otvoritev smo namreč dali v tiskarni SNPJ ti¬ skati vstopnice, trošne listke in tudi spominsko knjigo. Vse de¬ lo priča o sposobnosti tiskarne, katera je last SNPJ. To tiskar¬ no priporočam vsem našim ro¬ jakom, trgovcem, društvom in raznim drugim organizacijam. Tiskovine se tiskajo v sloven¬ skem in angleškem jeziku. Delo je lično in zmerne cene. Naj še omenim* da so nam priskočili na pomoč tudi rojaki v drugih na¬ selbinah, to pa iz razloga, ker so čitali naše objave v Prosveti,- Še posebno gre veliko priznanje na¬ šim rojakom v Toledu, O., kateri so priredili veselico in nam iz¬ ročili ves prebitek v znesku $240, to se pravi, „da so vsoto podarili našemu novemu Slovenskemu narodnemu domu. Za to veseli¬ co se je veliko, trudil A. Valen¬ čič, kateri je s'svojo ženo spro¬ žil idejo za plesno veselico v -ko¬ rist SND v Detroitu. On je o- sebno izročil meni $240. Vse pri¬ znanje in iskrena zahvala A. Va¬ lenčiču, njegovi družini in osta¬ lim rojakom v Toledu, kateri so doprinesli svoj delež za”našo na rodno svetišče! Prav tako so se zavzeli delni¬ čarji SDD na zapadni strani De¬ troita in priredili veselico ter ves prebitek v znesku $261 (mo¬ goče več) izročili SND. Pred¬ sednik SDD je osebno izročil de¬ nar odboru SND na delničar¬ ski seji dne 23. aprila. Tudi na¬ ši rojaki z zapadne strani so po¬ kazali, da so zavedni in razume¬ jo pomen vzajemnosti in narod¬ nega bratstva. Predsednik Slo¬ venskega delavskega doma je Frank Klančnik, kateri je sposo¬ ben mož. S tem je pokazal, da nadaljuje delo, katerega je pri¬ čel njegov pokojni oče. Na delničarski seji 23. aprila, katera je bila zadnja pred otvo¬ ritvijo doma, smo se stari pio¬ nirji lahko prepričali, da naše- delo ne bo umrlo, nego se nada¬ ljevalo še z večjo živahnostjo. Bili smo navzoči, ko sta se pred¬ sednik SDD in predsednik SND stisnila roke in podala častno be¬ sedo pred navzočim, da bosta o- ba skupaj složno delala za na¬ predek in uspeh obeh narodnih domov v Detroitu. Oba, Frank Klančnik in Raymond Travnik, sta tukaj rojena Slovenca. Vse priznanje obema in tako naprej! Veliko priznanje gre tudi go¬ spodinjskemu odseku SDD, ka¬ terega članice so pokazale, da so zavedne Slovenke. One so se potrudile in kupile za nov SND moderne kotle za kuhanje kave, kateri stanejo lepo vsoto denar¬ ja. Te vrle žene so tudi oblju¬ bile, da bodo po svoji moči po¬ magale pri delu na otvoritvi, namreč pri banketu. To je lep dokaz, da v Detroitu sodelujemo drug z drugim. Sedaj pa je potrebno, da spre¬ govorim še nekaj besed o žen¬ skem klubu SND. Težko je naj- bi najraje stran zagnal žini Košakove gostilne sem opa¬ zil veliko stanovanjsko hišo, ka¬ tera pa še ni zgrajena. Nisem hotel iti skozi središče mesta, ampak sem zavil po stranski uli¬ ci in skozi Florijanov trg. Ta del mesta je bil močno porušen, ka¬ kor tudi nekateri drugi deli. Ru¬ ševine so sicer pospravljene, to¬ da še nobene nove zgradbe. Tam, kjer so stale nekoč hiše, so se¬ daj skladanice drv. Florijanov trg nudi žalosten pogled. Od ka¬ piteljske cerkve doli proti glav¬ nemu trgu je -bilo 'porušenih mnogo hiš, precej tudi- na glav¬ nem trgu. Vem, da bi se Novo- meščanom za malo zdelo, če bi čitali te vrstice, toda name je naredilo mesto takoj slab vtis in videlo se mi je, da je na vseh stenah mesta napisano, da se prebivalstvo in oblasti nič kaj ne trudijo, da bi dale lepše lice dolenjski metropoli. Že senrbil na mostu. Naspro¬ ti mi je prišla neka ženska. Mo¬ je oči so hitro švignile po nje¬ nem obrazu. Spoznal sem jo,- ona pa ne mene. Videla se mi je tako stara! Vojna in njene strahote so mnogim razorale li¬ ca, jih prezgodaj postarale! Pri Windischerju sem zavil na levo proti Žabji vasi. Nasproti Windischerja je Gorjupičeva ko¬ vačnica. Iz nje se je slišal glas. Vzlic temu, da ga nisem slišal toliko let, sem vedel, da je glas Gorjupičevega Petra, kateri je zet Viktorja Klinca, poznanega Clevelandčana, kateri že več let živi v Tampi, Fla. Moje roke so bile že vse trde in pot mi je lil raz čela tako re¬ koč v curkih, a hitel sem naprej, da čimprej pridem domov. Konč¬ no sem le prišel v Žabjo- vas! Pred podrto Žibertovo hišo, to je prav tam, kjer se odcepi od glavne ceste cesta na Karlovac, sta stali dve ženski. Že sen\ šel mimo, ko reče mlajša: “Ali ni to Medveškov Milan?” Postavil sem kovčega na tla in stopil k njima. Spoznal sem ju. Kna¬ felčeva Mici (Sedaj Modiceva) in Zevnikova Micka. Stresli smo si roke. Knafelčeva Mici ima brata Dorča v Beamsvillu, On¬ tario, Kanada, kateri je naroč¬ nik Prosvete. Šel sem naprej. Na desni stra¬ ni sem videl novo poslopje na Žnidaršičevem posestvu. Tudi ta domačija je bila delno poru¬ šena. Sedaj tu gospodari Kerne, ki je oženil Žnidaršičevo hčer Pepco. Najstarejši sin Žnidaršiče¬ ve družine živi v Indianapolisu, Ind., in je bil pred časom akti¬ ven pri tamkajšnjem Sloven¬ skem narodnem domu. V vojni pa je izgubil edinega sina, kar ga je tako potrlo, da se je umak¬ nil iz javnega življenja. Že sem šel mimo Kastelčevih ali “spodnjih Kovačevih”, kjer so imeli mnogo let gostilno in kovačnico, sedaj pa še samo ko¬ vačnico. In nato sem zagledal našo hišo! Kako je to mogoče?!, Še ni bilo dolgo, ko sem bil sre¬ di velikega, mesta Chicaga in sedaj kar naenkrat v domači vasi! Vse skupaj se mi je zdelo neresnično — sanje! Končno sem le prišel domov! Globoko sem zadihal, postavil kovčega na cesto in si obrisal mokro čelo in oči. . • Naša hiša stoji med staro in novo cesto. Na dvorišču, ki le¬ ti besed, ki bi povedale, kakor močno se trudijo te vrle žene, katere so prevzele veliko in tež¬ ko nalogo, namreč opremo kuhi¬ nje, katera bo stala nekaj tisoč dolarjev. Prav tako so prevze¬ le pod svojo oskrbo vse v zvezi z velikim banketom, tako da bodo gostte dobro postreženi in zadovoljni. Da, naša slovenska dekleta in žene so pridne in po¬ žrtvovalne in imajo smisel za (Dalje na 3. strani.) Ze sem bil čisto blizu, a me - .opazil. Nenadoma sem opaž; da se je neka ženska postava hi¬ tro sklonila iz kuhinje na “gani in nekaj potegnila notri. Spozna! sem jo — bila je njoja mati! Očitno me je ona zagledala skoi zi okno, dočim me oče še'vedno ni videl. Prišel sem že čisto blizu, ko me je oče zagledal. Pozdravi! me je čisto skromno in v zadre¬ gi, kakor vedno, nato pa me je že pričel nalahko oštevati, za¬ kaj vendar nisem pravilno spo¬ ročil, kdaj pridem, da bi me pri- šli počakat na postajo. Vse je bilo izrečeno dobrohotno, naka: mi je dejal,, naj pojdem “gor", da me mama čaka. In stekel sem gori po stopnjicah k materi. Ne da bi se zavedal, sem jo ob¬ jel in poljubil. Ko sva prišla k sebi, je dejala “Ne bi te spoznala, če bi te sre¬ čala na cesti,” kmalu nato pa je pristavila, da zgledam prav tak kot sem. “Lačen si, počakaj ti bom ta¬ koj pripravila.” Odgovoril sem ji, da nisem lačen in naj se ni¬ kar ne trudi, v resnici pa nisem zavžil ničesar že osem ur. Sicer pa v resnici nisem bil prav nič lačen. In nato me je tudi ona pričela “karati”, zakaj nisem pravilno obvestil o mojem pri¬ hodu, da bi me prišli počakat na postajo. Mati je pričela pripravi j ati je¬ dila: svinjska jetra in krave klobase, katere sem vedno ime! fako rad. Pred -nekaj tedni so namreč doma zaklali dva praši¬ ča nad 100 kilogramov težka. Nekaj sem dejal, a mati me ni razumela in vprašala s “prosim"! Moja mati izhaja iz pristno kmečkega rodu od Kostanjevice na Dolenjskem, zato se pri nas nismo nikdar po gosposko “pro¬ sili”, ko pa je sedaj dejala “pro¬ sim”, sem vedel, da se še ne po¬ čuti čisto domačega z menoj, To¬ da to je bilo samo trenotno in že sem ji bil zanjo zopet tisti sin, o katerem je večkrat dejala, kadar je bila seveda jezna name da ji prizadenem več hudega kot vsi ostali, kljub temu pa sva bila zelo navezana drug na dru gega in ko sem bil že več let v tujini, mi je večkrat pisala, da se še vedno zmoti in kliče Mila¬ na h kosilu. Prav tedaj je ribala sobe neka mlajša ženska. Mater sem vpra šal, kdo je. “Sekulova Kristina, je odgovorila. Takoj sem jc spoznal. Povedala mi je, da je v Ameriki tudi njen brat John. a se ni že dolgo časa javil. Zad¬ njič se je oglasil iz mesta Pav.- Paw, Mich. Kristina je izročila zanj pozdrave in ga prosi, da bi se javil. Z bratom Dolfitom sva bila največ skupaj, namreč v Beo¬ gradu. Dan pred mojim odho¬ dom iz Beograda v Zagreb je os odpotoval “službeno” na Gorenj¬ sko. Pri stari materi in očeti, je Mirkov sin Ljubo. Nisem ga še videl, ker je bil še v šoli. Ne¬ nadoma pa je planil v hišo z ra¬ dostnim naznanilom: “Stara ma¬ ma! Stric Dolfi in teta Anica! Fant je kar obstal, ko je zagle¬ dal “tujega” človeka v hiši. Te daj pa sta že vstopila brat Doli: in sestra Anica. Končno sem vse srečal! Sestro Anico na¬ zadnje. Ona je edina sestra v naši družini .jn rojena najzad- nja. “Naš Milan! Milan!” je A- nica vzlikala in me objemala Ženske se znajo ob takih trenot- kih vse bolj sprostiti kot moški. Jaz pa sem intenzivno prislu¬ škoval njenemu glasu, kateri je bil zame popolnoma tuj, kot da ga nisem še nikdar slišal. Temu se ni čuditi. Ko sem odšel ' Ameriko, je bila deklica, ki j e hodila v drugo gimnazijo, seda' pa je odraščena poročena žena (Dalje prihodnjič) PONDELJEK, 3. MAJA 1950 PROSVETA Glasovi iz naših naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) skupnost. Ženske so.tudi dobile mnogo oglasov od raznih trgov¬ cev in pa pozdravne čestitke za spominsko knjigo. Potrebno je tudi, da spregovo¬ rim nekaj besed o gospodarskem odseku, kateri se trudi, da bo dom opremljen s potrebnim po¬ hištvom in drugo, opremo ?a o- tvoritev. Na čelu gospodarske¬ ga odbora je John Adamič, ka¬ teri skrbno nadzoruje, da bo de¬ lo točno in dobro izvršeno. John je že več tednov od zjutraj do večera na delu v novem SND. Delo vrši jako previdno in skrb¬ no brez plačila. Res, vsi ti naši dobri rojaki veliko'žrtvujejo za našo novo narodno zgradbo. Se¬ veda, brez kritike ne bo, kajti nemogoče je ustreči vsem. ti¬ pam, da se tega naši funkcionar¬ ji pri SND zavedajo in da ne bo- .do vzeli preveč resno, če bi kdo kakšno, stvar neodgovorno kriti¬ ziral. • Da naš narod po drugih na¬ selbinah čita dnevnik Prosveto, je dokaz, ker smo prejeli po na¬ ših objavah v tem listu razne prispevke za dom iz raznih od¬ daljenih naselbin. Pomoč smo prejeli iz Kalifornije, Wisconsi- na, Illinoisa, Pennsylvanije, O- hia, Montane in od drugod. V imenu SND se naj lepše zahva¬ ljujem vsem tem rojakom, kate¬ ri so se tako požrtvovalno od¬ zvali na naš apel. Posebno pri¬ znanje pa gre trgovcima Albertu Maiselu in Johnu Vihteliču, ka¬ tera sta podarili nov pralni stroj. Veliko priznanje gre tudi A. Grumu ml., kateri je podaril skoraj zastonj skoraj popolnoma . novo baro. Enaka hvala vsem našim drugim trgovcem, dru¬ štvom in posameznim družinam za oglase in čestitke, prav tako vsem onim, ki so naredili veliko dela v kuhinji in na odru. Dalje gre priznanje našim pevcem, igralcem, režiserju in ostalim voditeljem. Vsakdo, kdor se želi udeležiti otvoritve glavnih vrat SND, naj pride 12. maja točno ob 6. uri zvečer pred stari SND, kjer bo pa povorka v bel, R a sb a c h — Kilmerjevo “Trees”, Schumanovo “Dedica- tion”, Mozartovo “Voi Che Sa- pete”, Warejevo “This Day Is Mine”, Behrendovo “Bon Jour, Ma Belle”, odlomek iz opere Migfion “Connaietu Le Pays”, iz opere Carmen “Seguedille” in nato slovensko Hubatovo “Gor čez jezero”, Rozinovo. “Sanje”, I. Zormanov “Tulipan” in v za¬ ključni pesmi “Oj, mili dom” je v zboru slovesno pela solo. Josephine je takoj ob prvi pes¬ mi osvojila srca navzočih, ki so ji ponovno in ponovno navdu¬ šeno aplavdirali. Očividno je, da se je resno zavzela za pevsko karijero in so velike možnosti, da bo uspela in to ji želimo vsi, ki smo jo slušali peti na koncer¬ tu Zarje. Prav dovršeno je podala na klavir mfs. Lucyk “Polonaise in A Fiat Major” (Chopin), Seeboe- ckovo “Minuet A LAntico” in Iiadow “The Musič Box”. Mrs. Lucvk je spremljala Klunovo, Edwin Poljšak in Sally Strum- bel pa zbor in pevce Zarje. Di¬ rigiral je zborov pevovodja Jo¬ seph V. Krabec. Louis Kaferle “Trije vaški svetniki” na odru SND v La Sallu La Salle, Ul. — “Trije vaški svetniki” bodo priromali v La Salle v nedeljo, 21. maja, in bo¬ do uganjali komedije na odru SND. Čikaški igralci bodo gostovali za krožek 15 Progresivnih Slo¬ venk. Teh “svetnikov” lansko leto nisem mogla iti pogledat v Chicago, ker sem bila bolna, to¬ da oni, ki so videli’ to igro, so mi povedali, da je bilo smeha na koše. Vabimo vse rojake in rojaki¬ nje iz bližnjih in daljnih nasel¬ bin. Po programu bomo imeli domačo zabavo v spodnjih pro¬ storih. Caroline Hrovat tu zbirališče, od novi dom. Na koncu pa naj omenim, da sem sigurno kaj izpustil, toda tudi jaz delam napake, zato mi oprostite. Anton Jurca 35 LET AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA V slovenskem književnem mesečniku “Nova Obzorja”, številka 3, letnik 3, je bil objavljen daljši bibliografični članek Cvetka A. Kristana o Ameriškem družinskem koledarju. Članek tu v celoti ponatisnjujemo: Ameriški Slovenci imajo pre¬ cej razširjen periodični tisk. Po¬ leg dnevnikov, tednikov in me¬ sečnikov imajo tudi štiri kole¬ darje, in sicer: Ameriški družin¬ ski koledar, Slovensko-ameriški koledar, Koledar “Ave Maria” in Baragovo pratiko. Slovensko-ameriški koledar je izhajal v založbi slovenskega dnevnika “Glas Naroda” v New Yorku od 1894 do 1942. Izšlo je torej 47 letnikov tega koledarja. koledar “Ave Maria” izhaja v Lemontu, UL, od leta 1913 ter ga izdajajo slovenski frančiška¬ ni, Ima večinoma versko vsebi- njegovi glavni sotrudniki so O koncertu pevskega zbora Zarja Cleveland. — V nedeljo 16. aprila je podal zbor Zarja svoj pomladanski koncert v Sloven¬ skem narodnem domu na St. Clair ave. To pot je gostovala pri Zarji miss Josephine Klun iz Pittsburgha, Pa., ki je poznana sopranistka in je pred tremi le¬ ti nastopila na dnevu SNPJ v Clevelandu. Zbor ni po številu močan ; a kljub temu so bile vse točke po¬ dane uspešno. Najbolj so se v zboru odlikovali s Košatovo pes¬ mijo “Vrbsko jezero”- in “Pik¬ nik v gozdu”, potem s šopom partizanskih pesmi in ob za¬ ključku “Oj, mili dom”. Moški zbor je zapel Sattnerjevo “Po¬ gled v nedolžno oko” in v žen¬ skem zboru pa Simontijevo “Po¬ mlad”; v kvartetu Albert Fatur, Andy Turkman, Frank Elersich- in Frank Kokal so zapeli F. Ger¬ bičevo “Pastirček” in “Z vese¬ lim srcem voščim”, v cluetu So- nhie Elersich in Aliče Tekavec “Home Corning” (J. Whitney) in narodno “Treba ni”, Josephine Turk in Tony Perušek “Mati pi¬ še” ih koroško narodno “Da b’ biva liepa ura”, Jennie Fatur in Frank Kokal “Tam, kjer beli so znenižki” (I. Kiferle) in “Jager- Ček mlad”, solo je zapel zborov basist Frank Kokel V. Vilharje¬ vo “Tebi le se glasi” in v žvižgu je žvrgoleče podal Joseph Teka¬ vec pesmice I. Zormanovo “Oj, večer je že” in Pozellerjevo “Majnikova”. Nato je nastopila Josephine Klunova, ki je zapela več kla¬ sičnih in narodnih pesmi in pri klavirju njena pianistka mrs. Lu- cyk. Pevka Josephine Klun po¬ seduje lep dramatičen sopran močan glas in očarljiv gestualni nastop z globoko precizno inter¬ pretacijo pesmi. Zapela je z ne¬ prisiljenim čutom T o m c o v o “Tam kjer teče bistra Žila”, Le- b*arjevo “Vilia ’, “Ko lani sem tam mimo šel,” priredil A. Schu- no; duhovniki.in redovniki. Baragova pratika pa izhaja od leta 1940 v založbi Tiskovne ■družbe “Edinost” (“Amerikan- ski Slovenec”) v Chicagu, 111., in je prav tako konservativno ver¬ skega značaja. Najnaprednejši je “Ameriški družinski koledar,” ki je izšel za leto 1949 kot petintrideseti letnik in o katerem naj sledi za ta ju¬ bilej najizčrpnejše poročilo. Ameriški družinski koledar (odslej ADK) je med vsemi zgo¬ raj navedenimi koledarji najbolj koledarski in je v tej težnji na¬ predoval že tako daleč, da je v vojem zadnjem letniku natisnil koledarski del na zadnjih stra¬ neh ter predstavlja dejansko zbornik publicističnega, eseji¬ stičnega in memoarskega dela (beletrističnega) ameriških na¬ prednih Slovencev. Obenem pa stalno objavlja tudi prispevke naprednih slovenskih književni¬ kov in javnih delavcev iz stare domovine. ADK izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna družba (“Pro¬ letarec”) v Chicagu, 111., ki se je v vseh 35 letih trudila zbrati v njem prispevke, s katerimi naj bi se razširilo duševno in politič¬ no obzorje ameriških Slovencev sploh in naprednih med njimi še posebej. Že leta 1905 je bil napravljen prvi poskus za izdajo koledarja, ki bi bil namenjen naprednemu slovenskemu delavcu v Ameri¬ ki, in res je izšel v založbi “Gla¬ sa Svobode” Slovenski delavski koledar za leto 1905, ki ga je uredil znani ameriški delavski novinaT Jože Zavertnik. Poskus se tedaj ni obnesel in ta letnik je ostal v tej založbi edini. Toda misel na ustanovitev de¬ lavskega koledarja je v Zedinje¬ nih državah oživela znova leta 1911, ko naj bi tak koledar izšel pod okriljem Jugoslovanske de¬ lavske tiskovne družbe v Chica¬ gu, ki izdaja že od leta 1906 zna¬ ni ameriški slovenski socialistič¬ ni tednik “Proletarec”. Tudi le¬ ta 1912 so mislili na to. Ko pa je pričela splošna delavska zveza “Vzajemnost” za Kranjsko v Ljubljani pripravljati izdajo svo¬ jega Družinskega koledarja za leto 1913, so se ameriški napred¬ ni slovenski delavci priključili tej akciji, poslali so zanj več pri¬ spevkov in celo nekaj oglasov ter naročili 1,000 izvodov tega kole¬ darja. Daši je koledar prišel v Ameriko sorazmerno pozno—še¬ le koncem februarja 1913—je bil takoj razprodan. Zaradi prekasne pošiljke ko¬ ledarja iz Ljubljane in pa, ker niso dobili toliko izvodov, kakor so želeli in potrebovali, je skle¬ nila Jugoslovanska delavska ti¬ skovna družbba v Chicagu izdati za naslednje leto lasten koledar v 2,000 izvodih. Toda na ponud¬ bo “Vzajemnosti”, ki je zagoto¬ vila pravočasen izid kakor tudi zadostno visoko naklado, so ameriški Slovenci opustili last¬ no izdajo in se pridružili skupni akciji. Ker pa je bila “Vzajem¬ nost” kmalu nato zaradi znane¬ ga Cankarjevega predavanja od avstrijskih oblasti razpuščena, ni izšel koledar niti v Ljubljani niti v Chicagu. Izbruhnila je prva svetovna vojna, stiki s staro domovino so bili popolnoma pretrgani in skle¬ njeno je bilo, da izide prvi let¬ nik samostojnega koledarja za leto 1915. Ta koledar je dejan¬ sko izšel na 192 straneh, v 3,000 izvodih in pod uredništvom Iva¬ na Molka. V uvodnem članku tega prvega letnika, naslovlje¬ nem “Sodrugom in prijateljem,” čitamo sledeče zaključne besede: “Pojdi po širni Ameriki, naš prvi koledar, naš novi oznanje¬ valec proletarske zavesti in pri¬ dobi čimveč novih bojevnikov za pravično delavsko stvar! Pojdi od hiše do hiše, koder stanuje slovenski delavski trpin in dra¬ mi ga, vzbudi ga, navduši ga!” Drugi letnik za leto 1916 je izšel že v 4,000 izvodih na 240 straneh. Polagoma se je koledar uveljavil in vršil nalogo, ki mu je bila dana ob rojstvu. Tako je ADK izhajal redno vseh 35 let brez presledkov in to kljub vsem vojnam, gospodar¬ skim krizam in letom, ki so bila in so spet v Ameriki zelo ne¬ ugodna za razširjanje delavske¬ ga tiska, ko mu stavljajo—če je le količkaj napreden—od držav¬ nih, nazadnjaških in vseh mogo¬ čih strani različne ovire ter mu mečejo vsakojaka polena na pot. Ameriški napredni Slovenci so poleg dnevnika “Prosvete,” ted¬ nika “Proletarca” in knjižnice Prosvetne matice vzdržali tudi svoj Ameriški družinski koledar, ki tvori med njimi poleg dušev¬ nega dviganja tudi trdno orga¬ nizacijsko vez, ki so nanjo ame¬ riški napredni Slovenci lahko ponosni. V 35 letih je izšlo 35 letnikov ADK na finem papirju, vsi ve¬ zani v celo platno in zadnja de¬ setletja redno na 240 straneh (vštevši oglasne). Tako tvori tak komplet ADK skupno približno 7,700 strani, brez koledarskih in oglasnih pa približno 7,000 stra¬ ni raznega leposlovnega, esejisti¬ čnega, publicističnega in memo¬ arskega gradiva s številnimi ilu¬ stracijami in reprodukcijami u- metniških del. Vse to vsekakor predstavlja velik prispevek k na¬ predni vzgoji ameriških Sloven¬ cev, ki je—lahko rečemo—mark¬ sistična. Uredniki ADK so bili: od 1915 do 1916 Ivan Molek, od 1917 do 1920 Etbin Kristan, od 1921 da¬ lje ga urd|ja Frank Zaitz. ADK je bil pred drugo sve¬ tovno vojno pri nas precej znan. Prihajal je v Slovenijo v mno¬ gih izvodih in mnoge delavske knjižnice so ga imele naročene¬ ga. V letih 1941 do 1949 pa je bolj redek in menim, da zaradi tega ne bo odveč, če malo pre¬ gledamo glavno vsebino teh zad¬ njih devetih letnikov, ker bc marsikoga zanimal razvoj Slo¬ vencev. Prikaz sem razdelil na razne panoge prispevkov in bom v njih navedel ali glavne sotrud- nike ali pa najznačilnejše in najz^nimivejše prispevke odnos¬ no članke, ki bodo lahko služili kot gradivo pri raznem publici¬ stičnem, literarnem ali znanstve¬ nem delu. V oklepajih navajam letnik ADK, v katerem je bil na¬ vedeni prispevek objavljen. Če pričnemo z leposlovjem, si bomo ogledali predvsem pripo¬ vedništvo; tli najdemo kot glav¬ ne sotrudnike Etbina Kristana Jakoba in Katko Župančič ter Antona Slabeta. Etbin Kristan je objavil v teh letnikiv sledeče prispevke: po¬ vesti odnosno novele: “Pavlova kmetija” (1942, strani 108-129) “Hudofoežnikova povest” (1944 strani 151-191), “Major Herbert Edler von Hartfausten je bil fi¬ lozof” (1946, strani 65 do 112) in “Zatajena vest” (1948, strani 2 1 do 52) ter dramo “Za novi svet” (1949, strani 52 do 91). O sled¬ nji je poročal že tudi “Novi svet’’ v 10. številki leta 1949. Vsi Kri¬ stanovi prispevki so ali social¬ nega značaja ali pa obravnavajo dogodke na Slovenskem med na¬ rodnoosvobodilno vojno. Jakob Zupančič (piše tudi pod psevdonimom Janko Zega), Kat¬ ka Zupančič in Anton Slabe ima¬ jo v vseh letnikih svoje črtice in kratke povesti iz življenja ameriških Slovencev, delno pa tudi še iz življenja pred izseli¬ tvijo. Med ostalimi sotrudniki iz Amerike, ki so v teh letnikih ADK objavili leposlovne prispev¬ ke, so zastopani z večjimi pri¬ spevki Frank Chesen, Frank S. Tauchar, A. Shular, I. Molek in John Zigman, s po enim prispev¬ kom pa Zvonko A. Novak, Milan Medvešek, Louis Beniger, Frank Kerže, Leo Zakrajšek, Albina A Furlan, A. Vidrich, Anton Zaitz. John Shular ter Mary Omahen- Mohar. Od naših znanih pripovedni kov so objavljeni prispevki sle¬ dečih avtorjev: Ivana Cankarja Toneta Seliškarja, Ivana Vuka Antona Ingoliča, Milana Puglja, Jusa Kozaka, Jožeta Kranjca, Ludvika Mrzela in drugih. Med prevodi omenjam črtice Maksi¬ ma Gorkega, Ilije Ehrenburga in Branislava Nušiča. Pesniški prispevki so v vseh letnikih. ADK številni. Med a- meriškimi avtorji navajam Kat¬ ko, Zupančič in Franka Zaitza med našimi “starokrajskimi” pa so objavljene številne pesmi Oto 1 na Župančiča. Alojza Gradnika. Mileta Klopčiča, Srečka Kosove¬ la, Frana Albrechta, Ivana Al¬ brechta, Albina Čebularja, Bora Kdjuha, Toneta Mačka, Antona Debeljaka in še mnogo drugih zlasti mlajših pesnikov. Od pre¬ vodov opozarjam na Klopčičeve prevode Heineja (1942) in Erne¬ sta Tollerja kakor tudi na pre¬ vode pesmi H. W. Longfellowa (prevod Griše Koritnika (1941. 1944) ter Marije Djordjevič v pre¬ vodu Mirka Kuhlja (1949). Qd člankov o literaturi in u- metnosti omenjam naj zanimi¬ vejše prispevke: Louis Beniger piše o znanem ameriškem slo¬ venskem slikarju H. G. Prushe- cku (191, s šestimi reprodukci¬ jami njegovih slik, o znanem ameriškem pesniku Carlu Sand- burgu (1943) ter o dveh po¬ membnih obletnicah (Jurčič in Gregorčič (1945). Katka Zupan¬ čičeva se spominja pesnika Albi¬ na Čebularja (1942). Od Josipa Vidmarja je objavljen esej “Pre¬ gled moderne slovenske litera¬ ture” ■ (1945) kot prevod Vid¬ marjevega istoimenskega eseja, ki je izšel leta 1928 v londonski reviji “Slavonic Revieiv”, ima daljši uvod Mirka Kuhlja. Dalje so objavljeni članki: o Josipu Bogdanoviču, slikarske¬ mu samouku (1942), članek “Ivan Cankar — Tržačanom le¬ ta 1901 in 1918” (1948) ter izčrp- ki iz Cankarjevih del (1949). Po¬ memben je tudi prikaz Mileta Klopčiča o avstrijskem delav¬ skem pesniku Alfonzu Petzoldu pod nazivom “Alfonz Petzold, njegovo življenje in pesmi” (1943). Omenjam še tudi članek o stoletnici drugega slovenskega lista (I. M.—1942) ter Zvonka A. Novaka o časnikarstvu (1942). Kot bibliografsko gradivo za tisk ameriških Slovencev bodo služili sledeči članki: Ivan Mo¬ lek: Petdesetletnica slovenskega časnikarstva v Ameriki (1941), Slovenski časniki in revije v Ameriki (1941); Charles Pogore¬ lec: Prosvetna matica JSZ in njegovo delo (1942); Joseph Che- sarek: Začetek in konec sloven¬ skega lista v Calumetu, Mich. (1944); Frank Zaitz: 30 let Ame¬ riškega družinskega koledarja in sotrudniki ADK (1944) ter 40- letnica “Proletarca” (1945). Po- leg tega so bibliografsko zani¬ mivi Zaitzevi pregledi “Sloven¬ sko časopisje v Ameriki” (1941, 12, 43, 44, 45, 46, 47 in 48), “Slo¬ venski koledarji (1941-1946) ter ‘Slovenske tiskarne v Ameriki” (1942-1945). Kot gradivo za zgodovinarja o življenju ameriških Slovencev zaslužijo omembo članki, ki opi¬ sujejo življenje in zgodovino njih naseljevanje in javnega udejstvovanja, kakor na primer: članki Josipa Chesareka: Spo¬ min na stavko rudarjev v Michi¬ ganu (1941), Vojaška šola v West Pointu (1942), Kako so na Calu¬ metu zidali župnišče (1941), Bo¬ gati trgovec Peter Ruppe (1945), Podjetna brata Janez in Jože vTrtin (1946); dalje Antona Gar¬ dena: Kaj smo priseljenci dali Ameriki (1941), Nekaj spominov 1946) in Nekoliko nekrologa V. Cainkarju (1949). Anton Shular je objavil član¬ ka “Iz zgodovine naših ljudi v Kansasu (1941) in “Naša dvora¬ na v Frontenacu” (1944). Vin¬ cent Cainkar poroča o delu ZOJSa in SANSa v članku “Na¬ še simpatije in delo za staro do¬ movino” (1947) in “Kako rešuje¬ mo staro domovino” (1944); Era¬ zem Gorshe o slovenskem na¬ rodnem muzeju v Ameriki (1945) in o 30-letniei dramskega dru¬ štva “Ivan Cankar” v Clevelandu (1949), dočim objavlja Janko N. Rogelj članka “Koliko nas je” (1946) ter “Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu ob 40- letnici” (1947). Poleg tega pišejo še Zvonko A. Novak o 50-letnici premogar- ske unije United Mine Workers of America (1941), Louis Kaferle o zgodovini Cankarjeve ustano¬ ve (1944), Jožko Oven o sloven¬ skih naselbinah v Mehiki (1945), dr. F. J. Kern o poti iz ljubljske- ga Alojzijevišča v St. Paulsko semenišče (1945), Frank Zaitz o SANSu in JPO-SSu (1945), ter o zborih JSZ in Prosvetne mati¬ ce "(1942), Joseph Snoy o nasel¬ bini Bridgeport v vzhodnem Ohiu (1945) Albina L. Furlan pa o 25-letnici slovenske zadruge v Waukeganu (1946). V koledar¬ skem delu je tudi več pregledov slovenskih šol in župnij v Ame¬ riki. O fraternalizmu, pod katerim je razumeti samopomočne brat¬ ske podporne jednote, ki nado¬ meščajo obvezno državno social¬ no zavarovanje, razpravljajo sledeči članki: Matha Petrovi- cha: “Ameriški fraternalizem” (1941) in “Demokracija in fra¬ ternalizem” (1942); Ivana Mol¬ ka: “Šestdesetletnica slovenske¬ ga fraternalizma” (1942), Mirka Kuhlja: “EvolucijF bratskega zavarovanja (1944), Freda A. Vidra: “Socialno zavarovanje” (1945) in “Nekaj važnih podat¬ kov o naših podpornih organiza¬ cijah” (1947) ter Janka N. Rog¬ lja “Petdesetletnica Ameriške bratske zveze” (194$). Spomini iz stare domovine so v člankih Johna Gorška “Bilo je pred 50 leti” (o početku delav- j skega gibanja v Zagorju — (1946), Franka Punčar j a “Prvič po stavki” (1948) in “Spomini na Antona Aškerca” (1948) ter Jo¬ ška Ovna “Prva tri leta” (1946). Vsi koledarji imajo zbelo .mno¬ go inlustracij, tako reprodukcij umetniških del kakor tudi raz¬ nih pokrajinskih, skupinskih in drugih fotografij odnosno slik raznih vodilnih osebnosti iz jav¬ nega, književnega in delavskega gibanja. Iz skupine upodablja¬ joče umetnosti objavljajo svoje slike sledeči ameriško-slovenški odnosno jugoslovanski avtorji* Katka Zupančič, H. G. Prusheck, Stanley Žele in Josip Bogdano¬ vič. Od naših starokrajskih upo¬ dabljajočih umetnikov pa so ob¬ javljena dela sledečih: Ivana Čarga (1941), I. Groharja (1949), Alenke Gerlovič (1947), Božida- ra Jakca (1943, 45, 48), Borisa Kalina (1948-49), Ivana Kosa (1941), Franceta Kralja (1942), Petra Lobode (1944), Franceta Miheliča (1948, 46, 47), Nika Pir¬ nata (1943), Maksima Sedeja (1942-45), Jurij Šubica (1948), Draga Vidmarja (1942-45) in drugih umetnikov starega in no¬ vega sveta. V zadnjih letnikih ADK (zla¬ sti od 1946 do 1948) je tudi mno¬ go člankov, ki opisujejo ali na leposlovni ali na memoarski na¬ čin narodnoosvobodilno vojno in pa razvoj nove Jugoslavije po njej. Te prispevke so napisali med drugimi tudi sledeči avtor¬ ji: France Borko, Grabeljšek- Gaber, Juš Kozak, Miško Kra¬ njec, Cvetko Kristan, Cene Lo¬ gar, B. Magajna, Fr. Malenšek, Josip Ribičič, Rado Simonitti, Marija Sirca, Maks Šnuderl, Ser¬ gej Vošnjak in Vitomil Zupan. S temi članki se seznanjajo ame¬ riški Slovenci z novo stvarnost¬ jo v stari domovini. * Iz celotnega pregleda razvoja ADK in vsebine njegovih zad¬ njih devetih letnikov vidimo, da vrši Ameriški družinski kole¬ dar v veliki meri svojo častno nalogo, ki jo je sprejel od svojih ustanoviteljev ob rojstvu, in si¬ cer, da naj bo oznanjevalec pro¬ letarske zavesti ter da naj dra- (Dalje na 4. strani.) -/fs be/fer because /fs New outside... new mide ... fhe 1950 FRIGIDAIRE Electric Ranges( Smetil s,ize .. . big capacity priced at a low u je, popolnoma nova čudovita Frigidaire’ ideja električnih štedilnikov. Ta Fri¬ gidaire model vam daje možnost ku¬ hanja za naj večjo družino . . , je per¬ fektna velikost za malo kuhinjo . . . samo 30" širok! Nova hranilna velika peč, dovolj velika za šest pajev . . . je močno insulirana na vseh straneh, da drži hladnoto. _ slavni Radian-cevni po¬ vršni deli so predeljeni, da rabijo manj elektrike. Pazite na lepo postransko ospredje ... za življenjsko dobo porcelansko izdelan . . . udobni privijači in mnogo drugih ugodnosti na tem novem Frigidaire Električnem štedilniku. Instalacija stane samo $20 v večini 1 - 2 - in 3-družinskih rezidenčnih poslopjih v Chicagu. COMMOJVWEALTH EDISON COMPANP See the new 1950 Frigidaire Electric Ranges today at any of these Edison Stores 4749 North Western Avenue 4833 West Irving Park Road 3138 Norfh Lincoln Avenue 72 Wesf Adams Street 2733 North Milwaukee Avenue 423 1 We'st Madison Street 3226 West 26th Street 424 East 47th Street 852 Wesf 63rd Street * 9025 South CommercialAvenua 11046 So. Michigan Avenue ^ or tali RAndolph 6-1234 Your local dealer offers equally outstanding electric range valite j 4 PR0ST1TA PONDELJEK, 8. MAJA 1950 BBIHU iv.^4 J tv?t/J || » v^pJW3tV*W*^l-V»V 'A»/J IJv^J LV«W4l>^Jiy^ l-V.^ BORBA NA TUJIH TLEH EVROPSKI POTOPIS PREŽIHOV VORANC (Nadaljevanje) To je bila torej moja idealna vrtnarija. Ker sem bil novinec, seveda nisem vedel, da spada to delo k vrtnarskemu opravilu in da ga morajo vsi vrtnarji-začetniki najprej opravljati. Šele od tukaj napredujejo k delu na vrtu in v toplih gredah. Stvar je bila torej popolnoma normal¬ na. Takrat vsega tega nisem vedel in zato sem bil seveda po svoje silno nesrečen. Ali poma¬ gati se ni dalo, bil sem že vprežen. Do budnice smo izpraznili vse greznice, po¬ tem smo šli po kavo v kuhinjo. Toda v kuhinjo nismo smeli vstopiti, ker nismo bili za med ljudi. Čeber s kavo so nam^kuharji postavili ven za zid. V kavi je bil rum. To je bilo sila privlačno. Če je hotel kateri izmed nas vdreti v kuhinjo, so kuharji tiščali vrata od znotraj in vpili, ko da gori. Po kavi smo se vrnili k delu. Takrat so bile greznice zopet napolnjene. Toda zdaj vožnja ni bila tako enostavna. Prvič je pritiskala že vročina in smrad je bil mnogo neznosnejši ka¬ kor zgodaj v hladnih jutranjih urah. Drugič je bila vsa kaznilnica na nogah in po vseh poteh so hodili ljudje, ki so vpili na nas. Na njive smo imeli svojo direktno pot. Toda po kavi je tam stražnik pazil na jetnike, ki so nekaj delali. Ko smo se z našo vprego bližali tej skupini, je paznik od daleč začel vpiti na nas: “Tod ne smete. Pojdite tam okrog, sicer bom streljal!” In res je nameril puško na nas. Jetniki so se nam režali, mi pa smo morali ubogati in vo¬ ziti greznico po velikem ovinku, da smo prišli do njiv. Pri vratih skozi zid je bilo najbolj za¬ nimivo. Tam je bila vedno straža in kdor je hotel skozi, je moral imeti dovoljenje od same¬ ga ravnatelja. Ko smo se pa mi bližali vratom, jih je stražnik že davno prej odprl in izginil da¬ leč za zid. Do devetih smo opravili vožnjo, po¬ tem smo morali razlivati gnojnico po njivah in gredah, ki so jih prekopavali. To je bilo ti¬ sto zalivanje, ki sem ga tako željno opazoval skozi okno preiskovalnega zapora. Tovariši so se mi celo dopoldne muzali. Ko sem na glas preklinjal, da pojdem takoj na ra- port k ravnatelju, češ, naj me premesti k dru¬ gemu delu, so skomizgnili z rameni in rekli: “Skusi si, tudi mi smo ljudje.” Ko smo proti poldnevu končali, smo morali v kopalnico, kjer smo se okopali in oprali. Ob¬ leke nismo dobili druge, torej smo morali oble¬ ko očistiti, kolikor se je dalo. Nazadnje so bile obleke popolnoma mokre, a kljub temu je vse smrdelo. Potem so nas odgnali v sobo. Svoje delo smo s tem končali; drugi jetniki so morali delati tudi popoldne. Ko smo prišli do naše celice, sem opazil, da je visela na vratih tablica: “Govnarji.” Lepa reč. V sobi je neprestano smrdelo, smr¬ del je kruh, ki smo ga medtem dobili, in smrde¬ la je hrana, ki so nam jo opoldne dali. Hrane je bilo dovolj, toda komaj si spravil žlico jedi doli. Smrdela je posteljnina, hišna oprava in celo voda. Smradu ni bilo konca niti drugi niti tretji niti četrti dan. Le eno dobro stran je imelo vrtnarstvo: pazniki so nas puščali popol¬ noma pri miru, medtem ko so po drugih celi¬ cah neprestano ropotala okenca, skozi katera so opazovali jetnike, kaj delajo. Tek šem po¬ polnoma izgubil, le črepal bi neprestano. Ka¬ ve, ki je tudi smrdela, smo imeli dovolj, ruma smo dobivali pa samo pri zajtrku vanjo. Čez dan smo pili navadno črno kavo. Najraje bi neprestano pil, črepal, ne pil. Ko bi le mogel yen iz tega duha, nekam, kjer ne bi tako straš¬ no smrdelo. Moji tovariši so bili zaposleni že nekaj časa pri vrtnarstvu in. so se kolikor toliko že priva¬ dili. Jaz se nisem mogel privaditi in sem se bal, da bi zbolel. Posvetoval sem se prav res¬ no s tovariši, kaj naj ukrenem, da bi prišel od tod. Hotel sem k ravnatelju, a tovariši so mi odsvetovali. Trdili so, da ravnatelj takih reči nima rad. Ko sem rekel, da se mora vendar nekoliko ozirati na poklic, mi je eden tovari¬ šev, in sicer tisti, ki je veljal za komandanta, dejal, da je po poklicu inženir. Inženir, toda kakor so mi drugi povedali, je ponaredil me¬ nice in je zato sedel. Pač pa so mi svetovali, naj grem h kaznilniškemu zdravniku, ki ima pravico spremeniti zaposlitev. To je dobra misel. Že naslednji dan sem se dal zapisati za bolnega. Ob enajstih so nas gnali v ambulanto, kjer smo čakali na vrstni red. V čakalnici sem poslušal jetnike, ki so govorili o zdravniku čudne reči, češ da je pija¬ nec in da se tukaj godijo neverjetne stvari. Ko sem prišel na vrsto, sem se znašel pred člove¬ kom, ki je bil videti popolnoma normalen. Tu¬ di vprašal me je s čisto naravnim glasom: “Kaj bi pa ti rad?” Zdelo se mi je, da me posluša, ko sem mu razlagal, po kaj sem prišel prav za prav k nje¬ mu. Saj je bilo za božjodelj vendar šele enajst dopoldne. Ko sem končal, je zavpil zdravnik: “Na tehtnico!” Ta glas že ni bil več tako normalen, hkrati so mu tudi oči nevarno izstopile iz jam. Kaj ima moja reč opraviti s tehtnico? Bolničar je že stopil k tehtnici in jo začel naravnavati. “Gospod zdravnik, saj nisem bolan,” sem se začel izgovarjati. “Na tehtnico!” je znova zavpil in oči so mu še huje silile iz jam. “Jaz sem časnikar, politični jetnik,” sem se branil dalje. “Jugoslovan!” sem nazadnje pou¬ daril. “Na tehtnico!” je tedaj zakričal zdravnik in skočil na noge. V obraz je postal ves rdeč. Bolničar me je zgrabil za rame in me porinil na tehtnico. Komaj sem stopil na podstavek, je zdravnik že zavpil: “Dvojno porcijo kruha!” Ko sem hotel nekaj ugovarjati, me je bolni¬ čar enostavno pahnil skozi vrata v čakalnico in zavpil name: “Osel, bodi no tiho, dva hleba kruha na dan imaš!” * Pozneje sem prišel v celico št. 89. Tam nas je bilo kakih dvajset; celični ko¬ mandant je bil vlomilec in je odsedal petletno kazen. Prestajal jo je vzorno. Če bi bil zunaj ječe tako redoljuben, natančen in delaven, bi gotovo nikdar ne videl ječe od znotraj. Po nje¬ govi prizadevnosti je bila naša celica kakor škatlica. Celico so imenovali banditsko celico. Vanjo so vtikali nepoboljšljive, težke zločince s po¬ stom, temnico in podebnimi dodatki. Žato smo imeli vzornega starešino,' * naš paznik Strejc pa je bil pajhujša živina v kaznilnici. Nisem si mogel razložiti, kako sem zašel sem. Izmed vseh tovarišev sem imel naj nižjo kazen in tova¬ rišem se je to zamerilo. Dva sojetnika sta bila moje sorte. Horak, delavski govornik, je nekje vlekel čez Masaj¬ ka in dobil za to poldrugo leto. Jetnik Klecar je bil še mladenič; na zborovanju v Kladnem je dopovedal mladini, kako bi bilo mogoče reši¬ ti češko republiko. Dobil je devet mesecev. Vse takšne prestopke so v demokratični Češki šteli za kriminal. Kakor v oblaku prahu sem živel v tej družbi. Ko se sprostiš predsodkov, da si le kaj boljši kot navadni zločinci, se hitro vživiš. Zdi se ti, da si s takimi ljudmi živel že na vasi, v tovar¬ ni, med gospodo, ali kjer koli si bil. Naposled ne mislih več na to, da si med ljudmi, ki jih je družba zaprla kot izmečke ali garjevce. (Dalje prihodnjič) OTROCI SOLNCA Spisal Ivan Pregelj (Nadaljevanje) Helena in Slavica sta se sprav¬ ljali spat. Napol razpravljeni in z razpuščenimi lasmi sta sede¬ li druga drugi nasproti v meh¬ kih naslonjačih in si vili razpu¬ ščene lase v nočno čepico. Bili sta divni v tihi, topli sobici z be¬ limi zastori, z okusno dragoce¬ nim pohištvom, sredi med dve¬ ma zrcalnima mizicama in dve¬ ma medenima, hotelskima poste¬ ljama s kipečimi blazinami. Tež¬ ka preproga je glušila stopinje n ji.i u bosih nog, ko sta stopali k zrcalu, k toaletni mizi k malemu sekretarju v kotu pod podobo Fuchsove Madone. Polknice od zunaj so bile priprte, v rahlem povetrcu so se zibali zastori. To¬ plo je tlela rdeča lučka v malem svetilu, ki je viselo ob Madoni v kotu. Obraz nebeške Matere je zrl v sanjavi dobroti v tiho dekliško ozračje: bil je obraz o- troka, ki še ni izgubil ob ustni¬ cah trpkosti otročje trme, in obenem obraz žene, ki ljubi m trpi; oči mlade matere, ki se bo¬ jijo . . . “Helena,” je vzkliknila Slavi¬ ca, “veš kaj? Zelo lepa si no¬ coj.” “Ah, molči,” je odvrnila Hele¬ na in se dvignila iz naslonjača. Obe roki je vzdignila in vrgla temne dolge lase čez obraz. Ču¬ dovita je bila oblost njenih be¬ lih rok z dolgimi, v nohte se ožečimi prsti. Vitka v sijajno topli polnosti je dihala nekako trudno, nasičeno slast. Bila je skrajno nasprotje nižje, bolj tr- šaste in ko jagoda jedre Slavice s temnoplavimi lasmi in krvna- to poltjo. Slavica je stala ob njej in rekla: “Glej, kako si visoka! Jaz sem pravi zaprtek, prava kmetska bunka. To je zato, ker je v tebi plemiška kri.” v njej, od one zarje morda, ki ji je bila oblila obraz, ko je sama z geometrom stopala z gore. “Vem, kar vidim,” je dejala Slavica in se s cigareto v ustih nagnila nad luč na mizi. “Ne puši, prosim te,” je vzklik¬ nila Helena. “Albinu sem izmaknila tobač¬ nico,” je gostolela Slavica, puh¬ nila dim proti stropu, se zakrem- žila, pljunila na preprogo in se je razjezila: “Fej! Kakšne smrdele kadi ta Albin!” Stekla je k oknu in vrg¬ la ogorek v noč. Nato se je ve¬ dro obrnila in nasmejala. “Helena, ali si videla, kako se je mučil Sivec s portorikami? Veš, rekla sem v nedeljo, da mi 'prijajo moški, ki kade smotke. In zdaj se muči, ubogi Škorenj¬ ček.” “Nikoli ne boš resna, Slavica,” je pripomnila Helena. “Samo karaš me,” je odvrnila Slavica nekako užaljeno. “Tak¬ šna sem pač; ali je greh, da ni- jam oči svetohlinsko kakor "Molči vendar!” je resno deja- !]Huif, ena ‘ Rahl , a ginjenost jeltark a rSeveda! Ampak te drhtela v njem besedi, nekaka | notarka vzor, ta brblja tiha sieca, utrip skritega ognja dobna!” Helena se je nasmehnila in ji ni odgovorila. “Kaj se mi smeješ?” je vzki¬ pela Slavica. “Ali ni morda res? Ali ne opravlja vseh? Ali ni še Škorenjčka, ki je vendar ves božji volek, da mu ga pod milim nebom ni podobnega?” Za kratko je utihnila. “Sicer pa, kaj meni mar! Naj ti graja Franceta, če jo hočeš po slušati. Tako dolgo jo boš, da ti ga bo odgrajala zares. Potem boš imela.” “Molči že o Bradaški.” “Ali govorim o njej? O tebi govorim in Pozniku.” “Mučiš me,” je trudno vzdih nila Helena. “Daj mi mir, mo lila bom in legla.” • V Slavici je ugasnil plamen ček nejevolje, Ozrla se je v He¬ lenino obličje. Vidna bridkost je ležala v njem. Zasmilila se je Slavici. Polne, krvnate lehti ji je vrgla krog vratu, poljubila ji strastno lice in jo prosila: “Ne zameri, Lenčka! Saj te ljubim. Žalostna pa sem zaradi tebe. Ne razumem te; ne vem kako se moreš žalostiti. Če bi bil France moj — o, o! Ampak ti, Helena! Ali ga ne ljubiš? Ali ga ne? Kako je to v tebi?” Trudno je utonila Helena v stolu in si pokrila lice. Njena bela pleča so zadrhtela v joku Slavica je zdrknila ob sestri na kolena in prosila: “Lenčka! Tak bodi no mirna Kaj pa je? Kaj ti je?” Helena se ni mogla umiriti. Krčevito ji je sililo v grlo. Zoprne misli so ji ležale v duši. Besede, ki jih je slišala nekoč mimogrede; gr¬ de novice so se ji budile v spo¬ min. Slišala je živeje kot teda^ ko je zares slišala. Bilo je na letnem sejmu, v krčmi je sede! mestni človek z zoprnimi zalisci in piskajočim glasom in je pri¬ povedoval nekakim gospodičnam iz trga: “Da, gospodične, živeli smo na Dunaju! Tokrat, ko sem priše! jaz gori, so bile sicer prave stare hiše že izumrle. Ampak nekaj jih je bilo še ostalo. Enega se dobro spominjam. Sešla sva se v kabaretu. Potem sem mu po¬ sodil petnajst čukov. Zato je ti¬ sto noč plačeval še zame. Stra¬ šen človek, vam rečem. Koreni¬ to sva delala tisto noč. Prvo sva v petih ulicah zvonila in zbudila vse vratarje. Potem sva luči u- gašala. To se pravi: jaz sem mo¬ ral stati na straži, a Poznik - pardon — nomina sunt odiosa — moj tovariš je medtem plezal na svetilnike. Potem sva se tepla — homersko življenje, gospo dične.” ^ Kakor da je pravkar slišala, sliši Helena glas drobne črnolas¬ ke, ki je vprašala onega z za¬ lisci: “Ali ti je pa vrnil tistih pet¬ najst čukov?” In zopet je govoril oni s svo¬ jim čivkajočim glasom: “Deset samo. Pet jih je une¬ sel. Hahaha! • Saj jih ni samo meni. Bogve, koliko je bil dol- “MERILO SVOBODE” Knjižna ocena — Stephen Pearce žan! Saj si je izposojal še pri cestnih.” “Pri cestnih? Kako to?” “He! Prav lahko. Lep člo¬ vek, lepa močna postava. Ali mislite, da Vam takale'dekleta s ceste ne morejo ponoreti? Ne poznam jih sicer, toda bral sem, da so čudovite sentimentalke med njimi, zares dame s kame¬ lijami.” Tako se je spominjala Helena. Zato je trpela in jokala. “Lenčka,” je zaklicala tedaj Slavica sočutno in solzna. “Ne misli, da sem tako otročja! Smeš se mi zaupati, Lenčka, povej, Lenčka, razodeni!” Sunkoma je vstala Helena in Mnogo se je že pisalo o tem, kako predsodki in netoleranca ogražata naše demokratično živ¬ ljenje in mnogo tega je podane¬ ga v splošnih potezah. Ali v knjigi “A Measure of Freedom”, ki jo je spisal Arnold Forster, je prav malo splošnih potez. Ta knjiga daje čisto, dejstveno in pogosto dramatično sliko, ki ka¬ že, kako je ljudstvo Zed. držav —in postavodajno telo—tekom 1. 1949 služilo demokraciji ali jo zanemarilo z 'vidika človeške dostojnosti vtelešene v ameri¬ škem idealu spoštovanja posa¬ meznika. Naslanjajoč se na dej¬ stvo, da je mogoče voditi uspeš¬ no borbo proti predsodkom le, ako se jih pred javnostjo razga¬ li, je pisatelj v svoji knjigi po¬ segel v razne probleme oziroma faze problema netolerantnosti kot obstoja v tej deželi danes. Med prvimi poglavji knjige naletimo na opis današnjega Ku- Klux-Klana, ki je zanimiv in vznemirljiv obenem. Kakor mo¬ gočni Ku-Klux-Klan iz dobe 1920-ih, ima tudi sedanja organi¬ zacija teh nočnih pohodnikov svoje ime po prvotnih klanovcih, ki so se organizirali 1. 1865 v dr¬ žavi Tennessee, da bi s svojimi pohodi preprečili novoosvoboje- nim črncem izvajanje pravice glasovanja v volitvah. Pohajali so okrog -ponoči v dolgih belih haljah in zakrinkanih obrazov. Današnji klanovci niso mogočni, pač pa raje ošibljeni v svoji organizaciji sami, ki je prežeta z notranjimi boji in trenji za ob¬ last, dočim je istočasno izpostav¬ ljena napadom od zunaj od stra¬ ni prebujenega in organizirane¬ ga ljudskega mnenja na jugu. Kljub temu je bigotstvo in mas¬ no nasilje klanovcev, posebno v Alabami, Tennesseeju in Geor¬ giji, ogrožanje demokracije in varnosti milijonov Američanov v južnih državah. * Poglavje, ki obravnava “Pa- trone patriotizma”, .razgalja mo¬ tive, financiranje, podpornike in propagandne metode vodilnih poklicnih bigotov” ali napete- zev. Ti so zbrali večji del mili- jondolarske vsote, ki jo je dobil Klan za nadaljevanje svojega dela pri sejanju sovraštva. Skupine napetežev, majhne in velike, so vse protižidovske, če¬ tudi je mržnja napram Judom samo del njihove protidemokra¬ tične filozofije. V 1. 1949 je bilo vsega skupaj sedeminpetdeset skupin, ki so širile antisemitizem po deželi. Knjiga navzlic temu oeleži, da je bilo manj antisemit¬ skih zborovanj ter da se je istih, izjemo zahodne obale, udele¬ žilo manjše število ljudi. Drugo poglavje knjige razmo- triva o predsodkih, zapostavlja¬ nju in pristranosti, izvajani na¬ pram Judom, črncem in drugim manjšinskim skupinam v eko¬ nomskem, političnem in social¬ nem življenju dežele. Knjiga “A Measure of Free¬ dom” vsebuje tudi prvi doseda¬ nji pregled diskriminacije v športu. Ker je v profesionarnem športu važna patronaža in na¬ klonjenost javnosti, je ta šport uprla svoje oči mimo Slavičine- obraza v Bogorodico v kotu. Helenine oči in oči na sliki se srečale, čudne oči v čud¬ nem pogledu: oči mlade žene, ki ljubi, oči mlade matere, ki se boji... (Dalje prihodnjič.) ga In so TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem,-, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE 'CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 26F/-53 S. LAWNDALE AVE. - CHICAGO 23, ILLINOIS TEL. ROCKWELL 2-4904 skoro prost zapostavljanja. No¬ gometni in boksarski (rokobor¬ ba) šport nadkriljuje ostale v sledenju demokracije. Na kate¬ ri koli listi žogarskih igralcev in tekmovalcev je mogoče najti imena Američanov vseh mogo¬ čih izvorov. Po drugi strani pa najdemo tudi med profesional¬ nimi športi odprto zapostavlja¬ nje. Ameriški kegljaški kongres in Zveza profesionalnih golfer- jev ne pripuščata v svoje vrste drugopoltnikov. Amaterski špor¬ ti, posebno golf in tenis, se isto- tako rogajo ameriškemu idealu nepristranosti. Potom vrste po¬ tez, vključujočih kvote, črne žo¬ ge (črne liste), zavračanje pro šenj itd., ti amaterski športi po¬ gosto izključujejo in onemogo¬ čajo tekmovanje članom manj¬ šinskih športnih skupin. Druge važne točke, ki jih knji¬ ga beleži, so: Da naš kongres ni sprejel nobene protibogatske po' stave za obrambo civilnih pra¬ vic tekom svojega zasedanja 1949, dasi so to storile nekatere države. Da v ameriških kolegi¬ jih še vedno prednjači v praksi kvotni sistem, po katerem sme biti sprejetih v ta ali oni kolegij samo določen odstotek študen¬ tov manjšinskih skupim Nekoli¬ ko napredka pa je bilo kljub te¬ mu zabeleženega v dejstvu, da se je pod vodstvom American Council of Education priznal ob stoj zapostavljalnega kvotnega sistema in se delajo načrti za odpravo istega. Četudi knjiga v glavnem ob¬ ravnava protidemokratične ak¬ tivnosti v Zed. državah, prika¬ zuje obenem število uspehov v raznih krajih naše republike, koder je bigotstvo in zapostav¬ ljanje zgubilo tla v 1. 1949. Knjiga “A measure of Free¬ dom” temelji na podatkih zbra¬ nih širom dežele s pomočjo de¬ lovanja Anti-Defamation League of B’nai B’rith (judovska orga¬ nizacija) ter je podana kot po¬ ročilo za 1. 1949. Arnold Forster, ki je knjigo spisal, je direktor liginega odseka za civilne pravi¬ ce. S svojimi kolegice doprine¬ sel važen prispevek k štoriji protidemokratičnih sil v današ¬ nji Ameriki in borbe, ki se vodi proti njim .—(Common Council) — želimo vsi, da Ameriški dru- žinski koledar še naprej vzgaja slovensko napredno delavstvo v borce za proletarsko stvar tudi v klasični deželi kapitalizma __ v Zedinjenih državah Sevferne Amerike. Cvetko A. Kristan. -- .. FARMA NA PRODAJ Proda se 140 akrov farma, 70 akrov obdelane zemlje pod plugom, dobra poslopja in električna napeljava, Nahaja se ob dobri County Highivav 0 cesti. Le 2> l k milje od velike slo", venske farmarske naselbine, blizo mlekarne, sirarne in šole, Willard, Wis. Proda se brez živine in brez mašinerije, po zmerni ceni. Ogla¬ site se osebno ali pa pišite za pojas¬ nila na naslov: Matt Malnar, P. o, Willard, Wisconsin. —(Adv.) “PROLETAREC” Socialislično-delavski Iednik Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem .ieziku. Stane S3 za celo, Sl.75 za pol, Sl za četrt leta. NAROČITE SI GA! Naslov: Proletarec 2301 South Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. 35 let Ameriškega družinskega koledarja (Nadaljevanje s 3. strani.) mi, budi in navdušuje slovenske¬ ga delavskega trpina v kapitali¬ stični Ameriki. Kljub temu, da je obstoj tega naprednega zbornika v obliki koledarja iz leta v leto težavnej¬ ši — hudi politični pritisk z vseh strani, ogabna gonja slo¬ venskih konservativnih skupin proti vsemu slovenskemu na¬ prednemu tisku, zožujoči se krog zainteresiranih slovenskih čita- teljev in odjemalcev koledarja (stari umirajo, mladi so orienti¬ rani več ali manj angleško) itd. “PROSVETA” 2657 S. Lawndale Ave. CENE LISTU SO: Za Evropo je: Dnevnik $11.00 — Tednik $2.20 , Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Money Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vaša lastnina. Prišteti se sme le one elane iz družine, ki to dovolijo in ki šiv* ali stanujejo na enem in istem naslovu. V nobenem slučaju ne več kot 5 tednikov Pojasnilo:— Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA, SNPJ, 2657 S. Laivndale Ave., Chicago 23, Illinois Priloženo pošiljam naročnino za lisi Prosveto vsoto $.. ^ * me .Čl. društva št.. Naslov.. Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov moje družine: .-.-.-.čl. društva št...._ .-.-..-—čl. društva it_ .......Čl. društva št„_ ...—Čl. društva žt._ Mesto . ... Država _—__ Nov naročnik .... Star naročnik _ Kadar se preselite, vselej naznanite svoj stari in novi naslovi For Your Vacation, Welcome to Christiana Lodge SLOVENIAN RESORT The Hotel has 30 rooms with con- necting showers. There are 17 cot- tages each \vith private shoiver. Central dining roohbhVith American Slovenian cooking. Ali Sports— private beach boating and fishing. Cater to overnight guests. Only 110 miles from Chicagb, and 9 miles from Elkhart, Ind. Located on U.S. 112.—Write for folder. Christiana Lodge DOMINIK KRAŠOVEC Phone 9126 F5 P. O. Edwardsburg, Michigan ___ * POZIV naročnikom lista Prosveta Uljudno apeliramo na vse naši naročnike lista Prosvete, dnevniki in tednika sredine izdaje, ter Thi Voice of Youih, da VSELEJ TAKOJ ko se preselite, naznanite upravni¬ štvu lista in nam pošljete vaš stui in novi naslov, prvič zato, da naroč¬ nik dobi točno svoj list in drugič, da nam ni treba plačati 2 cenil KAZNI pošti za vsak tak zanemar¬ jen slučaj. Pismonoša vam da brez¬ plačno kartico Form št. 22-8 ako gi vprašate, isto izpolnite in jo pošljil# upravi lista. Prosimo, upoštevajte ta poziv, i tem pomagate upravi za boljšo po- slugo dostavljanja Prosvete. PHILIP GODINA, upravitelj DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosveti ali v glavni urad SNPJ, ne pozabile v naslovu napraviti poštne šte¬ vilke 23 za besedo "Chicago". Na kuverti vselej zapišite: Chi¬ cago 23, 111. To bo olajšalo delo na čikašld pošti, nam pa po¬ spešilo dostavljanje pošte.