- 'F


OM0VÄ VH8tVÄ

e68Äi'8^im i V8lriiu vo^kow v xou^

V

vxrrtsanzi^ i oäKvvviili

Höörss-OrAÄiiisÄtion

2H.I?

D6lsdi°u.n§ äsr Ir. ^Qä 1^. 2olä.2.tsii
in klÄAM uuä ^.ntvoi'tön,

8Ioveni8ck-äeursck.

V2Q'

. .-..Z

V ''^ .. ,'5 » »' '2

41252

1. Kako se deli oborožena moč ?

Oborožena moč se deli:

v stalno vojstvo z nadomestno reservo,
v vojno pomorstvo,
v deželne branile i
v črno vojsko.

2. Na koliko skupščin se razdelijo vojaške osobe?

Vojaške osobe se razdelijo na sedem skupščin
i sicer:

A.  OSObe vojaškega stanu (generali, štabni ofi¬
cirji, nadoficirji, podoficirji i vojaki);

B.  vojaško duhovništvo;

O.  vojaški sodniki (avditorji);

I).  vojaški zdravniki;

E.  četni računovodje;

F.  vojaški uradniki;

G.  take vojaške osobe, ki gažo dobivajo
paniso uvrstenevnoben dostojanstveni
(dietni) razred,  kakor: profozi, okrajni naredniki,
delovodje, armadni služabniki i. t. d.

3. Kdo je najvišji poveljnik vse vojne moči
na suhem i na morji?

Njegovo ces. kr. Apostolsko Veličanstvo
presvitli cesar je najvišji poveljnik vse vojne moči
na suhem i na morji.


k86l-68-0l-gSM8St!0I1.

7. llis A?is^e-'/ sic/t e/iö Herva^re^s

Dis denniknsks Zlnslit Zlisäsrt sisli:

in (ias 8telltzii<l6 Heer Mit cisr lii8<il2-Re86i'V6;
in (iis

in clis uuä

in äen l,nn(l8iinni

A. /?r rvrs visi'ö (7--ttW)sn rvs-'^s» c?ie ^s^soire-r c?es
7/es-'ss ?

Dis Dsrssnsn 6ss Desrss >vsräsn in 7 Ornxxsn
eingstlisüt nnä r>vr>r:

kei'86neri ä68 8vltl.il6N8tinilltz8: (Oensrals,
8tads-, Oben-, Dntsr-Oln^isrs unä 8olcis,tsn);

F. Uilitäi-66i8tlielili6it;

O. ^uclitvie;

D. Uikitiir-^eiriltz;

I'i upp«ii RtzeIiii!iuK8MIti'6i';

F'. Zlil iliii-k 6,1 mtv;

6- I*VI'8(>N6N <l68 11661'68, VVSlsIlL K^ASN d 6-
sislisn, -idsr in ksins D iät SN I< I nss 6
sinAstksilt sinä 2. D. kroko88sn, Ls^irirs-
Delä«'ödel, ZVsnkMsi8t6r, ^rinssäisnsr sie. sie.

A. Mer' /H/u'r! e^6>r ^4^s-Vrö6/!S^6-r Oös-'^s/s/r?
Ä5e," c/re Aescrnrm^e r«rrü! c7rs

^'isAS-Z/ttrine ?

Den ^IIsriise!>8tsn Olrsl-dskslü üder äis Zs8»nnnts
Dnnämaelit uuä cüs XiieA8innrins Wirt 8i'. Ii. li.
^P08tvll86ll6 Zl.1^68t!lt.

*

3

4. Kako nalogo ima geralni vojstveni nad¬
zornik ?

Generalni vojstveni nadzornik nadzoruje vojstvo,
kako je izučeno i izurjeno v vojni službi.

5. Ktera je najvišja i osrednja oblastnija za
stalno vojstvo i za vojno pomorstvo  ?

Najvišja i osrednja oblastnija za stalno vojstvo
i za vojno pomorstvo je državno vojno mini¬
ster stvo.

ti. Ktera je najvišja oblastnija za ces. kr. i za
kraljevo ogersko domobran ?

Za ces. kr. i za kraljevo ogersko domobran ob¬
stoji za vsako po jedno ministerstvo za domo¬
bran.

7. Na koliko vojaških okrajev je naše cesarstvo
razdeljeno ?

Naše cesarstvo je razdeljeno na 16 vojaških
okrajev, kterih vsak obsega jedno ali več dežel.

8. Kako se zovejo vojaška poveljstva v teh
okrajih ?

V Zaderskem okraji se imenuje „ vojaška ko¬
manda 11 , v vseli drugih 15 okrajih so pa „kor-
komande". Take kor-komande so 1. v Brakovem,

2. na Beču, 3. v Gradcu, 4. v Bndapešti,
5. y Požunu, 6. v Košicab, 7. v Temešvaru,
8. v Pragi, 9. v Josefstadtu, 10. v Brnn,
11. v Levovu, 12. v Sibinju, 13. v Zagrebu,
14. v Inomostu, 15. v Sarajevem.

— 3 —

4. (7s-r6ra^-/>r-
sxe/r/o-' e/es Äesres?

Der Veneral-Inspelrtor des Heeres Inrt Dstriteres
diusiedtlicli der ^usbildunZ und LIunövririAiiAkeit
2u insxieireu.

5. IDe/e^s eiis Aöo/rs^e ^s/röre/s rmck (7sn-
^rc^stei/ö e^ss ste/?s-rc^6-r -ösorss A-r<^ e/sr /rrreAS-
^/ar»?6 ?

Die Iiöeliste Dslwrds und Oentrnlstslls des ste¬
llenden Heeres und der LrieZs-LIrtrins ist dns K6icli8-
ILi!eK8-Aini8ttzrium.

§, IIArs öösrls/^ cr^s e-^srsts ^rs/röre^s /Ar <7is

/r. A. u-re^ e/rs ^ö»rAÜrM6 rrttAarrso/rs
rvs/er?

Dür dis Ir. Ir. Daiidlvslü" und die könzl. unZÄriseke
Dnuälvelu- bestellt ^e ein I^näv8-Vtzi'tIi<MiKiillK8-
Uj»i8ltzrinm.

T'. /-r wie r-rs/s L5riirkM"-7sr-'i^orra?-^6Sr>^s

<^rs Monare/rrs emAörl/rsi^?

Vie LlnnÄrel>ie ist in 16 Nilitdr-DsrritoriLl-
Deüirlrs eingetlreilt, novon leäer ein oder uislirers
XronlÄuder uminsst.

<?. D^r'g r>/e?s r«/re? Mr?^a>-^»r?-ra>r^6-r
öe/r»eiö!r sic/r Mritsr ^«sss-r i?s/M>e?e-r ?

Unter diesen vsliördsu deönden siclr 15 Lorps-
Lonunanden: (1. Kinl<itii, 2. >Vikil, 3. (Vri/, 4.
Luü.iptz8t, 5. kiO88durK, 6. IL»8(?Ii<'tu, 7. Itz-
mk>8V!ti-, 8. kraA, 9. ^086k8t!rclt, 10. Lrüllll,
N. !.einl>ei'^, 12. ller»iniiii8vrdi, 13. 1 lriüin,
14. Iiliislirueli, 15. 8-Tr.i^tzvo) und ein Llilitür-
Loinwando (in

— 4

9. Kako se delijo vojstvene čete po svoji

sestavi ?

Po svoji sestavi se delijo vojstvene čete v pe¬
hotne ali konjiške četne divizije,  te pa zopet
v pehotne, konjiške i gorske brigade.

10. Kako je sestavljena pehotna četna divizija?

Pehotna četna divizija je sestavljena v času
vojne iz 2 pehotnih brigad (14 pehotnih ali lovskih
bataljonov),

2 do 4 škadron konjiče,

3 baterije (bitnice) t. j. jedna baterijska divizija,

1 kompanije ženije (obkopcev).

četna divizija ima pa še rezervne zavode za
topništvo, sanitetno (zdravotništvo) i živežno oskrb-
ništvo.

11. Kdo je navadno poveljnik četne divizije ?

Poveljnik četne divizije je navadno feldmaršal-
lajtenant.

12. Koliko mož na Mizo šteje jedna pehotna

četna divizija ?

Pehotna četna divizija ima v svoji oskrbi okoli
16.000 mož (pešcev za boj 13.000, konjikov 600,
topov 24).

13. Kako je sestavljena pehotna brigada , i kako

se zove nje poveljnik ?

Pehotna brigada je sestavljena iz 2 pehotnih
polkov ali pa 6 do 8 bataljonov pehote i lovcev pod
poveljstvom general-majorja ali pa polkovnika; nje
poveljnik se imenuje brigadir.

— 4 —

9. IVr's clis N'rrMött <7ss //ss?'es -r<r6/r
r7?rsr ^»«a»r-»s-rse^r»?A einAs^/ier^ ?

vik vruppen äk8 vesi'68 8inä naelr iiirer üueam-
nrsnsstrnnZ snt^veäer in Infantsrik- oäsr Iva-
vall eri s - vr up x k n - v i vi 8 io n en, unä äis8k
wieder in Infanterie-, Ivavallsrie- oäsr Vk-
b ir Z 8-v ri zad s n einZetireilt.

76. ^l.^s ?vs(e/r6-r i^rrrMe-r öss/s/^ er»e /»/arr-
terie-U'rrMö-r-Dwr'srorr

Vink Infanterie- vruppen - Vivi8ion beetslrt im
XrisZe au8 2 Infantsrie-vriZaden (14 Infanterie- ocier
läAsr-vataillonkn),

2—4 Velcadronsn-Ivavailsris,

Z Latterisn, (d. i. I vatteris-vivieion),

4 Venie-IvonrpaAnis, au88erdem noclr au8 ^rtillerie-
8anität8- nuä VsrMkZ8-I>S8krvs-^u8taIt6n.

77. Il^e-- «Ä i-r cksr ^?SA6^ <7s-' .7vom»Er^»n^
er-rs-' N'?MS-i-Dwrs?'o-r?

vkr Xommanäant einsr Vrnxpen-Vivi8ion i8t in
äer ksZel vin I?6lämar8eii->Ii-visutenant.

7L. lXis 7/oo/r src/r c?is KaUs er-re-'

IInAvKiir auf 16.000 Llann "Vsrir6sz88tanci. vk-
Ikelrt88tanä 10.000 LIann, 600 Reiter unči 24 Vs8klmtze.

i?A. II^s?o//e ör(<7e-r ei-rs /ir/arr^srrs-

rvrs /-srss^ ^?-r»rcrrrcka-r^

<7srse(7)6» ?

2vvsi Infantkrie-ReZimkirter oäor 6 — 8 Vataiilone
von vsr8elriecl6nsn vruppenZattunKSn iriläsn unter
Ivonnnanäo eink8 6ensraI-Aa1or8 oäsr Odsr8tsn sine
Infautkris-vrigacls, äsr Ivoinnranäant cler8si1)sn Irsi88t
vrigaäisr.

— 5

Po sestavi razločujemo pehotne, konjiške i gorske
brigade. Šteje pa brigada 6000 do 7000 mož.

14. Kako je sestavljen armadni kor, i kdo je
njegov poveljnik ?

Armadni kor (zbor) je sestavljen iz treh četnih
divizij, njegov poveljnik je kak feldcajgmajster ali
feldmaršal-lajtenant.

15. Kako je sestavljena armada, i kako se zove
nje poveljnik ?

Armada (vojska) je sestavljena iz več korov
(zborov) ali samostalnik četnih divizij. Nje poveljnik se
zove armadni poveljnik i je navadno kak feldcajg¬
majster, ali general konjištva ali feldmaršal.

0 četah stalnega vojstva.

1. Na koliko glavnih orožnih vrst je razdeljeno
stalno vojstvo ?

Po različnih nalogah, ki jih je treba v vojni
reševati, razdeljeno je stalno vojstvo na troje glavnih
orožnih vrst:

1.  pehota i lovci,

2. konjiča,

3. topništvo;

nadalje iz pomožnih čet:
a)  obkopcev (ženije),
h)  pionirjev,

c)  železniških i telegrafij škili čet,

d)  sanitetnih i

e)  povoznih čet.

Prve tri vrste vojakov so posebno za boj,
zadnje čete pa bojevnike bistveno podpirajo.

5 —

Me.Ii äer LusammsimstLnuF bsi88t äisssr Lorxer
Infanterie-, Lavallerie- oäer OebirZs-Lrigacle nnä list
eins Ltiirbe von 6—700!) Älann.

ivsic/rew öesis/ii sr/r ^rmes-

r»rc? rvor rsicisr^om»rairciattieiesse?i>s» ?

Lin ^.rinse-Lor^s bestekt AS^'öiinIi-'b au8 ärei
vereinigten IruMSn-Oivisionen; Lommanäant äessslben
i8t ein Lelärengmeistsr oäer Lslämarseball-Oisutsimnt.

ILocirero/» rvirei eins Zirmes AeörVeiei, r«rei
reirs /isissi cis»' ^om»ra»e7-Mi cierse/He-r ?

Lins Minee >virä änreii mebrere vereinigte
^rmee-Lorpe oäer eelbststiimäige Ornxpsn-Oivisionen
gebiläet. Der Lomwmiälmt äsreeiden 1ivi88t Mmee-
Loinmnnäant unä iet Ze>vö!inlieli ein Lelä^euAmeietsr,
Osneral äer Lsvailerie oäei- Lelämaree'iail.

Inipjrsn c!k8 8ts!l6Nl!6!1 ^661-68.

i?. -rvö/c/rs/r össris/r

e?»s //se-'?

^iaeli äsn vereeliisäeuen MtzLbon, >vsleiie im
Lriezs rn iöben 8inä, be8tsiit äs.8 Heer nu8 folZenclsn
3 Raupt^v8.ikenZLttunZsn:

1. lnLiluloiitz unä äie

2. Xnvalltzrie nui

3.

Lernee LU8 äsu ülilke^vnikeu, nämlieli:

(ivnitz-,

kionnitzi'-,

o) Liseniialin- uuä ^tzlkKi'ktken-^i'npptz,

ei) ^nnitiii8- unä

s) liitiu-I^rnxpö.

Oie ersteren ärei sincl vorruAs^veise 2nr LlliirunK
äss Oefselits8, clie letzteren Oruxpen 2ur ^sssntlieksn
IIntsr8tüt2unA äerseldeu bestimmt.

— 6  —

I. Pehota.

1. Kako nalogo ima pehota ?

Pehota je tako oborožena, da se more vojevati
z vsakovrstno oboroženim nasprotnikom; zamore na¬
padati i se braniti; boriti se iz daljave, kakor v bli¬
žini; na ravnih, i grčastih tleh; brez podpore drugo¬
vrstnega vojaštva. Pehota je tedaj poglavitna pa tudi
najštevilnejša vojna sila.

2. Koliko pehotnih polkov je pod našim

cesarjem ?

Pod našim cesarjem sta 102 pehotna polka,
kterili vsak nosi ime svojega polkovnega imatelja
i svojo številko.

3. Kako je razdeljen vsak teh polkov ?

Vsak teh polkov je razdeljen na polkovni

štab, na 4 bojne bataljone;  vsak bataljon
po 4 bojne kompanije i na 1 nadomestni
bataljon,  kteri šteje 4  nadomestne stotnije.
Nadomestni bataljon  je v mirovnem času
v kadru; v vojnem času (o skopljenju vojske) pa po¬
stavi jeden vod (30 mož) štabne pehote.

Bojni bataljoni nosijo številke 1 do 4, bojne
stotnije številke 1 do 16, nadomestne stotnije pa šte¬
vilke 1  do 4 .

4. Kako se zdržujejo i imenujejo štabni vodi ?

Štabni vodi se od 4 polkov v jedno štabno

stotnijo združijo i imenujejo potem po višem povel¬
jstvu, kteremu so pridruženi, na pr. „štabna stotnija
4. pehotne četne divizije. “

.5. V kakem stanu zamore biti stotnija ?

Bojna stotnija je ali v navadnem, ali zvišanem
ali znižanem mirovnem stanu; ali pa je v bojnem
stanu. Glej priloženo tabelo.

— 6 —

I. Dis iNÄlltsris.

7. lve/e/rs 7/a7 e/iö

Vie lukmteris ist vermöge ibrer venmikung riur 8s-
kümpfunZ »Her VimMnZattunZsn; 2um ^.nzrilk und 2ur
Vertbsidi^unA, rum Vsrn- >vie rum Xablimmpfo Kleieb bs-
knliiZt; sie k»nn in iedem verrein Uvoden) selbst ebne
Ilnterstutrun!; der nndsren Nullen Imwpfsn und ist
demnsob, >veil sie 61s rulilreieliste ist', dis vuuMvaüe.

A. ^l!<s rvrs vre/ ^eAr-nsn/e-ur Ties/e/,/ e?/s
/n/an/erre?

vis Inlunteris bestellt nns 102 Inknnteris Re-
gimentern, ivovon ^sdss mit dem Xumen eines Lszi-
ments-Inbabers und mit sinsr Xummer bereielmet ist.

F. lvie A/ree/se/ sie/r /ee/es e/ressv ^tSArnren/e-' ?
dedes diessr ReZimentsr gliedert sieb in: den R s-
Zimentsstab, 4 vslä-vataillo n e üu 4 vslä-
LompaZnisn, dann in ein Lrsntr-8at^iiiou riu
4 D r s at 2 - L o m ii n A n i e n ; Istüterss ist im vrisdsu en
Linclre, nnd stellt im LlobilisirunAslAlis einen 8tnlis-
Inkanterie (30 Nenn) aut.

vis Velä-Ilstnilloue tülirsn dis Xnmmern l bis 4,
die Veld-LompaZnien Xn. 1 bis 16, die Vrsnt2-
XompLznisn Xr. 1 —4.

^k. Ivei^rtts rvtt'ck e«rs K«-ös-Lo»^iaA«/6

»»e/ rvoe-rcro/r «vrve? .sie öerran«/?

vis StLbsriiZe von 4 Rsgimsntenn ivorden in eine
8tnbs-XompnAnie tonniirt und mieii dem liölieren Iv m-
MLndo bennnnt, bei ^velobem sie einAstlieilt ist: 2. L.
„8t!ibs-LomimKnis den 4. Infnntsris-Inupxen-Vivision."

Z. /-r ree/c/rsnr K^»c7 /.si-r» err?e ^e/e/-/lonr-
^aA-rie s/e/ren?

vis veld-LompüZnis stellt sntvedsr nm normalen,
erbölitsn o lsr verminderten vrisdsnsstand oder IvrisAs-
stand. Vide im listsbsnde vnbelis.

Stan komp&nije i kadra nadomestnega bataljona,

*) Niso bojevalni. Vsaka pehotna stotnija ima 215 pušk. Nadomestna
stotnija se zamoie povišati na 300 mož; jednakomerno se pomnožijo tudi šarže.

Nannseliskt

OKoisrs


— 8

6. Kako se spravi kak bataljon na zvišani

mirovni stan ?

Kedar se kak bataljon iz navadnega na zvišani
mirovni stan prestavi, postavijo se ostali trije batal¬
joni na znižani stan ter oddajo vsak po 1 desetnika
i 1-i pešcev temu bataljonu, ki se ima na zvišani
stan postaviti.

Manjkaj iči 4 vodniki i 20 rozvoduiki pokličejo
se iz dopustnikov ali pa se novi imenujejo.

7. Koliko mož šteje pehotni bataljon ?

V okroglih številkah šteje pehotni bataljon
v mirnem času 350, o vojni pa 950 mož.

8. Koliko mož šteje pehotni polk ?

Pehotni polk šteje tedaj v mirnem času z uštetim
kadrom nadomestnega bataljona:

70 oficirjev, 1489 mož i 5 konj, ob času vojne
pa 104 oficirjev, 4914 mož i 137 konj.

9. Koliko mož šteje vsa pehota?

Vsi 102 pehotna polka imajo v mirnem času:

7140 oficirjev, 151.878 mož i 510 konj, ob
vojnem času pa 10.608 oficirjev, 501.228 mčž i
13.974 konj.

— 8 —

6. Mrs Aeso7/is7«? Äs BerseierrnF eines Äa-
iai??ons vorn -rormais-r ar«/' cis» sr/iö/rierr
^5'ie<7enssiane? ?

Bei Vsrsetrung Eines Bataillons vom normalen
auf den erliöbten Briedensstand, setzen sieb die übrigen
3 Bataillons auf clen verminderten Ltand, inclsm sis
1 Roriioralen und 14 Infanteristen 2u ienein Bataillons
transieriren.

I)!e abgängigen 4 Augsiubrer und 20 Befreite
sincl vom Brlauberstande oder durcb Beförderung rni
ersetzen.

7. Mis vis? H/a-r-r Lä?!?i sirr Är,(a-risrie-
Äaiai??s-r?

Der lirisdensstand eines Infanterie - Bataillons
räblt rund in 8umma 850, der Lriegsstand 950 lVIann.

§. IRis vis? 7>/a-r-r i-siräA? sie-' Ka-re? eines
Är/a-risris-ÄSArmsniöL?

Ber Ossammt-I^risllsnsstanä eines Inkantsris-
ReZimentes sammt äem LrsatL-Bataillons-LaZre deträzt
äemnaeli:

70 (Meiere, 1489 lVIann unä 5 Bierde und der
gssainmte BrieZsstand: 104 (Meiers, 4914 Nanu und
137 Bierde.

9. Il^is vis? rl/anrr ösi-'KF? s?is Assamnrie
/n/anieris?

Der gesamints Briedensstand der 102 Infanterie-
Regimenter beträgt:

7140 (Meiere, 151.878 Älaun und 510 Bierde,
und der gssammte Lriegssdand: 10.608 Ofdeiers,
501.228 Nann und 13.974 Bferds.

— 9

10. Kdo je poveljnik polka ?

Polkovnik  zapoveduje vsem oddelkom svo¬
jega polka.

11. Ktere vojaške osobe spadajo k polkovnemu

štabu ?

K polkovnemu štabu spadajo: 1 polkovni poboč-
nik, 1 oskrbovalni oficir, 4 polkovni (nad) zdravniki,
1 računski oficir.

Nadalje: polkovna golba, puškar, štabni vod¬
nik i 7 oficirskih slug.

12. Kdo je bataljonski poveljnik?

Bataljonski poveljnik je kak štabni oficir.
On i njegov pobočnik sta bataljonski štab.

Tudi poveljnik nadomestno-bataljonskega kadra
je kak štabni oficir,  kteri je ob jednem po¬
veljnik nadomestnega okraja.

13. Kako je pehota oblečena?

Pešci imajo čake ali pa modre čepice (kape),
temnomodre suknje, jope, telesnnike, kterih ovrat¬
niki imajo roznobarvene prilepke, svitlomodre hlače,
sinje-sivkaste plašče, kapuce i črno jermenovje.

14. Kakošne puške ima pehota, v kako dal¬
javo se z njimi strelje i v Mero daljavo se

najbolje ustreli ?

Pehota ima odzadnabitne puške (ostroguše) po
iznajdbi "VVerndlna,  s kterimi se ustreli na 2100
korakov daljave, najbolje pa v daljavo 300 korakov.

— 9 —

lM. I'Oer is/ <7 er 7^c>Mma»c7a»r/ Äöer oiie
l?/rei/s <7es 77eAime--/s?

Oer Oberst ist Loiumandant über »lis
4ksi!e seines UeZiments.

77. ^4us rvas bes/e/t/ <7e/' 77eAimen7ss/ai)?

Der kezimentsstab bsstskt aus: Reziments-
^.d)utanten, I Oroviantollieier, 4 OeKiments- (Ober-)
^sr^ten, 1 IleeknunAsollleler.

2um IlsAimentsstabs 2:äklt ferner die UeZlments-
Nusik, der Oüeksenmaeker, der Ltabsiübrer und
7 Olkieiersdisner.

72. IOsr/r«»Ar>/a/s 4?a/aii7o-rs-7^o--rura-r4«»i ?

^ls Oataillons-Xominandant lunzirt eiu 8tabs-
oilleier und bildet mit seinem .^diutanten deu
Lataillonsstab.

Oer Lommandant des Drsatr - Oataillons-Ladres
ist eiu 8tabsoffieier und ^uZleiek klrZänxunZs-
LeLirlvs-Lommandunt.

7? 0^6 rs7 ^7is /»/K-r76rrs Kt7/»s7<>7 ?

Oie Iiibrutsrie Kat O?g,ko, blaue Oeldkappeu,
duukelblaus Rüeks, Olousen, ^ermelleibsi mit ver-
sekiedeuiarbigell ^ufsekläzeu, liobtblaue kautalous,
blauAraus Miutel, Laput^en und sckvvurres lOemsu^eug.

74. 0^s7e/rs 7^a7 c7io /-r/irn7ür/e, w/s

r«e/7 7r«A6-r r«»<7 Or we7o//ö-' D/s7a-r^

sr»<7 .sie am ^vi-'^.sams^srr?

Oie Infanterie Kat Ointerlad-Osvvskre naek dem
L^stem Vsrndl, belebe bis 2100 8ekritt trnAen und
in der Distanz von 300 8ekritt das wirksamste Oeuer
Kadeu.

S

10  -

Možje v drugi vrsti nosijo pehotne lopatice;
pionirji pa so preskrbljeni s potrebnim orodjem.

15. Koliko patron nosi pešec i razvodnik, ko¬
liko podoficir pri sebi, i kje jih še dobi, če mu

jih zmanjka ?

Vsak pešec i razvodnik nosi po 70, podoficir
po 20 patron pri sebi. Če mu jih zmanjka, dobi drugih
v dveh bataljonskih vozovih za strelivo.

Vsak vojak nosi za dva dni vsakdajnega živeža
razun mesa, seboj (dva vojskina porcijona ali deleža)
i potom še rezervni  živež.

Rezervni živež je tak: 1 porcija mesne kon-
serve, 1 porcija juhine konserve, 2 porciji soli i 1
porcija tobaka.

Vsakdajni živež se nosi v krušnjaku, rezervni
živež pav telečaku.

Četni povoz  (vozovi) jednega pehotnega polka
v vojni:

za vsak bataljon jeden deželni (v deželi na¬
vadni) voz za meso, jeden krčmarski voz i dvoje
vozov za strelivo.

Za vsaki dve kompaniji jeden dvouprežni voz
s pokrovom, v kterem se vozi oficirska pertljaga,

- 10

Vas swoito Vüod ist mit dom Inks-ntorio-Zxaton
nusZorüstot; dio kionniero bositüon dio srkordorliobon
^orb^onZo.

/.5. Iprs ^«<roi-6w !kr«A^ ^'e^er /«/o»^rr^^
6e/-'6«?e, Decker l/irkero/Zio/er «n
^rr6AÄ«so//s-r-7I/rr»üro-?, r«r^ wo rs7 rks-' 7t'r-
sa^s /A-- ck'ess?ö6-r?

dodor luknutorist und Ookroito trüAt 70, jodor
Ilntorokdcior 20 8tiiok putronon. Vor pršutu kür
dioselbon ist in den boim Vutsillono bsiindliobon uvvoi
V utaiilon s-Nuniti on s »Aon.

^n VorMeZung trüzt jeder 8olä»t äoii nvvoi-
tüZiAoii kurronton VoipüoxsvorrLtli (rvvoi KrioZs-
VorMoZs-IiltÄpon-Vortioiien) mit ^usnakmo clos Vloi-
sodos uuä äoii Resorvovorratk boi sieb.

Vor kssorvovorratb Iiestebt aus 1 Portion
Avviobnob, 1 Portion Vloisob-Lonsorvo, i Portion
8npxon-Lnnsorv6, 2 Portionen 8nl? unä 1 Portion
pnuebtaimp.

Vor pnrronto Vorratli wird im Vrodsaoiro, dor
liosorvovorrntb im Vornistor ZotrnKon,

pubrwerbo, dio ein InLntorio-Itogiwont mit
sioi> un Lriozo tiilirt (Vrniijiontrnin):

Vür ^'odos Vntnillon ein Vnndosüibrwork kür
das pioisob, oin i>lurbntonder->Va86n und 2 ülunitions-
^Vngen (zeböron ^ur Tkruxpon-Lolonne).

pür^ö Lwoi KompsZnion oin ^woisi-ünniKorVookol-
^VaZon, nuk wololiom Okkeiors-öLgüZen, VorrLtbo an

*

— 11  —

zaloge obleke i obuvala, pisarno orodje i nekaj
zaloge različnih potrebščin.

Vsak bataljon mora imeti tri dvouprežne vozove
za živež (proviant).

Deželni vozovi za meso, krčmarski voz i re¬
zervni konji spadajo v bojni povoz  (tren).

Pod pertljažnim povozoml  (trenom) pa se
razumejo pokriti vozovi, živežni vozo\i  i rezervni
konji za vlako.

Živežarski (proviantni) vozozi i klavna živina
se zove proviantna kolona.

II, Lovska četa.

1. Kako nalogo imajo lovci?

Lovska četa ima podobno nalogo kakor pehota.
Le v tem se lovci razločijo od pehote, da se jemljejo
k njim manjši ljudje, potem taki, ki so bili že prej
lovci, strelci i t. d. po svojem poklicu, da se nadalje
več vadijo v streljanju na tarčo, ker se jim v mirnem
času za ta namen več streliva daje, kakor pehoti. Ker
so tedaj bolj izurjeni v streljanju, rabijo se lovci
za bolj težavne podjetja.

Noutur imck 8cliu1»verk, LMrlsi-IüjkvIiten unä siv
R6?6rv6voriÄtIl vou VorpÜ6A8Äit1Ic6lii kort^kbraolit
vvoräsn.

— 12

5. Koliko lovskih, cit ima naš cesar ?

Naš cesar ima jeden tirolski lovski polk,
h kteremu se jemljejo samo Tirolci i Predarelci, pa
32 samostojnih bojnih lovskih bataljonov.

3. Kako ime nosi tirolski lovski polk, i kako

je razvrsten ?

Tirolski lovski polk nosi ime presvitlega cesarja
i je razvrsten v polkovni štab, v 10 batal¬
jonov po 4 stotnije i v 2 nadomestna ba¬
taljona po 5 nadomestnih stotnij, ki so v
mirovnem času v kadru. Kedar se vojska, to je armada
sklicuje, postavi vsak nadomestni bataljon po jeden
štabni vod.

4. Kako se ločijo stotnije pri tirolskem lov¬
skem polku?

Stotnije bojnih bataljonov nosijo številke 1 do
40, nadomestne stotnije pa 1 do 10.

5. Kako se imenujejo bojni lovski bataljoni ?

Bojni lovski bataljoni se imenujejo s številkami
od 1 do 32.

Ysak teli bataljonov ima svoj bataljonski štab,

4 bojne stotnije s številkami 1 do 4 i 1 nadomestno
stotnijo, ktera pa je v mirovnem času v kadru.

— 12 —

L. rvas öss^s/^ Äs ÄrAsi'-Ä'rM-s ?

Vis IkiZsi'-l'ruMS dsstslit lms siusm virolsr-
1Ü F 6 r - R SA i Ul 611 t 6, lvsl6d68 sied S,U88edIi68sIied LU8
lirol uuä Voi'Ui'IdsrZ srZAu^t uuä 32 sslbstüu-
äiASii vsIäluAsr-vutaillousu.

A. Ilssseir Mrmsir /Msr! <?as ^r>o?6i'-</«A6^-
Äss/r'ms»^ e<nÄ rsrs A^iss/si'^ sis/i ^asss?ös?

vus virolsr-lÄAsr-RsZimsnt lülirt äsu Hg-msu
8e. duissriiedsu uuä döuigliedsu ^postolisedsu U^o-
8tüt uuä Zlisäsrt sied in äsu L s Zim s u t s- 8 t a b, iu
10 vsld-vats-illous sm^s 4 Vslä-Loinxs-Auisu,
uuä iu 2 vrsat^-vutililloiis 2« js 5 vrsut^-
L ou>x LAN i6u, vvölelis im l'rieäsii Zoui6iu8eiuiWLli
en Lkärs Z686t2t 8iuä. Im UodiIi8iruuZ8-1'g,Il6 >virä
von ^'väsiu Lr8nt2-IlÄtAiIIon6 eiu 8tud82uZ uutz68tollt.

4. Mtmmö/'-r /W-'em Äs ^M^aAttrs/r

Ä-' ^s/ck-.Laikcrr^cms?

Vis IloiupuAuieu äer I^6lc1-8atriiIIou6 iulirsu äis
M. 1 dis 40, Mie äer Lrssk-IloMpsKuisu äis M. 1 dis 10.

A. Ho^-ras/i rss-'Ä» c?rs Äs/HäA's^-Äcr^Kr^oirs

vis vsIäMZsr-Lstaillous ivsräsu uaed Humiusi'u
vou 1 dis 32 dsuMut.

äsäss äsrssldsu dsstedt aus 1 Lg,tg,iIIous-8tud,
4 velä-LoiuiuiZuisu mit äsu dlummsru 1 bis 4 uuä
1 vrsulA-HompaAuis, Ist^tsro ist im vrisäsu sn Ilaärs.

Sinu lojne i nadomeslnc kompanije (r kadru), i stan kadra nadomestnega
bataljona pri lovskem polku.

Asnll Mtt KviPW, <isn» «!^ kmtr-

Kglii!!!«N-!i<ckc8, <Ies <lM'-kk»Mnt?8.

II116 ^vLi':

jiiMZiiikM.

— 14

6. Koliko mož šteje polk cesarskih tirolskih
lovcev v mirovnem času ?

Polk cesarskih tirolskih lovcev šteje v mirovnem
času uštevši nadomestnega bataljona kader:

183 oficirjev, 3848 mož i 21 konj.

V vojni pa z obema nadomestnima bataljonoma
i štabnima voda:

271 oficirjev, 12.118 mož i 380 konj.

7. Koliko mož štejejo bojni lovski bataljoni
v mirovnem času?

Bojni lovski bataljoni štejejo uštevši nadomestni
kompanijski kader v mirovnem času vsak po:

18 oficirjev, 384 mož i 2 konja;

v vojni pa z nadomestno kompanijo:

26 oficirjev, 1203 mož in 37 konj.

8. Koliko mož šteje tedaj vsa lovska četa ?

Ysa lovska četa šteje v mirovnem času:

759 oficirjev, 16.136 mož i 95 konj;

v vojni pa:

1103 oficirjev, 50.614 mož in 1564 konj.

9. Kdo zapoveduje vsem oddelkom tirolskega
lovskega polka?

Ysem oddelkom tirolskega lovskega polka za¬
poveduje jeden polkovnik, kteri je ob jednem tudi
poveljnik dopolnitnega okraja za Tirolsko i Pred-
arelsko.

- 14 —

6'. Mrs vis? rksr ^rrsskettsska-rc? c?es

/L'«rS6r--/ttASr-KöArM6ttkS ?

Vsr l'risdsuZetg.ud des Iluiser-duZer-ReZimeuts
dstrügt Lammt dem LrsrrtT-LLtaillous-Lktdre :
183 Oküeisre, 3848 Neun und LI kksrds;

der LrieZsstaud suiumt dou deideu Lrsatn-
Hutuidoueu und den 2^-ei 8tads2üAen:

271 Oküeiere, 12.118 N-run und 380 kkerde.

/. Mrs vreH öckräyk r^sr 1^-istksrrssk«-^ sirrss
H/ch' d7/sr-/1 «k«r7iorrs?

Dor k?rieden88trrnd eines kkeldliiZer - Ilaluillens
sainmt LrsutL-LompuZnie-L^dre detrüZi:
18 (Meiers, 384 Nunn und 2 ?kerde;

der Lriszsstund ssmmt Lr8g,1i!-Lompa8eio:
26 Oküeisre, 1203 Llaiin und 37 ?kerdv.

<9. Mrs A-'oss r«F s/sM-ras/r c7sr° 6ssa»rm^-
^'--re^srrs- r«»^ ^-rsAss^arr^ c^s>- </KAsr--^>rrMs?

Veinuael» i8t der 668smmt-M'i6dou88tMd dsr
dÜAsr-3?ruxx6;

759 (Meiers, 16.136 Nanu und 95 kksrds;

I)sr XrisAsetaud:

1103 (Meisrs, 50.614 Nuuu und 1564 kksrds.

§. Ms»- /Ä7rr^ Äösr' a^s IC/rsrüs <7ss 7Ho?s»'-
-TKS'sr'-^eAiMsiriks cias ?

Ilsbsr ulls I5sils ds8 d'irolsr-düAsr-IieAimsllte
külirt ein Odsrst d«8 Loiuinuudo, dsrsslbs i8t ru^Isieli
Lr8ün2unA8-LsÄrIr8-LomMUudunt kür lirol und Vor-
arlberA.

— 15  —

10. Kalce poveljnike imajo posamični bata¬
ljoni tirolskega lovskega polka i posamični
bojni lovski bataljoni?

Pri posamičnih bataljonih tirolskih lovcev, kakor
tudi pri bojnih lovskih bataljonih jo zmirom kak
štabni oficir poveljnik, ter ima take dolžnosti i pra¬
vice, kakor polkovni poveljnik.

11. Kako nalogo imajo nadomestne čete ,
kedar se vojska (armada) sklicuje?

Kedar se vojska (armada) sklicuje (skuplja), imajo
nadomostne čete to nalogo, da izvežbajo novince i na¬
domestne rezervnike in da jih za bojnim oddelkom
pošiljajo, ako je treba.

12. Kaj se v potrebi naredi is nadomestnih

stotnij ?

V potrebi se naredijo iz nadomestnih stotnij
bojni bataljoni. V postaji se pustijo oddelki za
izvežbanje novincev.

13. Kako so lovci oblečeni i oboroženi?

Lovci imajo črne klobuke s petelinovim šopom,
sčukastosivc čepice, suknje i hlače, travozelene pri¬
lepite (zaleke), gumbe rumene, pri polku gladke, pri
bojnih ' bataljonih s številkami, modrosive plašče
kakor pehota i črno jermenovje.

— 15 —

76. II7-r enres 7?«f«tt77o>rs

c/es ,/«</6-'-77zz//M«>?/§, «»// rus»'

eines TTs^/zry'er-TInfarV/ons ?

Ver Ivninmundunt eines Ilntnilioim des düAsr-

RsZiments und eines I'eid^'zger-Hntnillons ist ein

LtadsoKeier mit den Odliegeniieiten und Leluzuissen
eines IlsZiments-Ivommundunten.

77. 11'77«/,« 77es7r,n»runA 7«7-e» r'm M>ür7r-
sirunAS-T^ttfie <7re 7i/nstt^7cö-^6>

Im LIndilisirunZs-d'uIIe desorZen <Iie lÄsatzicHrpsr
clie militürisede ^.usdildunZ der Rekruten und Rrsutz-
Reservisten und lien Uaedsodud kür ^di-ÄnM äer I'elä-
^btkoilunZen.

7L. 117/s znr 7?szi«- ^/a77s <rus ^e,r 7t>.;<,/L-
^s--rxaA>rr6-r /o^n?r>7?

Im LeclarlstAlIe werden nus den Lrsntz-Lom-
I>ngnien I?eld-I1ntnillon6 kormiet; und werden dnnn
in der 8tntinu I)stg.eii6M8nt8 zur ke^ruten-^usbüdunZ
z.urüei<ZelL8sen.

7Z. 117« smt7 ck'e k7«A6>' ^»<7 ös-

roa//-rc7?

I)ie liiger linden srlnvuize Hüte mit Ilndnen-
dused, deedtgruue I'eldlcnpsien, Rüeds, lilousen, ^vi mel-
ieidel und knntnlons, Arusgrüne ^uksedlÜAe, gellie
Xnoiifo, deim lie^inioute glätte, dei lien IVdd-Lntuillone»
mit Hummern, dluuZruue Llüntel wie Infanterie und
sedwarzes kieinenzouZ.

— 16 —

V Obče velja tudi za lovce, kar se je pri pehoti
reklo o živežnih zalogah, oboroženju i bojni opravi.
Drugačni so pri lovcih le bataljonski trobci, ker so
na konjih, imajo sabljo kakor konjiki i revolverje,
pa bojno strelivo po 30 patron.

Po v oz (tren) lovskega bataljona ima:

3 dvouprežne, pokrite vozove,

3 dvouprežne proviantne vozove (za živež),

2 četverauprežna vozova za strelivo (pri četni koloni),
1 voz za krčmarja i
1 yoz za meso.

III, Konjiča.

1. Kalco nalogo ima lconjica?

Konjiča oskrbljuje v prvi vrsti s svojo hitro
kretnjo varnostno i nanaznilno službo na velike dal¬
jave. V boju se mora rojevati s sovražno konjico,
skuša upleniti sovražne topove, če niso dobro zava¬
rovani, po zmagovalnem boju preganja nasprotnika,
pri umikanju pa ga zadržuje i ovira, da naših pešcev
ne more dohiteti.

2. Koliko polkov konjiče ima naš cesar?

Naš cesar ima 41 polkov konjiče, i sicer 14
polkov dragoncev, 16 polkov huzarjev i 11 polkov
ulancev. (Ulanski polki imajo številke 1 do 13.*)

) št. 9 i 10 ste zdaj prazni.

— 16 —

Im Vllgsmsinen ist äas über äie ' evaDiung,
Ausrüstung unä äie Verpflegs-Vorrätbe äsr Infanterie
Vugefüblte auob kur äie ääger-lrupxe inassgebenä;
eins Kusnabme ünäen äissbe^ügliell äie vataillons-
Ilornisten, vvelclis liier beritten, mit äem Kavallerie-
8äbel unä sinsm Revolver bsvvalfnet unä mit einer
Kriegstasolien-ÄIunition von 30 Ratronen vorsolien sinä.

vor Rrain oinos ääger-Rataillons bestellt aus:
3 rllveisxännigen Veobel-V^agen,

3 ii^'sisxünnigsn Rroviant- (Löst-) Vagen,

2 viors^ünnigen LIunitions-Vagen (in äor vrujipon-
Rolonne),

I Narkatonäer- unä

1 Rlsisob-Vagen.

III. Xavallöris.

1. IKeie/rö /ra^ äie ^avaäie-'is?

vio Kavallerie versiebt vornsbnlliob äuroli äie
Lebnelligbeit ibrer Rsvvsgung äsn 8iellsrbeits- unä
Huodricdten-Vienst nut vvsite Lntksrnuugen; sis imt
im 6skooi>te äio vokümpkung Isinälioiisr veiter-
^.dtlreilungon, nuoli vmstünäsn äie ^Voguuinns nioiit
gehörig deäeolrter vutterien (Voseliütne), nuok einem
siegrsiolion Vskeolits äie Verfolgung äss Vegnsrs, doi
einem Lüol^uge äus Vukliultsn oäer Hemmen äsr
Verfolgung ru besorgen.

2. wrs msisn AsA»»s-r^er-r c(rs

^ria((e-'r6 ?

Vie Kavallerie bestellt aus 41 Regimentern,
unä 2lvar aus: 14 Dragoner-, 16 Husaren unä 11 Vb-
lanen-Regimentern (letztere mit Kummern 1 bis 13)*)

) lür. 9 unä 10 bestellen äermalen uiebt.

17

3. Kako je razdeljen vsak konjiški polk?

Vsak konjiški polk je razdeljen v mirovnem
easu v polkovni štab ter v dve diviziji, vsaka po
3 bojne škadrone, i v nadomestni kader.

Ob času vojne se naredita iz kadra jedna
nadomestna i jedna rezervna škadrona, pa 2 voda
štabne konjiče.

Pri vsakem konjiškem polku je tudi jeden vod
pionirjev.

Škadrona sc deli na 4 vode, vsak vod na
3 patrole.

Ves konjiški polk je podložen polkovniku.
Vsaka divizija ima jednega štabnega oficirja, vsaka
škadrona jednega ritmajstra za poveljnika.

4. Krko močna je škadrona, i kako konjiški
polk ?

Škadrona šteje v mirovnem času i v vojni po
171 mož i 149 konj.

Ves konjiški polk z nadomestnim kadrom šteje
v miru:

42 oficirjev, 1031 mož i 961 konj.

Vsi 41 konjiški polki imajo v mirovnem času:
922 oficirjev, 42.353. mož i 39.401 konj;

ob času vojne pa:

2337 oficirjev, 61.582 mož i. 61.295 konj.

- 17 -

A. AavMene-AeArMS^?

dedes Kavallerie - Regiment gliedert sieb im
krieden in den Regiments-Ftab, 2 Divisionen ru 3
ksld-kslcadrenen und I krsatr-kadre.

Im Nodilisirungs-kalle werden ans diesem kadre
eine krsat^-ksbadron, eine Reserve - kskadron und
2 Angs Stabs-Kavallerie ausgestellt.

Lei .jedem Kavallerie-Regiments bestellt weiter
ein ?ionnier-2ug.

Dis Kskadron wird in 4 Züge, der 2ug in 3
Ratrullen eingetbeilt.

Der Oberst sübrt das Kommando über alle
Ilieile dos Regiments. Die Divisionen werden von
Stabsoldrieren und die kslcadronen von Rittmeistern
Irommandirt.

4. IXre L/ar/r iss eine M/raciro-r?

Rins Lslcadron ist im krieden und Kriege 171
Nun» und 149 Rkerde stark.

Der kriedensstand eines Kavallerie-Regiments
mit dem krsatr-kadsr beträgt: 42 (Meiere, 103l
Nann und 961 Rkerde.

Demnaeb ist der Rrieilensstand der gesammten
41 Kavallerie-Regimenter.'

1722 OKeisre, 42.271 Nann und 39.401 Rkerde.

Kriegsstand:

2337 (Meiere, 61.582 Nann und 61.295 klerds.

3

— 18

5. Kako so oblečeni dragonci , kako huzarji i

kako ulanci?

Dragonci imajo čelade, svitlomodre suknje,
raznobarven e prilepke, temnomodre jope, široke,
rudeče hlače za škornji i rujave plašče s kapucami.

Huzarji  imajo različno barvene čake, svitlo¬
modre ali temnomodre surke s črnožoltimi trakovi,
rudeče hlače za škornji, jope i plašče kakor dragonci.

Ulanci  imajo različno barvene tatarke (štiri-
voglate čepice), svitlomodre ulanke (ulanske jope) z
rudečirni prilepki, jope, hlače i plašče, kakor
dragonci.

Vsa konjiča ima rudeče bojne čepice i rujavo
jermenovje, samo jermen pri ročaju sablje je iz rude-
čega juhtnega usnja.

6. Kako je konjiča oborožena ?

Vsa konjiča razven dveh nejezdočih vojakov pri
vsakem pionirskem vodu, ki imata pionirske sablje,
nosi dolge konjiške sablje.

Razven tega ima vsa konjiče odzad nabitne
karabinke.

Vsi podoficirji konjiče i tisti ulanci, ki nemajo
karabink, so oboroženi z revolverji.

7. V kako daljavo se strelje s karabinkami

in z revolverji ?

S karabinkami se ustreli na 1000 korakov dal¬
jave, z revolverji pa na 200 korakov.

Strelivo za odzad nabitne karabinke je po 50
patron, za revolverje pa po 30 patron.

- 18 —

O5'e sr-rr? <?re Dra-o-rer, c?r'e ^ktsare-r

-E^ «ore r/re kl/r?a>re-r «Ä-AStkrt?

Vis vra Z o n 6 r kabeu Osimo, liobtblaue Röebs
mit vsrsoliisclsnsiii IiiZeii ^ukseliliiZen, dunkelblaue
Lloimen, iveite rotlie 8tiekelbo86n umi braune Nantel
mit Kaputten.

vie 8 us ar 6 n babsu ver8ebied6nkirbi80 02ako8,
liebt- oder dunkelblaue Attila, sckivar^AsIde Ver-
ZebuürunZen, rotde 8tiskelbo8en, 6Iou8ou und Lläntel
wie die OraZoner.

Oie O bI a n e n baben vsrbobiedenkarbiZo 1'atarba
liebtblaue Oblanka mit krapprotben ^uk8okIäAon,
OIou86n, IIo8sn uml Mäntel wie die OraZonor.

Oie F68ammte Llann8ebakt der Kavallerie bat
rotim Oeldkaiipen uml braunS8 RiemenreuZ, clie 8äbel-
kupel ledoeb von rotbem duebtenleder.

6. l'Kre rÄ r?re Hroa^erre -sroa^-re^?

Oie 8Kl>26 Lavalleris, auZ^enommen die rvvsi
unberitteneu 8ol<laten beim OionuisrruZe, iveleks
?ioiinier8äbel baben, i8t mit 8ädeln bewaffnet.

^U88eräem bat 8ämmtliobe Lavallerie Hinterlail-
Larabiner.

.4.1le Onterokkoiere der Lavallerie und die niobt
mit Karabinern beivassneten Oblansn baben Revolver.

1Kre rosr^ r/re ^raör'»er wre

r?r'e /ieeo/ver?

Karabiner tragen auk Oi8taii2en di8 1600 8ebritt
und dis Revolver auk 200 8ebritt.

Oie KrisA8-'l'a8ob6n-Nunition beträZt kür die
Ilinterlad-Karabiner 50, kür den Revolver 30 Ltüolc
I'atronen.

3*

— 19 —

IV. Topništvo.

1. Kako nalogo ima topništvo ?

Topništvo zamore s svojimi topovi streljati na
8000 korakov daljave i deluje največ s tem, ker
imajo njega strelbe toliko uničevalno moč. Ta četa
se porablja najbolje za boj v daljavo; ker pa samo¬
stojno ne more postopati, potrebuje vedno brarnbe
od pehote ali konjiče.

2. Kako je topništvo razdeljeno?

Po svoji porabi je topništvo razdeljeno na
bojno, trdnjavsko i gorsko topništvo.

3. Koliko polkov Šteje bojno topništvo?

Bojno topništvo šteje 13 polkov, ki se imenu¬
jejo po svojih polkovnih imateljih i s številkami
1 do 13.

4. Kako je rasvrsten vsak polk bojnega top¬
ništva?

Vsak polk bojnega topništva je razvrsten
v polkovni štab ivbitniške divizij  e,  kterim
na čelu stojijo štabni oficirji.

5. Kaj je bitniška divizija?

Bitniška divizija je več bitni  c,  kterim zapo¬
vedujejo stotniki.

— Id -

IV. Urtillsrio.

c/i6

Vis Artillerie Iranu mit idren Vespdnt^en dis
nul 8000 Ledritts LntisrnunA sskisssen unči virlrt
an88olilig88lisli clurek dis gro8ss XsrstörnnZsIrrsst ilirsr
Vesedosss. Vis86 Vrulips signst sied sum vsrnAefcsdt,
und da idr jscls LsIbststandiZIrsit ksdlt, so dsdark
sslds stets des 8edut268 der Inkantsris oäsr Lavallsrie.

L. IVis rvr><F </rs er-rAls^sr^?

diaod dsr VsrvvsudunAsart ^vird äis ^rtillsris iu
dis Vsld-, Vsstnuzs- und VebirA8-L.rtiIIsris
siuzetdsilt.

A. ^4r«§ wrs vre/e-r öss/e/^ c^rs

Vis Veld-^rtiilsiis dsstsdt ans 13 RsZwientsru,
vvslsks mit <Ism Uninsu 1 sr Mvsiligon ludadsr unä
mit lilummsru von I—13 bs^siodnst siuä.

IVo A/rec/er^ sic/r

ÄSA«MS-r^ ?

.Isrlss VsIcl-^rtillsris-RsAimsut xlisäsrt siod in
äsn Ksgimonts-Ltad und in Vattsi is-Vi Visi¬
on sn, vsleds clured Stadsovisisrs Irommanäirt >vsräon.

A. was sr'-rs Aatte-'is-Dr'mH?

lüins Lattsris-Vivision bestsdt aus Vattsrisn,
>vsleks von Vauxtlsntsn irommanäirt tvsräsn.

— 20

6. Kakošne bitnice razločujemo ?

Po kalibru ali premeru cevi razločujemo
težke  (9 cm.) i lehke  (8 cm.) bitnice. — Ako je
moštvo lehkih bitnic na konjih, imenujejo se j e z-
doče  bitnice.

7. Koliko topov ima v vojnem času jedna

bitnica ?

V vojni ima vsaka bitnica 8 topov i 8 vozov
za strelivo. V miru imajo le 4 od teh topov svojo
uprego, strelivni vozovi pa so brez uprege.

Jezdoče baterije (bitnice) imajo v miru kakor
v vojni po šest topov z uprego.

8. Koliko uprege ima vsak top i njegov voz

za strelivo ?

Vsak top i njegov strelivni voz ima po 6 konj
uprege.

9. Kakšne kitale se rabijo pri novejših topovih ?

Pri novejših topovih se rabijo: bombe, šropneli,
požigače i karteče. V zalogi streliva pa se shranu-
jejo tudi strelivne i metalne patrone i užigalnice.

10. Koliko bataljonov šteje trdnjavsko top¬
ništvo ?

Trdnjavsko topništvo šteje v vojni i v miru
12 bataljonov,  ki se zaznamenujejo s številkami

I do XII.

— 20 —

6. IK^e E^e>r c^is ^'t^erisir e«»FS^sr^?

Dis vatterisn iveräen naed äem Lalider äsr
Vesckut^robre in sediere (oäer 9 em.) unä
Iki elit 6 (oäer 8 em.) eingetbeilt.

>V enn äie LeäiennnAS-Uannsekakt äer leiekten
vatterie beritten ist, so beissen äiess Latterien
rsite n ä e.

/. Il^-e vie(e (xeseZ/Ä^Lö As/s örou E D-rsAL
sr« eins-' Zattsrie?

Im LrieZe Zeliören ru einer Latterie 8 Vescbut^s
unä 8 vatterie-Nunitions-^VaAsn. Im I'rieäen einä
bievon nur 4 Vesoküt^e bespannt, äie Uunitions-^agen
uubespannt.

Vie reitenäen vatterien Kaden im I'rieäen unä
im XrisZe 6 bespannte Oesedütre.

<8. 11^6 vre? s^ärmrA si»^ a//e 6^6S6/tÄ^s

u-rck s/is ckasr« Ae/rörrA6-r Mrmr^ro-rs- I^aAS-r?

^Ile Oesekütxs unä ilis äaru zekorizen Nuni-
tions-^VaZen sinä seodsspSnniZ.

A. lle/c^e (rese/rosse Lomms-r ^er <ss/r »er<s?r
6r6se/tÄLe-r ?« I^s- ^e-r^rrirA' ?

I)ie Otzsekosse, <Iis bei äen neuen Oesokütren
in Verivenclung Kummen sinä. HokIZesodosse, Lkrapnels,
lZranäMsekosse uncl Lartätseken. 2ur LIunition M-
körsn ausseräem nook Lokuss- unä ^Vurkpatronsn unä
I'riktiollsdranäeln.

16. ^l«L ML vi6?e-r 1?a/«ü1/s-r6>r c?rs

vis I^estunAs-^rtillerie destekt im LrieZe unä
im Ik'ieäen aus 12 Bataillonen.weloks niit Nummern
I—XII de^eiebnet sinä.

— 21  —

11. Kje se rabi trdnjavsko topništvo?

Trdnjavsko topništvo se rabi v trdnjavah i
utrjenih krajih za branbo i za napad.

12. Koliko bitnic šteje gorsko topništvo ?

Gorsko topništvo šteje v miru 5 bitnic, ki spa¬
dajo v stan trdnjavskega topništva.

V vojski se zamore to število v potrebi po¬
višati na 10 bitnic.

Vsaka teh bitnic ima 4 topove 7 cm. premera
(kalibra). Topove prenaša nosna živina (mule itd.) na
vozeh ali pa na hrbet privezane.

13. Kako so topničarji oblečeni i oboroženi ?

Topničarji imajo čake s konjskim repom,
pa modre bojne čepice, rujave suknje z rodečimi
prilepki, široke, modre hlače za škornji, plašče pa
kakor pehota. Razni polki se razločujejo po številkah
na gumbah. Tudi trdnjavski topničarji so tako oble¬
čeni, samo da imajo svitlomodre hlače z rudečim
robom po šivu. Razni bataljoni se ločijo po številkah
na gumbah.

Jermenovje je rujavo.

Podoficirji so oboroženi s konji kimi sabljami
i revolverji, vojaki s pijonirskimi sabljami.

Predstrelci, nad- i podtopničarji trdnjavskega
topništva majo kratke ostraguše (zadovke).

Vojno strelivo znaša za revolver i za kratke
ostraguše po 30 patron,

— 21 —

7 /. 117- w7r<7 <776 ^ssktt»As-^.rk777sr76 vs-'rvs>rk7s7 ?

Vis DsstunKs-^rtillsriv evirä bei äsr Vertboiäi-
8»»8 unä bsim ^uZrilks kostsr klütrs vvrlvsnäst.

/7. ?«7s TFattsrkew öesks/?k ck's

6^6H7rAS-^1-77/7er76?

Dis OobirAs-^rtillorio bestellt im Drisäen aus
5 llntterion, lvelebo in äsn 8tancl äse I'ostnnzs-^rtil-
Isris goborsn.

Im Rriexe bann äisss 2kllil je »soll Osänik unk
10 Dnttsrisn srbvbt -lveräon.

äoäe äiessr Dntrorieu bestellt »ns 4 Ossobntren
7 sm. Kslibors, vslobe äursli IruAtbisie kubrsnä oäsr
truxenä kortgsbrnolit werden.

7F. IR7s 7sk e77s ^1rO776r76 crHrtMrk rr»<7
k-ersc^rsk ?

Dis ^rtillsris bnt 0<n!cn mit Rossseinveif,
Kinns Deläkaxxsn, brauus köeks mit rotbsn -Vui-
sebliiAS», vvvits blans Ztiskslbossii, Nnntsi lvis äis
InkMtsris. Die Lssimeiiter untsrselisiäsn sieb änreb
äis Nummsr aul äsn Ln»l>ksn.

Dis DsstnilZs-^rtiilsris ist vvis äis Dslä-^rtilleris
aäjustii't, nur bnt sis liebtblaus kantalon mit rotbsn
Damxnsssn. Dis Dg-tnillons untsrsebsiäsn sieb äureb
äis ibiummsr guk äsn Lnöpksn.

Das Rismsn^suZ ist brirun.

Dio Dntsroküoisrs sinä mit LavnIIeris-LübsIn
unä Revolvern, äis Loläntsn mit Pionnisr-Lübsln
bsvvLlknst.

Dis Vormsistsr, Obsr- unä Ilntsrliunonisrs äsr
DsstunAS - ^rtillsris Imbsn Ilintsrinä - lixtrn - Korps-
Osvvebrs.

Dis LrisAstnsebsn-Nunition kur äsn Rsvolvsr unä
kür äas RxtrÄ-Lorxs-Ols^vsbr bstrüZt 30 8t. Datronsn.

V, Obkopna ali ženijska oeta,

1. Kako nalogo ima ženijska četa?

Ženijska četa ima naloge, da druge tri glavne
orožne sile v boju s tem podpira, da jim naredi za¬
vetja ali odstranuje zapreke, da naredi podkope za
podžgati i razstreliti, da utrdi ugodno ležeče kraje itd.

2. Koliko polkov šteje ženijska četa ?

Ženijska četa šteje dva polka,  ki sta ime¬
novana po imateljih i vsak s svojo številko.

3. Kako je razvrsten ženijslci polk ?

Ženijski polk je razvrsten v polkovni štab,
v 5 bojnih bataljonov po 4 stotnij  e,  potem
v 2 rezervni stotniji  i v jedni nadomestni
bataljon, ki ima 5 stotnij.

4. Kako ježenijska četa oblečena i oborožena ?

Ženijska četa ima čake pa modrosive bojne
čepice, svetlomodre suknje s črešnjevo rudečimi pri¬
lep ki, potem modrosive hlače, črno jerinenovje i pe¬
hotne plašče.

Polka se razločujeta po številkah na gumbah.

Vojaki imajo kratke odzad-nabitne ostrogušo s
sunilnim bodalom in pionirsko sabljo.

Za svojo puško nosi v vojni vsak pod¬
oficir po 20, vsak razvodnik i obkopec po 30 ka-
rabinarskih patron streliva s seboj.

—- 22 ——

V. lxsiiis

7. I^eie/rs Aesiv-rm«^ čire trs-rie- ^>r«MS?

Vis venie-vrupim dat die Lestimmung, die
anderen drei vaupt^vailon, Želode sigsntlied das Ve-
Modt ftidrsn, im Lamxfe dured verriedtung von
Deckungen und Vinvvegräumung von vinderoissen,
^uskudrung von Ninen-^rdeiten, vekestigung von
Teilungen und dgl. vvesentliod ru unterstützen.

L. ^4r«s wie nisis-r AsArMSMiker-r öesie/r7 e7re

<7e?rie-7'>^M6 ?

Vie Vsnie-Vruppe bestellt aus rvvsi ksgi-
m en tern, tvelode mit dem Ramen eines Indabers
und einer Rümmer bereiodnet sind.

A. Ivie //iMoleri sie/? Heckes 6^eme-^sAime>ri?

dodes Vonio-LoZimovt gliedert sicii in den
Kegiments-Ltab, in tünt veld-v»taillono Lu
vier Veld-Loinpagnien, ds,nn in 2 Roservo-
Lompagnien und in ein Vrsutr-Latsillon
nu künk Lo inxugnisn.

Ivie isi ciie 6e-rre-.IVuMe a/7/usiiri
öewaMs7 ?

Vie Venie-Vrupxe Kat 6ruko, bluugruue
vsldkuppsn, lioktdlane Lüelre mit Icirsolirottien ut-
soiilügen und dluugruue ?untulon8, selivsur^es viemen-
reug und Nüntel >vie dis Infanterie.

Vie Regimenter untersoimiden sied dureli die
Rümmer aul den Lnöpien.

Vie 8oldaten der Vsnie-Vrupxs Kaden dürre
Vinteriad-Kevveiire (Vxtra-Lorx8-Vs>vekr6) mit 8tied-
dajonnett und Vionnier-Lakel.

Vie Vriegstaseden-Nunition beträgt Mr den
vnterofüoisr 20, Mr den vskreiten und 8af>?6iir 30
8tüek Larabinsr-Vatronen,

— 23

VI, Pionirji,

1. Kako službo opravljajo v vojni pionirji ?

Pionirji morajo v vojni vojne mostove delati,
za ktere vozijo gradivo s seboj, razdirati i zopet
popravljati železnice, ceste, mostove itd.

2. Koliko močna je pionirska četa ?

Pionirska četa obstoji iz j edinega pionir¬
skega polka, ki ima 5 bataljonov.

Vsak bataljon po 4 bojne stotnije, 1 re¬
zervno s totnijp,  jedno nadomestno stotnijo
v kadru i jedno rezervo za orodje.

K pionirskemu polku spada tudi depot  (zaloga)
pionirskega orodja.

3. Kaj je vojno-mostovni prevoz ?

Voj n o-mo s t o v n i prevoz  je določeno šte¬
vilo vozov, na kterih se prevaža gradivo za jeden
most, ki je do 53 metrov dolg.

4. Kako so pionirji oblečeni i oboroženi ?

Pionirji imajo čake, sicer so pa oblečeni kakor
lovci, le da imajo jeklenozelene prilepke i bele gumbe
namesto rumenih. Jeden del vojakov je oborožen
s kratkimi ostragušami — vsi pa imajo pionirske sablje.

Jermenovje je črno.

Vojno strelivo znaša za podoficirja po 20, za
razvodnika i pionirja pa po 30 karabinarskih patron.

- 23 —

VI. kioimisr-lrriMk.

7. IVori» 7-«»7e7^ <7s/' Drsws^ e/e-' Ko-r-rrers

ver visnst äer kionniere im Leläe bestebt in
äer Lrbauung von LriegsbrüeLen, (aus äem mitge-
küi>rten Nateriais) Zerstörung unä V^ieäerlmrsteilung
von Lisenbabnen, 8trassen, vrüelcen u. 8. w.

L. Mö/e/tö» ^iöVrö^u-r^s-r ck's

^Vomrre-'-^'kMie?

Vie vionnier-vruxpe bestebt aus einem kion-
nier-keKiment nu 5 vataillonsn.

äeäes Latailion bestebt aus 4Lompagnieu,
1 R e s e r v e - L o m p a g »ie, 1 Lrsatn-Lompa-
gnie-Ivaäre unä 1 2 e u g 8 - v e s erv e.

Aum kionnier-ksgiments gebürt weiter äas
vionnier-^eugs-vexot.

A. IVas vers^e/^ »ra» «n7er ^rs^s-Ä-Äo/ce-r-
^«r^a</s?

Unter LrieZZbrüeken-DquixuAe ver8telit
mnn eine bestimmte ^.ll?nbl ^VnZen, uuk weielien äas
Nateriai ru einer 53 m. langen Lrüebs in» b'elä
mitgetülirt vvirä.

4. IVre sr»^ cke ^rerttrrers ar7M85u^ tttrc?

Vie vionniere baben O^Lbo unä sinä im vibri-
A6n wie äie änzer näMstirt, nur bnbsn sie stnblZrüue
^ukseblnze unä statt äer Zeiben, weisse Ln<>i)ke. Lin
vbeii äer 8oiäaten ist mit Lernen vinteriaä-kewekren
versebsn — aiie baden ?ionnier-8ädei.

Vas RismenneuZ ist sobwarn.

Vie Lriezstaseben-Nunition beträgt bei äem
ilnterofiieier 20, bei äem befreiten unä kionnier 30
8tüeL Larabiner-Vatronsn.

24  —

VIL Železniški i telegrafski polk.

1. KaJco nalogo ima železniški i telegrafski

polk ?

Železniški i telegrafski polk opravlja službo pri
železnicah i pri bojnem telegrafu, tudi izdeluje želez¬
niške i telegrafske zveze ali pa jih pokončuje.

2. Kako je razvraten ta polk ?

Ta polk je razvrsteu v mirovnem času na pol¬
kovni štab, 2 bataljona po 4 kompanije i
1 nadomestni  kader.

Bataljoni nosijo številke j i 2, stotnije šte¬
vilke 1 do 8.

Ob času vojne se bataljona razdražita i iz nju
se naredijo:

a)  železniške stotnije,

b)  vodstva za bojni telegraf,

c)  bojno-telegrafski oddelki,

d)  jeden nadomestni bataljon z dvema kompa-
nijema.

3. Kako je oblečeno i oboroženo moštvo želez¬
niškega i telegrafskega polka ?

Vojaki tega polka so oblečeni i oboroženi,
kakor pionirji. Kot posebno znamenje ima vsak mož
na ovratniku svoje suknje, (jope, telesnika) kolo
s perutnicami i letečim bliskem iz bele kovine.

— 24 —

VII. Las Lisöitdadv- unä?6l6Kral6ü-K6Aiiü6ut.

7. IVe/e/rö LöL7iMMU»A /ra/! r/as 7?ise»ia/ru-
u»/7 !?6/öA-'a/s-r--KeA»tts-r7 ?

Das visenbsbn- und leiegrsten-Regiment ist
tbeils rur Verseilung des Kisenbsiin-, tbeils ^ur Ver-
sebung des velegrskondisnstes bestimmt; suob wird
es xur Vorstellung von visenbsbnen- und velegrsken-
Verbindungen, sowie rur vnbruuobburmnobung der-
selben verwendet.

L. was öes/e/,7 r/as Ar'senöa/tti- u»c/

7 e/e/7 -v/ /k» - 7/ er/rm r« 7 ?

Im Frieden bestebt das visenlialm- und d'ele-
gralen-vegiment aus clem Regime nts-8tabe, 2
Bataillonen ^u ^'s 4 Kompagnien und aus I
L i s a t- L n ä r 6.

Dio Untnillons kübren äio !bliimm6i'n I und 2,
äiö XompLZniöli dis Hummern 1 bis 8.

Im LrioZo wird der i^riodens-Hut.uIIons-Ver-
band »uholöst und ss werden:

a^) Lisenbubn-LompUAnieii,

b) I'eld-'I'oleArukell-virektionon,

6^) b'eld-leleAruIen-^btbeilunZen und

ci) 1 Ilrsntz-Iintsillon xu 2 bb'satr-IvomjmZnien
gebildet.

A. IVrs r'si! r//s Tl^annse/ra/? Msewia/m-
«>r,7 ^6/sArcr/s»-7?eAiMe>r^ a^us7r-7 ?r>r</
/-ervaMs^?

Vie Nrumsobult des Liseububn- und lelegrulen-
kegiments ist wie die vionnier-lruppe ad.justirt und
bswutknet. ^Is besonderes ^b^eieken Imt loder Nnnn
sm Krügen des 'VVutkenroebes slüonso, ^ermelleibel)
ein geüügeites, mit einem viitre durebrogenes Rud
aus weissem LletsII.

— 25  —

VIII, Zdravotniška četa,

1. Kako službo ima zdravotniška četa ?

Ona je za pomoč i postrežbo bolnim i ranjenim.

2. Kako je razdeljena zdravotniška četa?

Zdravotniška četa je razdeljena na zdravo t-
n išk o p o v el j ni št v o i na 2f> zdravotniški h
oddelkov,  ktcrili vsak je priredjen kaki vojaški
bolnici.

3. Kako so zdravotniki oblečeni i oboroženi ?

Zdravotniki imajo čake, sinje čepice, temno¬
zelene suknje z rodečimi prilepiti, sinje hlače i plašče,
kakor pehota.

Moštvo je oboroženo samo s pionirsko sabljo.
V krepčilo ranjenih nosi vsak zdravotnik še veliko
bojno čutaro.

Ysak mož ima v vojni belo ruto z rudečim
križem okoli rokava prišito.

25 —

VIII. Lg.üitLts-I'ruppö.

'7. Ire-rÄ 7rcr§ c?r'e ,8'ttni/a7s-7/tt^)c ?

8ie Kat die Xrsnken und Verwundeten ru
püe^tn und ibnen Rilke ru leiste».

L. ^4«s rvas öeske/r^ eirs ^»>rMks-2Vr<M6 ?

Lie bestebt sus einem Zsnitstslruppen-
Lommsndo und 26 8snitsts-^btb eil unzen,
wovon .je eins bei einem der Vsrnisons^idtsler ein-
setbeilt ist.

A. RVs isk </rs ,8'«»ridks-^r//MS «H«.;krrk
r«re7 5ewa//'-re^?

I)ie 8onit:its Trupps list 6rsl<o, bisuM'sus
I^eldbs^pen, dunbelZrüne Röcke mit krspprotben
^uksoblsAkn, btlutzrsnc Rsntslcms und Inksntsiüe-
Nsntel. —

Vie Nsuusolmkt bst blos den ?ionnisr-8sdel
und besitzt rur Vsbunz der Vervundeten eine Zweite
zrosse Veldüssobe^ dsnu eine VerbsudreuZtssoke mit
VtzrbsndZsrstken.

Im Lrie.ge trugt ^sder Nsnn eine weisse Arm¬
binde mit rotbem Xreu^e.


— 26  —

IX, Vozarska četa.

1. Kako službo ima vozarska četa?

Vozarska četa dovaža i donaša vojakom v vojni
različne vojne potrebščine z vozovi ali nosno živino.

2. Koliko je vozarskih polkov?

Vozarski polki so trije, ki so zaznamovani
s številkami 1 do 3.

3. Kako so razvrščeni vozarski polki v mi¬
rovnem času ?

Vsak vozarski polk je v mirovnem času raz¬
vrščen v v ozar s k e divizije,  i divizije zopet v
vozarske škadrone  (gorsko-vozarske škadrone)
i jeden vozni kader.  Gorsko-vozne škadrone so
zdaj še v kadru.

4. Kako so vozarji oblečeni i oboroženi?

Vozarji imajo čake, rudeče kape, temno-rujave
suknje s svetlo-modrimi prilepki, široke, rudeče
hlače za škornji i konjiške plašče. — Moštvo je obo¬
roženo samo s pionirskimi sabljami, podoficirji imajo
pa konjiške sablje i revolverje.

Jermenovje je rujavo.

- 26 —

IX. Iraiillruppg.

7. Murr» /tar^i/säo/i/ro^ ^er Dre»s<

</er 7/v,Or-^rr«Me?

Oer Dienst der Oruin-Oruppe bestebt buupt-
sueblieb durln, im Lrie^e der Prines mittelst Oubr-
nerben und ^rugtbieren Lriegsbedurknisse nueb-
iuisobuffsn.

L. ^us' m/s rie/e-r //6Att»6»^«n Kes<s7/7 <7rs
'?rai-r- ^r»MS?

Vis Oruin-'I'ruppe bestebt »us 3 Itegimentorn,
nelobe mit blunimern 1 bis 3 bereiednet sind.

A. Mre e/?rec7e»7 «ie/» -s^es i?rarrr-ÄöA/me»^
im ^rre^s»?

dsdes ^k'uiu-RkKimeut gliedert sieb im b'riedeo
iu I'i u iu - D i v i si o u e u, und diese nieder io
d'ruin- (Kebirgs-Huin ) Lsliudrousu uud eiusn
? ur Ic-L udre. Oie Oedirgs-d'ruin-lLsiiudroneu destebsu
vorlüuüg im Ludre.

<7. lOre rZr's 7'/ «ru- 7>«Me unä

7-6M///'nc7 ?

Oie ^'ruin-l'ruppe but Orulro, rotbs Oeld-
buppeu, dunkeldruune Röelre mit liebtbluuen ^u5-
seklsgen, neite rotlm Ltiekelbusen und Luvullerie-
Nüutel. — Vie Nunnsebukt ist nur mit kionnier-Sübeln
denukbet, die OuteroWeiers buben Luvullerie-Sübel
und kevolver.

Ous Oiemenreug ist bruun.

4'

— 27

X. Bosansko-hercegovske čete.

1. Koliko je v Bosni i Hercegovini dopol¬
nilnih okrajev ?

V Bosni i Hercegovini so 4 okraji z okraj¬
nimi poveljstvi, da se nabirajo i dopolnujeje
iz njih bosansko-hercegovske čete.

2. Kako so osnovane te čete?

Bosanske čete so razdeljene na pehotne
stotnije,  i sicer je 8 stotnij, ki služijo kot izvež-
balni oddelki.

Zovejo se: „Bosansko-hercegovska pehotna stot¬
nija št . . .“

Te stotnije so neposredno podredjene c. k.
brigadni komandi.

Šarže teh čet so jednakoveljavne s šaržami
c. k. vojstva; pri jednaki stopinji pa imajo prednost
šarže c. k. vojstva.

27 —

X. Dis bo8M8od-k6r26K0viiÜ8od6ii Iruxpsii.

7. I^re r-re/s

besten r» öosrrrs-t rt-r<i Äe^reAovrna?

2ur Ourebfnbrung cler bbg-in/nng cler bosuisob-
berregoviniseben 'i'ruppen dssteben 4 Lrgän ii n n gs-
Lerirlrs-Lommalläen.

,3. Mrs r-ie^e ^--r^aA-rren sr'M a»s ^«sss»

^iis clen 2ur Infanterie assentirten Iruppen
sincl 8 Lompaguien Uo. 1 bis 8 Lis lustrubtioiis-
^dtKöjlllNAKN soi'MU't.

8i6 kübrsn äis Lsrei^bnuaz: „bosoiscli-bftrrsAo-
vioisobe Inkg-ntsris-LompsFnis Ur. . .

I)is Loini>agni6n uvtsrstkben «iireliti; cien
ZriAtl6e-Lomm,iii<l6li äss I<. 1<. Userss.

i)>6 (ibmzou äiessr 'Iruppen simi Mw« 6ss
b. Ii. üoeres ZIsioli^Lstkilt; bsi ^Isiek^m k^nZs ii, einer
dbrirKo geben clenselben ^sne äes Ii. b. loseres voran.

28  —

Vojst veni zavo di.

1. Kako nalogo imajo vojstveni zavodi ?

Vojstveni zavodi imajo v obče nalogo, da pri-
skrbujejo, hranijo i razdelujejo vse take stvari, ki so
vojstvu potrebne i koristne, da je vedno za boj pri¬
pravno; potem pa, da izvršujejo vse ukaze, ki se tičejo
telesne i duševne vojstvene odgoje.

2. Kteri so vojstveni zavodi ?

Vojstveni zavodi so:

1. Vojaške o d gojil niče,

2. zemljepisni zavod  (vojaški,)

3. vojaške preselivnice,

4 .  vojaške oskrbovalne zaloge i sklad¬
ni ce za posteljno odejo,

5. upravni zavodi za vojaško obleko,

6. zavod za topniško orodje,

7. zavodi za vozarsko orodje,

8. vojaška stavbena vodstva,

9. vojaški zdravotniški zavodi,

10. vojaške invalidne hiše (hiše za one¬
mogle vojake),

11. vojaške kaznilnice.

— 28 -

Heer88^u8ta11tzu.

7.  IVe/e/cs /^es7r/»-»,?«»A /raös» c^rs Ässrss-
^-rs^a/^sn?

Vis Vssrss-ilnstallsn kaksn im ^Ilgsmsmsn ciis
VsstimwunZ ciis rur LriurltunA äsr LskiriAksrtiAlcsit äss
IIeei08 srkoräsrlielisn Lsäürinisss unLussduiksn , rcu
cisponirsn unči itusruiKsdsu, ksrusr LnoräuuuZsu, vsioiis
ciis pil^siseiis uuci moruliseks Vtisgs (iss Ilssrss sr-
tlsissilsu, ilus^ufullrsn.

L. iVcrs ^s/roK srt c/err //eer'es-^rrs^a^s» ?

2u cien Vesrss-^nstiliien Ksllören.'

1. Vis Llilitiir-ViläuuFS-^nstllitsll,

2. 6as geoAratisolis Institut,,

3. ciis „ ^ransport-Vtiuser,

4. ciis „ VsriiksAS- unči Vsttsu-

U!l g ll L i u s,

5. 6io Nonturs-VsrcvaituiiAs-^ustaltsu,

6. cias ^rtillsrio-^sugsvvsson,

7. äis^nstÄltsll äss Vrni u-2 suz s iv s s e n s,

8. ciis Llilitär-Lau-Virslitionsv,

9. äis „ Luilitäts-^ustLitsn,

10. äis In vali äsn-llä us sr,

11. äis ,, 8truk-^.ll8tLltsn.

— 29

Oddelki i zavodi,

ki se postavijo za vojsko na bojšči:

1.  Bojna pošta,

2. bojna žan d ar m eri j a,

3. oddelki za bojna znamenja.

V okviru vojstvene zveze so še te vojaško
osnovane čete:

1. C. k. garde (straže):

A) Prva arzierska telesna straža,

JB)  O g e r s k a telesna straža,

C)  Spremljajoča telesna straža,

D)  J e z d o č a š k a d r o n a telesne straže
i dvorna straža.

2. Varnostne čete:

A)  Se rezani za Hrvaško i Slavonijo.

B)  Vojaški stražni kor za c. k. civilne
sodnije v Beču.

C)  Vojaški redarstveni stražarski
kor v Krakovem i Levovu.

3. Oddelki žrebčarjev v c. k. konjerejskih
zavodih.

— 29 -

Vie Abteilungen uni! Angtalten,

cl i s I) e i ä s r r m s s im k' s Icl s 2 ur ri t-

8 t s I 1 n n A A 6 1 n II A s II :

1. Vis k' s l (lp 0 8 t,

2. äis k' sl ä - 6 s nclarmsri s,

3. clis k slä - 8iZn al - Hi tli e i lmi Z sii.

Iw Lssi'WVörbÄüäs stsdöii uooli lolKSuäö wili-
tLriseb orKLllisirts Lörpsr:

1. vis k. k. Knräsii:

^l)vis erste r e i s r s 11 - v e i b Z a 1 cke,

/> äis nn Zaris sli 0 vsiliZaicls,

(7) clie v r a b a n ts 11 -v s i ii Z a r A s,

/)äis v s ib Z aräs 7 R s it s r - L s k a A r 0 n nnä
6is kl 0 kli u rZ vv a sk s.

2. 8i(!l,«i ktzit« nppv» :

^4) Va8 8 6 r 6 L N II S r - L 0 r p 8 liir lirvatiso Iiinl
8Iavonisn.

7?)l)n8 Uilitai-^VasIi-Lorps kiir clis
k. k. OivilZsrislits in Visin

6^ Vas N i I i t ä r - p 0 li 2 s i - V a s Ii - L 0 r p 8

(liS8lklit clsrmalsn mir nosli in Lralcan uinl vomIisrZ.)

3. Ditz ^dttivilull^vn äst- l-iv8liit8diÄii6tt6

in äsn ?ksräsr:uelit-^ii8taltsii.

— 30  —

Nj. Veličanstva presvitlega cesarja vojno
pomorstvo,

1. Kdo je najvišji poveljnik vojnega pomorstva ?

Naj višji poveljnik vojnega pomorstva  je
Nj.  c.  k.  Apostolsko Veličanstvo presvitli
cesar.

2. Ktere so pomorske oblastnije?

Pomorske oblastnije  so:  pomorski oddelek
v državnem vojnem ministerstvu, pri stav iški ad¬
miral  a t v Pulji, m o r s k o - o k r a j n o p o v e 1 j s t v o
v Trstu i okrajna dopolnilna poveljstva
za pomorstvo.

3. Ktere so pomorske čete?

Pomorske čete so : kor p o m o r š č a k o v, ki
daje moštvo za vojne ladije.

Oficirji tvorijo pomorski oficirski zbor.

Kazun teh so še nastavljeni tehnični mor¬
narski uradniki.

— 30 —

Löinsr Lri6K8-Ua,riv6.

7. 0^ ^6>r 0/-6-öe/e/^ LÄs»' ck's Ma-'i/rs?

Don Odsrdskolil udor dis Nurinv kudrt 8s.
k. lc o 8 t o I i s cd 6 Na^ostüt der Xuisor.

L. De/o/,« s«rÄ Ä/e L/«rr»6-7?e/tö-Äs-r?

Dis Nurino-Dodördon sind: <Iis Nuri ns -
8 s !< ti n n im Dsiek8-I<risz8-Niiii8tsrlum; 6-1,8 D a k s n-
^clmiialai ru Dolri,; ä-i8 8ssb67-irk8-Lom-
MÄuäo LU 'I',ik8t n»6 clieLIuiins-LrgiiuLuiiKb-
D s L irl< 8-L o m m guäs u.

Me^/re si-r^ 6D!-'0r6- ?

Dio Um ino-Diuppou 8in6: Du8 Nutro8sn-
Korps, woloko8 äis DsmuuuuuA 5ür dis XrisZssotiiiks
boi8tollt.

vis Okiioisrs dildsn äU8 8os-Ok6oior8-
X o ip 8.

-iUS860 äisssu sind nooti „tsodnisolisNurins-
Dsumts" ungsstsilt.

- 31  —

Domobranbe (deželne branbe.)

1. Kako se delijo domobranbe ?

Domobranbe se delijo v:

A)  c e s a r s k o - k r a 1 j e v s k o d o m o b r a n z
deželnimi strelci  iz Tirolov i Predarela,

B)  k r a 1 j e v o-o gersko domobran  (honved.)

A. Ces. kr. domobran.

Ces. kr. domobranske oblastnije so :

1. ces. kr. mi niste rstvo za domobran
v Bern;

2. ces. kr. domobransko vrhovno po¬
velj ništvo;

3. osem ces. kr. domobranskih komand,
ki so združene z dotičnimi zbornimi (vojaškimi)
komandami.

Za Tirolsko i Predarelsko obstoji razun tega
posebna domobranska  n a d o b 1 as  t n i j a v Ino-
mostu.

Ces. kr. b r a n s k a p e š - čet a je razdeljena na :

82 bataljonov domobrancev i

10 bataljonov deželnih strelcev  na
Tirolskem i Predarelskem.

Domobranska konjiča  pa je razdeljena na

6 domobranskih konjiških polkov
v kadru,

2škadronijezdočih deželnih strelcev
na Tirolskem i Predarelskem i

1 oddelek jezdočih strelcev v Dalmaciji.

— 31 —

Lio Lauä^olirov.

7. 117/! //ler/sit sre/t c/re 7>a»ÄMe//>'6» ?

Vie Vanäcvebren tbeilsn sieb:

M) In äiö 1c. Ic. Vanän ebr nebst äen k. Ic.
Vunäessebütiien in Virol unä Vorarlberg;

Vie icöuiglieb-ungariseke Vanä-
vebr (Ilonvsä).

Div Ir. k. I/a u ü iv o kr.

Vis Ic. Ic. Vanälvsbr-Vsköräen sinä:

1. Vas Ic. Ic. Ministerium kur Vauäes-
V e r tb e i ä i g u u g in IVien,

2. äas Ic. Ic. V a n ä vv e br - O b e r - L o in m a n ä o;
äann

3. äie 8 Ic. Ic. V a n ä vv ek r - L o in in an ä e n,
ivelebe mit <Ien derüZIiclien Lor^s- (Militür ) Loin-
mulnlen vereint sincl. -

Viir Viro! unä Vornrlderz bestelit ii.u88oräem
eine V u n ä e s - V e r tli e i <1 i Z u n 8 s - O b e r b e Ii ü r ä e
in Inuslnuelc.

Vie Ic. Ic. V u n cl Iv elir - Vu 8 8 tru si e n kormiren :

82 V u n <I iv e Ii r - L a t uill o n e unä

IO Vanijessekiitseu-Lutuillone in Virol
uncl VorurlberK.

Vie Vuiiilvvelir- XuvuIIerie bestellt uus :

6 Vunälvelir-LuvuIIsris-ReKiinents-
Luäres,

2 Vslcuäronen-Vunässscbutrsu ru
Vksrä in Virol unä Vorurlberz unä

1 ^.btkeilullA berittener Lebütrsn in
Dalmatien.

— 32  —

Vsak domobranski bataljon; se zaznamuje po
deželi i okrajni postaji bataljona, i razven tega s
številko, na priliko: „primorski domobranski pehotni
bataljon številka 74“, kranjski domobranski strelski
bataljon številka 25.

Domobranski bataljoni obstoje za časa miru le
iz kadra; koji ima nalog naobraževanje onih, ki so
se neprosredno v domobran uvrstili. Kadri imajo
tudi skrbeti, da ostane stan razviden ter oskrbujejo
magazinske zaloge.

Domobranski bataljoni so že v mirovnem času
združeni v 22 polkov vsak po tri ali Štiri bataljonov
i spadajo k jednotni upravi.

Okrajni naredniki domobranskih bataljonov spa¬
dajo h kadru svojih bataljonov i se pridado okrajnim
glavarstvom, da opravljajo vojaška razpregledna
opravila.

Domobranska pehota je tako oborožena i
opravljena  kakor pehota vojstva, domobranski
strelci i deželni strelci pa kakor četa ces. kr. lovcev.

B. Kraljevo-ogerska domobran.

Domobranske oblastnije za Ogersko so:

1. Kr. ogersko domobransko mi n i -
sterstvo  v Budapeštu.

2. Vrhovu o poveljništvo za ogersko
domobran.

— 32 —

äeäe8 vnnäwslir-vatrlillon ist navil äem vnnäe
unä <ler L ltnillon8 - Ver!irli8-8tation, nu886räem mit
einer Kummer tieneielinet, r. I>. Ivü8tenlänäi8e,il68 vanä-
welir-Infanterie-vatnilloil l4r. 74, Lrnineri8e1i68 l.anä
wellr-Sellütüen-Lataillon klr. 25.

Die valläwellr-vatnillttne Ilöstelien im vrieäen
nur aii8 je einem Kaäre, weloliein äie Vus^iläung äer
unmitteilulr in dis vnnäwelir llingereillten, «In; 8tllnäe8-
uncl llviäenttulirunZ, 80wie Verwaltung äer Nagarin8-
VorrLtllk obliegt.

vievanäwsllr-vataillone weräen 8cdon im vrieäen
in 22 ll8giin6nt8rei4änäs ru 7s ärei oäer vier öatail-
lons gebraelit unä einer einlialtliclmn Verwaltung
unterstellt.

Vie Ve7.irli8ksl3we3el cier Vunciwelw-Latuillone
gelleren riu cleren Lailre uml werclen 6en Verirlc8-
8auptmann8ellaft6n ?lir Ve8nrgung cler militäribetlen
v^iilenL 6e8eIlMe ^ugetlieilt.

Vie Lewaiknung uild 3ie Vu8rü8tung äer
Vanllwelir-Intantsris 8incl jener 6er Infanterie ries
Veere8, clie kewniknung ur.cl ^u8ru8tung äer vnnäwelir-
Lellütren unä äer Vanäs88ellüt2ki> jener äer k. k.
äägsr-Viiii>pe gleieli.

L. vi« liöviAlieli unKarisv!»«

1, rr n <1 kl Ii r.

Vie Künigliell-ungr>ri8elleu vnnävvelir-vellöräeu
umfn88en:

1. Vn8 k ü n i gli eli - n n g a ri 8 e Ii e vauä-
w e IIr - V e r t II e i ä i g u n g 8 - kl i n i 8 t e r i u in in
LlläLP68t,

2. ä«8 vLlläwellr-Ober-Lommanäo unä

— 33  —

3. Sedem domobranskih okrajnih
o b ! a s t n i j.

Kraljev o-ogerska demobran obsega;

92 domobranskih pehotnih bataljonov,

10 domobranskih konjiških polkov v kadru.

Orna vojska.

Ta član vojne sile je zdaj uredjen samo na
Tirolskem i Predarelskem, na Ogerskem pa samo
postavno določen.

Vsa vojna sila

našega cesarja šteje na suhem blizo:

1. Vojstvo: 2. Domobran:

na žlici 900.000 mož

160.000 konj

24.000 vozov

v boju 570.000 vojakov

60.000 konjikov
1.700 topov.

300.000 mož
24.000 konj

2.000 vozov

270.000 vojakov
13 000 konjikov

Skupaj:

Na žlici 1,200.000 mož

174.000 konj

26.000 vozov

V boju 840.000 vojakov

73.000 konjikov
1.700 topov.


— 33 —

3. clie 7 I^LllävsIir-Vistrikts-kkIivräen.

Vis Icönizlioli-uii^Lriseiisn Lunäwelir-Gruppen
destelisn aus:

92 L un ä v- e iir -1 n k n n t e ri e - (Lovveä-) ku -
t ü i 11 o n 6 II

IO Liiniivvelir-LavuIIerieLezini entern
in Lu 4 re.

Osr Iig-uästurill.

Oi6868 (Lieä cler IVekrkruL ist ASAenivürtig nur
in lirol uiili VorurlberA oi'ZLiiisirt, in IInFUin nur
Zöset^iiell Z6I6A6lt.

vi« IiallÜ k Ii e A 8 M !tvlit

unseres Vuterlunäes Iiut dsilünkZ koIZenäs Ltürlre:

1. Heer: 2.

VerüeZsstuinl 900'000 Nuiin 300'000 ÄIunii

160'000 kkeräe 24'000 ?fer6e

24'000 k'uliriverlie 2'000 k'uliriverlke

Oekerdtsstrinll 870'000 Loltlateii 270'000 Lnläuten

60'000 Leiter 13'000 Leiter.

1'700 Oeseiiütre.

2U8LMM6N:

Ver^üeZstsnü 1,200.000 Llann

174.000 Lleräe

26 000 Luiirvverke

Kekeelitsstiinä 840.000 Loläaten

73.000 Leiter

1.700 Kesedütrs.

Obseg.

Stran

Osnova vojstva.2

0 četah stalnega vojstva.5

I. Pehota.6

II. Lovska četa.11

III. Konjiča  16

IV. Topništvo.19

V. Obkopna ali ženijska četa.22

VI. Pionirji.23

VIL Železniški i telegrafski polk ....  24

VIII. Zdravotniška četa.25

IX. Vozarska četa. 26

X. Bosansko-hercegovske čete.2-7

Vojstveni zavodi.28

Oddelki i zavodi.29

V okviru vojstvene zveze so še te vojaško osno¬
vane čete.29

Nj. Veličanstvapresvitlega cesarjavojno pomorstvo 30

Domobranbe (deželne branbe).31

Črna vojska.33

In Hi «11

8sits

Uksres-OrZLilisÄtioo. 2

Gruppen äes stskeaclsn Hssrs8. 5

I. vis Inkalltsiis . . . 6

II. Vis <lÄZsr-^lupi>6.11

III. ÜÄVÄlIsiis.16

IV. ^rtilleris .19

V. Osnie-Vrupxs.22

VI. vionnier-Trupps.23

VII. Vas vissulmlm- unä IsIsAi-tfsii-KSFiMSUt . 24

VIII. Lullitiits-I'rupps.25

IX. I'i-Lm-Vrupps . . :.26

X. Vis bo^llisek-dsrreKovimsoiisn-IruppM . . 27

Hsers8-^u8lLlt6ii .28

vis IisiluiiZsii unä ^listLltsn.29

Im 86er68V6rbs.ii6s 8tslisn llvek lolßsiiäs mili-

tlriüsd oi'zsiii8irts Xürpsr .29

8smsr N^68tki XrisZ8-LIs,rins.30

vis vanäivskrsii.31

vsr vamlbturm.33

41252

Popravki važnejših pogreškov.

Berichtigung der Druckfehlet*.

25 tretja yrsta odspod naj se dopolni s tem:

potem torbico z obezilno pripravo.

•• ••• --

/ DRŽAVNA \

ILIGEJSKA KiiJlZHlGAl

\v LJUBLJANI J

COBISS *04Ž*00

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

000U0429095

s. r- ') ■ U