Poštarlna plamena u gotovom Uredništvo i uprava ZAGREB, MASAR¥ KOVA 28a Telefon 67-80 Dredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva la God. X. Broj 46 . U Zagrebu, 18. novembra 1938. Pojedini broj Din I.— ISTRA »Pravo nije materija, koja se može dijelitj na fragmente. Kada se ono u riješavanju narodnosnog pitanja že- lieio i želi postiči za sebe j za svoje prijatelje, onda se mora dozvoliti njegova primjena i protiv samoga sebe i protiv svojih prijatelja«. Neville Chamberlain. GLASILO SAVEZA JUGOSLOVENSKIH E M (GRANATA M JULIJSKE KRAJINE 31 'MRAK CIVILIZACIJE Donosimo neke odlomke iz članka Mate Balote, što ga je bio napisao za broj namiienjen Čehoslovačkoj. Buduči da tada nije taj čianak. kao ni čehoslovački broj, mogao da izide iz tehničkih razloga, donosimo par odlomaka sada. jer i ti odlomci ipak sačiniavaju za sebe cjelinu. Kritizirajuči Masarykovu Svjetsku re¬ voluciji! prije 13 godina, mi smo na drugo¬ tne mjestu iznijeli, kako je stvaranje če- hoslovačke države izvršeno na osnovu mje- šavine raznih principa. Prvo je kao osno¬ va uzeto načelo samoodredjenja naroda. Zatim je uzeto u pomoč historijsko načelo (zemlje Češke Krune). Pošto to nije bilo dovoljno, traženj su argumenti gospodar¬ ske prirode. Na kraju se govorilo i o raz- lozima strateškim. Ta mješavina nesugla- snih načela je postala za čehoslovačku dr- žavu sudbonosna. Prema torne za Čeho¬ slovačku nije tada bio mjerodavan princip samoodredjenja naroda, nego odnos sna¬ ga. Danas Nijemci na osnovu principa sa¬ moodredjenja naroda vrše svoje spajanje sa njemačkom državom. Dotle bi stvar bi¬ la logična i jasna. Ali u torne riješenju nije jasno, ni logično, nešto drugo. Jedan princip, princip samoodredjenja naroda pri- mjenjuje se samo prema Čehoslovačkoj i to samo prema česima, Za povečavanje madžarske teritorije na račun Slovačke več se traži vezivanje načela samoodre- denja sa historijskim načelom (zemlje Krune Sv. Stjepana), dakle onako isto kako je stvarana Čehoslovačka 1918 i 1919. Da li to znači da se odnos snaga u Srednjoj Evropi izmijenio tako da se nekadašnjim pobjediocima u svjetskom ratu nameče sve što se hoče? U izvjesnoj mjeri izgleda doista da je tako. Za 87.000 (osanideset- sedam hiljada) Poljaka u Tješinu skoro je došlo do rata (ultimativna nota Poljske i popuštanje Čehoslovačke) a da se o ma- njinskim pitanjima na drugim stranama uopče nije vodilo i ne vodi računa. To jednostrano nametanje svoje pravde drugima, to geometrično riješavanje pri kome se potpuno pusta iz vida gdje poči- nju prava drugih, taj diktat, koji iz jed- noga prava koje postoji čini golemu ne- pravdu, to je ono najbolnije u ovoj epoh: historijskog zbivanja. Dvadeset godina je čehoslovačka u svojoj vanjskoj politici i n svome naoružavanju radila samo ono što je njoj preporučivala Francuska, da bi zato na takav bolan način bila osudena od Francuske za ono što je nju dvadeset go¬ dina siušala. A Hiljade uspotnena roji nam se u sje- canju danas, misleči na sudbinu moravsko- ga sjevera. Kako smo mi, jadni bjegunci iz nepoznatog dalekog južnog kraja, kad smo sa našim majkama u modrnama i vre¬ čama svoga jadnog odijela i pokrivača do- šli u prazne kuče čeških sela bili dočekani od čeških žena i ljudi! Kako su nam češke žene brzo napuniie prazne sobe svojim punim mekanim perjanim jastucima! Kako su nas prvoga dana i mnogih dana poslije giadne nahranile mlijekom i buhtama! Ka¬ SLAVENSKE MANJINE U RUMUNJSKOJ Največa slavenska manjina su Ukrajinci — Bojazan Rumunjske od narod, manjina U posljednjem broju praške revije »Slovansky Prehled« je opširan čianak o sudbini slavenskih manjina u Rumunjskoj. Na jednom mjestu toga prikaza kaže auktor Josef Fiala ; Nema nista težega nego pokušati prikazati temeljito i pouzdano pravo lice života slavenskih manjina u Rumunjskoj. Pri tom' smo upučeni na sitne mrvice, g koje nadjemo u rumunjskoj ili bugar- skoj štampi. Pokušati čemo da se oflo- nimo na najnovije dogodjaje. Sveti sinod rumunjske pravoslavne crkve u jednom od svojih zadnjih zasje- danja, dopustio je ruskome stanovništvu u Besarabiji bogoslužje na crkvenom slavenskom jeziku. Na taj način misli se oduprijeti propagandnom radu bap¬ tista, koji se služe modernim ruskim je¬ zikom i na taj način pridobivaju pri¬ padnike u redovima ruskoga pravoslav¬ nega stanovništva. Sinod je darovao i 600.000 leja da se kupi primjerne knjige pisane jezikom crkveno-slavenskim. Do sada je u Besarabiji a tako isto u Do- brudži bilo zabranjeno služiti misu na drugom jeziku osim rumunjskom. Poni- štenje ove zabrane tiče se medjutim sa¬ mo ruskoga stanovništva u Besarabiji, a ostaje i nadalje neizmijenjeno za Bu- gare u Dobrudži. Bukureštanski »Uni- versul« komentira odluku Svetoga Si¬ noda u svojem uvodniku od 10 maja o. g. i nalazi da bi se efikasnije oduprlo baptistima uvodjenjem ruskoga jezika u bogoslužje. Crkvena slovenština je da¬ nas isto tako malo razumljiva Bugarima i Srbima kao i Rusima, a rumunjski je¬ zik ne 6e biti navodno manje razumljiv od crkvene slovenštine, kaže »Univer- sul«. Rusi u Besarabiji imali su dosta vremena da nauče u rumunjskoj crkvi rumunjski jezik. Raširenju rumunjskoga jezika doprinijele su mnoge i škole koje su bile ustanovljene u Besarabiji iza ujedinjenja sa Rumunjskom, a isto tako je doprinjela mnogo i vojna oba- veza mladjih Besarabljana. Nadalje izra¬ zu je »Universul« strah, da ne bi propa¬ gandni rad baptista imao uspjeha i kod ostaloga slavenskog žiteljstva Besara¬ bije. Rusi su tamo zapravo manjina medju ostalim Slavenima i ne smije se radi toga dozvoliti da bi se pod rumunj¬ skom administracijom širio ruski jezik medju onima, koji nisu Rusi niti po narodnom pori jeklu a niti po jeziku — tako kaže bukureštanski žurnalista pun brižne skrbi za Ukrajince, Bugare i uopče Slavene. Sve opomene čini mu se da nisu suvišne — ta još iza pripojenja Besarabije kraljevini Rumunjskoj izlazilo je u Kišinjevu nista manje nego deset ruskih časo¬ pisa, dok su Rumunji tada imali tamo samo jedan časopis, koji se vrlo teško borio za svoju egzistencu. Medju brojnim činovništvom, koje je zatvorila vlada patrijarha Mirona Cri- stea, je i Tačcu Pucerea, bivši prefekt u Silistriji. Ubrajalo mu se u grijeh pronevjerenja, koja su izvršena za vri- jeme njegovog djelovanja u Silistriji. Njegovo ime povezano je sa mnogo sje- na režima u južnoj Dobrudži. Pod izli- kom, da se vodi boj proti komita, činila su se tamo prije g. 1928 nasilja nad do¬ mačim stanovništvom. Sofijska »Zarja« napominje njegov proglas od 7 novem¬ bra 1925, u kojem je obečao nagradu od 10.000 leja svakome, koji donese na pre- fekturu glavu komita. Koga se smatralo komitom, nije bilo nigdje rečeno. Taj proglas, nazvan kolonijalnim, huškao je na progon nevinih ljudi. Kasnije je zauzeo Pučerea pravedniji stav prama bugarskom stanovništvu. Prema sofij- skoj »Zarji« (br. 5029; bili su od Bugara, koji su bili zatvoreni radi špijunaže, tri iz Silistrije, a jedan iz Dobrudže (pisac Jani Janev) predani vojnom sudu. — Ministarstvo unutrašnjih pošlova svrglo je upravu Kulturnoga bugarskoga dru¬ štva u Silistriji, kome je na čelu bio Ivan Angelov, i imenovalo je novo pred- sjedništvo sa Jordanom Lefterovim na čelu. Radi se tu o osobi koja je bila iz društva izbačena g. 1936 kao štetna po bugarske školske interese, a koja je iz osvete potom dala krive podatke inspek- torima, koji su vršili inspekciju u bu- garskim školama u Silistriji. Tim se produbljuje jaz medju pučanstvom i učitelj ima s jedne strane, a medju dru¬ štvom s druge strane, što je dakako bilo unapred pazljivo i smišljeno uredeno. — U istom broju »Zarje« bila je objelo- danjena notica iz Kišinjeva, .da policija i vojska odstranjuje hebrejske i ruske natpise sa grobova. Bio je navodno izdan i proglas da se odstrani i ruski natpis sa spomenika Puškinova! _Na jedan slučaj, koji ilustrira vrlo tešku sudbinu Bugara u južnoj Dobru¬ dži, upozorila je na praškom zasjedanju PEN kluba bugarska književnica Dora Gabe. Rekla je, da se bugarski pisac Hadži Janev-Kaliakrenski, koji živi u južnoj Dobrudži, nalazi od 9 marta o. g. zatvoren, a da se proti njega nije po- veo nikakav krivični postupak. No on ni njegova rodbina ne znadu zašto je bio uhapšen. Rumunjski delegat čeculescu smatrao je potrebno braniti prestiž ru¬ munjskoga PEN kluba i naglasio je da če sam intervenirati kod bukureštanske vlade. Ako ne bude imao uspjeha, onda če prema zaključku zasjedanja, pisati pretsjednik JulesRomains rumun. vladi. U pretprošlom broju smo pisali opšir- no o novoosnovanom komesarijatu za manjine u Rumunjskoj. Na čelo kome- sarijata bio je postavljen prof. univ. Silviu Dragomir iz Kluja, koji poznaj e probleme manjina u Sedmogradskoj, a koji vlada i slavenskim jezicima manji¬ na koje nastavaju Rumunjsku. Od g. 1934 izdaje istaknutu »Revue de Tran- sylvanie«, u kojoj brani rumunjske inte¬ rese u Sedmogradskoj i Banatu. Isto tako istaknuti rumunjski žurna¬ lista N. Batzaria, makedonskega po- rijekla, pozvao je u bukureštanskom »Universulu« da se osnuje manjinski komesarijat i dao je odmah u svom članku naslutiti rumunjsko shvačanje manjinskih pitanja. Za njega je Rumunjska narodna i jedinstvena država, čiju ogrommi vecinu sačinjavaju Rumunji. Kaže da manjine, čiji se broj kreče oko 4 miliona, jesu — ako uzmemo sva¬ ku od njih zasebno — bezznačajne, i tvrdi da na 3 miliona Rumunja či- stoga porijekia otpada u Besarabiji cirka sto tisuča Rusa, ruskoga na¬ rodnega porijekia i pravoslavne vjere. Naglašuje da manjine u Rumunjskoj tvore samo razbacana ostrva, a ne ve¬ like i kompaktne mase. Ta ostrva ute¬ meljili su, navodno pripadnici manjina mnogo kasnije nego što je nastao ru¬ munjski narod i država, tako da se pripadnici manjina ne mogu ovdje pozi¬ vati ni na historijska prava ni na po- četnu šilu. Upozorava na jednu zadaču rumunjske države: spriječiti poukraji- njenje Rumunja u BukoviniU). Upada u oči da rumunjska štampa češče spomin j e opasnost od poukraji- njenja Bukovine kao i to da je Austrija umjetno naselila Ukrajincima Bukovinu da naškodi Rumunjima(l). Po Chme- laru (Minorites nationales en Europe Centrale) bilo ih je 1930 god. u Bukovini 28 % ejelokupnog puča-nstva. U cijeloj Rumunjskoj ih je te god. bilo (po služ. rum. statistikama 456.842 ili 2% ejelo¬ kupnog pučanstva Rumunjske. Ukra¬ jinci su največa slavenska manjina Rumunjske, a po veličini četvrta narod¬ na manjina, kojih ima, po rumunj- skim službenim izvještajima, oko 25%. Najviše ima Madžara, pa Židova, zatim Nijemaca, pa iza njih dolaze Ukrajinci. Jedna mala grupa tih Ukrajinaca živi u okrugu Murameras, u susjedstvu če¬ hoslovačke Fodkarpatske Ukrajine. Naj¬ veča masa rumunjskih Ukrajinaca živi u Bukovini i sjevernoj Besarabiji. Dok u Bukovini, kao što je več spomenuto. sačinjavaju 28%, u Besarabiji sačinja vaju 9.57% ejelokupnog pučanstva. Ne treba smetnuti s uma da ti Ukrajinci žive u teritorijalnom kon- tinuitetu s Ukrajincima u Sovjet- skoj Rusiji. Bugara je bilo 1930 po rumunjskim podacima 370.168. Oni sačinjavaju če- tvrtinu pučanstva Dobrudže, a manji dic nastava južnu Besarabiju. Rusa je bilo te godine 306.969 u Besarabiji i Dobrudži, tako da Dobrudžu nastavaju Bugari, Rusi, oko 250.000 Tu- raka i Tatara, dok su Rumunji u ma¬ nj ini. Osim toga ima u Rumunjskoj i nešto Poljaka, pedesetak hiljada u Buko¬ vini i tridesetak hiljada Slovaka Banatu, oko Arada, Bihora i Salaja. Hrvata i Srba ima oko 70.000 prema dru L. Trnjegorskomu. Prema rumunjskom popisu od 1930, bilo je te godine 43.454 Srba, od toga u Erdelju 616, Krišana—Marmaroš (Arad) 2.338 i Banat 40.500. Medutim srpska pravo¬ slavna eparhija u Temišvaru navodi te godine 44.413 Srba, a sveuč. prof. Andre Tibal na osnovu podataka iz 1937 utvr- duje broj Srba u Rumunjskoj na 56.746. Hrvata ima 10—11.000, koje rumunj¬ ski statističari nerado spomin ju, dok ih Madžari ubrajaju medu Slovake. Glavna hrvatska naselja nalaze se oko Krašo- ve. Pred nekoliko godina dobili su i hr- vatske učitelje iz Jugoslavije. Osim toga imaju Hrvati i nekoliko prosvjetnih čtru- štava, dok se cijelo kulturno djelovanje Srba koncentrira oko crkvenih opčina, a najjača. organizacija je »Savez pjeva- čkih društava« u Temišvaru sa 18 dru- štava. Od štampe imaju Srbi samo »Te- mišvarski vesnik« što ga izdaje srpsko- pravoslavna epahrhija, dok Hrvati ne- maju nikakova lista, a ni hrvatska sela nema ju hrvatskih svečenika. Po ono par podataka što ih donosi »Slovansky Prehled« može se zaključiti da slovenskim manjinama u Rumunj¬ skoj ne ide baš najbolje. To isto zaklju¬ čuje i dr. L. Trnjegorski u svojoj knjiži »Jugoslovenske manjine u inostranstvu« (Poglavlje »Jugosloveni u Rumunjskoj«) gdje kaže: — Bojazan od narodnih manjina u prvom redu madžarske i njemačke, iza- ziva mjere koje pogadaju i naš živalj. Stvara se pravna nesigurnost, koja daje u ruke sve veeu vlast pojedinim organi- ma nižeg stepena. Rumunjski naciona- lizam postaje sve jači i sve više se ističe potreba rumunjske nacionalne ekspan¬ zije. — p. Uspomene na kolektivan i individualan ži- mjesečnu pomoč iz fonda za pomaganje vot. Najintimnija lična sječan.ia. Pa zar siromašnih čeških djaka? Češki liječnici MEMORANDUM MADJARSKIH MANJINA U RUMUNJSKOJ ko su sa radošču slušale slavenske glasove naših majki, koje su ih podsječale na sta¬ rinske, sredovjekovne češke pjesme! Ka¬ ko su nas prigrlili svi češi od pisara na kotaru i kanceliste u poreskom uredu do blagih hanačkih seljaka! Kako su nas spa- savali, brinuli se za naše odijelo, jačali na¬ še klonulo srce, dizali one koji su bili za školu! Kako je svako naše dijete brzo to¬ liko natucaio češki, da smo se svuda mogli brzo sporazumjeti! Pa i sve naše stare žene mogle su brzo da zapodijevaju du- gačke razgovore sa njihovim ženama. A kad smo mi mladi djaci primljeni u češke škole i ostali medju njima, koliki češki Profesorj i kolike češke seljakinje i seljaci su nastajali da nam tu nadoknade oca i tnajku! Roje se uspomene i steže se srce. nije bio to onaj hromi češki profesor Pat- ka, koji mi je savjetovao da tužim pazin- skog ravnatelja Kosa Pokrajinskom škol- skom viječu za Istru, kad me je Kos ne¬ pravilno isključio iz pazinske gimnazije i kad sam na njegov savjet bio isključen iz češke gimnazije. Kako sam izgledao ono- ga vlažnog kišovitog jutra kad mi je di¬ rektor češke gimnazije saopčio da na osnovu pisma direktora pazinske gimnazije ne mogu više da budem djak njihove škole. I dok sam tako silazio po stepenicama, do- šao je hramljuči za mnom profesor Patka koji nije vjerovao u Boga, ali je vjerovao u Slavenstvo, da me savjetuje, bodri i po- mogne- Pa zar nije to bio onaj ufitiljeni profesor Skovajsa, koji mi je kasnije, kad je Patkov plan uspio, prvi prišao i ponudio, su nas besplatno liječili, češki seljaci su nas bolesne uzimali na svoja imanja i hra¬ nili nas, u vremenu oskudice, jajima i ma¬ slom. Zar nisu to bili češki profesori, koji su mome drugu Usipu pomogli da preskoči jedan razred! Zar ima i jedan drugi narod na svijetu gdje bi pojedinci ljudi toliko učinili za nas pojedinca, zar ima plemeni- tijeg svijeta nego što su bili ti mali češki ljudi na moravskom s.ieveru! * Civilizacija je ustuknula pred šilom. To nije prvi put u historiji, možda nije po- sljednji. Ali kad ne bismo vjerovali u re¬ alnost češkoga gesla: Istina pobjedjuje, kad ne bi osječali da če ipak na kraju istina i pravo pobijediti šilu, zar bi uopče život imao smisla? MATE BALOTA. Bukurešt, 15 novembra. Kako Uni¬ ted Press javlja, delegati madžarske ma¬ njine u Rumunjskoj, koji zastupaju 14 ko- tara Sedmogradske, predali su rumunj¬ skom ministru pretsjedniku jedan memo¬ randum, koji u mnogorn sliči na karlsbad- ske točke. U torne memorandumu potpuno se zah- tjeva ravnopravnost madjarskih manji¬ na u Rumunjskoj. Prije svega traži se siobodno osnivanje posebne madjarske političke stranke, zat>m da sva čšnov- nička mjesta u madjarskom području budu zaposjednufa Madjarima i da služben; jezik bade madjarski. Na gospodarskom polju traže da se osnuju posebne madjarske zadruge potpuno neza- visne od države, kojima če se davati dr¬ žavna pomoč. Traže madjarske škole, u kojima če še podučavati isključivo na ma¬ djarskom jeziku, a učitelji biti samo Ma- djari. STRANA 2 . »ISTRA« LETOŠNJA JAVNA DELA V GORIŠKI POKRAJINI Gorica, novembra 1938 (Agis}. V te¬ ku letošnjega leta je bilo v goriški pokraji RASISTIČNI ZAKONI IN TRST Židje ne bedo smeli im eti nežidovskih služkinj Poleg drugih zakonov, ki omejujejo ___ = _ _ trgovsko in ostalo delovanje Židov, je ni izvršenih in dokončanih za 14,433.000 lir i tudi odredba, ki prepoveduje Židom, da javnih del, od katerih odpade 8 milijonov j imajo nežidovske služkinje italijanskega na cestna dela. Na slovenski del, ki pred¬ stavlja večino goriške pokrajine, odpadejo sledeča dela: nova cesta v bovški občini od Planine do Žage. ki je stala 3,228.000 lir cesta k spomeniku na Oslavju pri Gorici s stroškom 390.000 lir, nova cesta iz Grgarja do Bat na Banjški planoti 40.000 lir, popra¬ vilo ceste na Sv. Mihael pri Gorici 80.000 iir, obnovitev bivše vojaške ceste Kron- berg-Ravnica 184.000 lir, popravilo ceste iz Kobarida v Videm 70.000 lir, popravilo ce¬ ste pri Zagodu pri Idriji 65.000 lir. popra¬ vilo državne ceste iz Kanala v Kobarid 3.533.000 lir. Poleg tega so bila na ta ra¬ čun izvršena še sledeča javna dela: zgrad ba otroškega vrtca v Grgarju 60.000 lir, zgradba nove šole v Zaloščah pri Doren- bergu 246.000 iir, zgradba nove vojašnice za obmejno milico v Cerknem 106.000 lir, zgradba novega pokopališča v Idriji, o ka¬ terem je nas list svoječasno ouširno poro¬ čal in ki bo otvorjeno šele v maju prihod¬ njega leta skupno z novozgrajeno cerkvijo, je stala 350.000 lir. obnovljenje goriškega gradu in ureditev grajskega griča 960.000 lir, preureditev gradu v Štanjelu za občin¬ ske pisarne 120.000 lir; ureditev poslopja za fašistovsko mladino (Gioventu Italiana del Littorio) v Vipavi 10.000 lir. nova ure¬ ditev goriškega muzeja 300.000 lir. regula¬ cija in razširitev trga Travnik v Gorici 560.000 lir; nov vodovod v Robedišču na Kobariškem 100.000 lir, nov vodovod v Vrhpolju pri Vipavi 20.000 lir, zgraditev novega spomenika padlim vojakom na Sv. Gori 75.000 lir, in spomenik padlim v abe¬ sinski vojni, ki so ga postavili v Crknem 12.500 lir. Iz 2 in pol milijona lir, ki sta jih v to svrho stavila na razpolago goriška pokrajinska uprava in goriška občina, je bilo zgrajeno le zidovje bolnišnice. Za navedena javna dela so velik del žrtvovale tudi posamezne občine, za kar so morale najeti posebna posojila. Praznik medu Trst, novembra 1938. — (Agis). — V nedeljo dne 6. t. m. je Trst praznoval dan medu. V ta namen so bili številni avtomobili razmeščeni na raznih krajih v središču mesta, na katerih so proda¬ jali med po sorazmerno nizkih cenah. Italijanska vlada stremi za tem, da bi pomnožila domačo proizvodnjo medu in zvišala konzum. Zvišanje cen krompirju Trst, novembra 1938. (Agis) Ker primanjkuje Italiji krompirja, se bodo dosedanje cene krompirju zvišale. Pov¬ prečna cena krompirja pa se je že od leta 1937 dvignila od 31,— lir na 41.70 lire v letošnjem letu, med tem, ko se je še pred abesinsko vojno prodajal krom¬ pir v Italiji po 20.— lir za stot. Enotne cene za prodajo tkanin Trst, novembra 1938. — (Agis). — Združenje trgovcev v Trstu je določilo enotne cene za prodajo vseh vrst tka¬ nin, ki bodo morale biti od trgovcev dosledno upoštevane. V ta namen je izdalo posebne cenike, katere bodo mo¬ rali imeti trgovci razobešene na vidnih mestih v svojih lokalih. podaništva. Torej Židje bodo morali v bodoče vzeti služkinje-židinje ali pa služkinje, ki imajo tuje državljanstvo. To odrejuje 11. člen rasističnega zako¬ na, ki nadalje pravi, da se bodo prekr- šitve kaznovale z denarno kaznijo ec' 1000 do 5000 lir. Ta člen zadeva tudi tiste Žide, ki so po členu 13. osvobojeni od nekih členov protižidovskega zako¬ na. To so tako imenovani diskrimini¬ rani Židje. V Trstu je okoli 2500 židov¬ skih družin, a od teh je gotovo preko 1000, ki imajo služkinje in ki jim bodo morali sedaj odpovedati službo. Ker je velika večina služkinj, ki so Slovenke z dežele, je to precej velik udarec za¬ nje, ki si bodo morale poiskati dela drugje in morda izven Julijske Krajine v mestih stare Italije. V Trstu imajo Židje v rokah le prav malo zemljišč. Toda velika je njihova posest v zgradbah. Židje posedujejo mnogo hiš v mestu samem in posebno v središču mesta. Po novem zakonu bodo morali svojo imovino v veliki meri prodati, tako da se bodo postavili v sklad z zakonom, ki predvideva le delno posest. Zgradbe, ki jih imajo sedaj Ži¬ dje v rokah, cenijo na 300 miljonov lir. Torej za to vsoto bodo morali Židje pro¬ dati svoje hiše. Le tisti Židje, ki so za¬ radi posebnih zaslug diskriminirani bo¬ do smeli še nadalje obdržati svojo po¬ sest. V Trstu bo torej izvršena prodaja nepremičnin v tako velikem obsegu, kot še nikoli. Tudi razne družbe nepre¬ mičnin, ki so v židovskih rokah, ne bodo ušle posledicam zakona. Poleg tega bodo morali Židje iz vseh zavarovalnic. Tudi tukaj velja člen za¬ kona o diskriminiranih Židih, toda sa¬ mo za zavarovalnice, ki so popolnoma privatnega značaja. Tako bodo mogli diskriminirani Židje še naprej ostali na svojih uradniških mestih v zavarovalni¬ cah Assicurazioni Generali, Riunione Adriatica di Sicurta in njenih filialah, člen 13. zakona predvideva nekatere olajšave rasističnega zakona za vse ti¬ ste Žide. ki so v kaki meri zaslužni za državo in fašizem. Tem Židom, ki ]e prizanesena ostrina tega zakona, se imenujejo diskriminrani Židje. Sem spa¬ dajo vsi italijanski državljani židovske rase. ki so člani družin padlih v libijski, svetovni, abesinski in španski državljan¬ ski vojni in padlih za fašizem, nadalje ranjeni, invalidi, prostovoljci in odliko¬ vanci za vojaške zasluge v omenjenih vojnah, potem vojaki, ki so si pribo¬ rili vsaj vojni križec, nadalje vsi Židje, ki so bili ranjeni in invalidi za časa nastopa fašistovskih pohodov, člani faš. stranke vse do 1. 1922. in prvega seme¬ stra 1924., reški legionarji in končno vsi, ki so še izkazali s posebnimi zaslu¬ gami. Italijanski listi so prinesli tudi sta¬ tistiko diskriminiranih židovskih družin. Po tej je v Italiji preko 15.000 židovskih družin. Od teh pa je 3.522 diskriminira¬ nih. Torej zelo velik odstotek. Na te odpade 406 družin padlih v vojni, 721 družin vojnih dobrovoljcev, 1597 družin odlikovancev z vojnim križcem za zaslu¬ ge, 3 družine padlih za fašistične zaslu¬ ge, 20 družin invalidov za »causa fasci- sta«, 724 družin fašistov vpisanih v stranko pred pohodom na Rim in 51 družin reških legionarjev. Nikaka olaj¬ šava ne zadeva visokošolskega študija za člane teh družin. V Italiji na smrt obsojen, v Jugoslaviji oproščen Tihotapca Vinka Barago je ljubljansko sodišče oprostilo Zvišana proizvodnja živega srebra Trst, novembra 1938. — (Agis). — Skupna proizvodnja živega srebra v Ita¬ liji, ki ga pridobiva največ v idrijskem rudniku, je znašala v prvih devetih me¬ secih letošnjega leta 1.750 ton, med ko je v istem razadobju lanskega leta zna¬ šala le 1715 ton. Skupno je letos izvo- vrednost 44.7 milijonov lir. Zemljeknjižna mapa katastrske občine Podbrdo Podbrdo, novembra. 1938 (Agis). Na županstvu v Podbrdu se je pred ča¬ som zglasil odposlanec lokalne oblasti in prosil, naj mu izroče zemljeknjižno mapo občine Podbrdo, katere izvod je hranilo županstvo. Ker mape v dogo¬ vorjenem času niso vrnili županstvu, se je to začelo zanimati zanjo, vendar zaman. Niti po daljšem iskanju niso mogli ugotoviti, kdo si je prišel izposo¬ dit mapo in kam je bila odnesena. V Ljubljani je že dalj časa vladalo veliko zanimanje za proces, ki je bil pred velikim senatom, proti 29-letnemu posestniku Vinku Baragi iz Ige vasi pri Starem trgu. Baraga, ki ga je zago¬ varjal odvetnik dr. Voršič, je bil obto¬ žen, da je zakrivil zločinstvo proti živ¬ ljenju in telesu in poskus istega zlo¬ činstva s tem, da je marca I. 1936. stre. ljal v družbi Franca Kruha na obronkih Lončarjevega vrha na italijansko pa¬ truljo In do smrti zadel italijanskega finančnega stražnika Josipa Manca, njegovega spremljevalca Giovannija Multinedda pa poskušal ustreliti. Italijanska financarja sta nadzirala na obronkih Lončarjevega vrha pod Snežnikom tihotapcem priljubljene ob¬ mejne prehode, ko sta zagledala dva človeka. S puškami v rokah sta se jima približala. Komaj sta napravila nekaj korakov, že je eden izmed neznancev zagrabil za karabinko in ustrelil in po¬ godil financarja Manca v trebuh, ki je par tednov nato izdihnil. Njegov tova¬ riš Multinedda se je skril za deblo in odgovoril s streli. Varnostni organi so dobrega pol leta za tem pri hišni preiskavi v Trnovem pri Ilirski Bistrici našli revolver in na¬ boje, slične orožju, ki so ga napadalci uporabili pri spopadu. Franceta Kruha, iz Šembij, ki je po daljšem oklevanju pred preiskovalnim sodnikom na Reki priznal, da je bil v družbi moškega, ki je streljal na financarja Manca. Trdil je, da je bil to neki Vinko iz Ige vasi. . Vinko Baraga iz Ige vasi, na katere¬ ga so italijanske oblasti razpisale visoko nagrado, se kljub temu ni mogel pre¬ magati, da ne bi bil šel čez mejo vaso¬ vat k svojemu dekletu. Varnostni orga¬ ni so obkolili hišo, a neustrašeni tihota¬ pec je planil iz hiše in orožnikom ušel. Na begu je izgubil denarnico, v kateri so našli razglednico na njegovo ime in fotografijo. vse to je zadostovalo, da je Baraga v procesu pred poroto na Reki, v katerem so Kruha zaradi udeležbe pri napadu obsodili na dosmrtno robijo, obsojen na smrt. Italijanske oblasti so zaprosile na¬ še pravosodno ministrstvo za izročitev na smrt obsojenega Vinka Barage. Ker je pa Baraga naš državljan, se je pro ces zaradi umora italijanskega finan carja Manca obnovil pred ljubljanaKui sodiščem. Po preiskavi, v kateri je Baraga od¬ ločno zanikal vsakršno krivdo za Man covo smrt in so mnoge priče potrdile njegov alibi, je prišlo do glavne razpra¬ ve, v kateri je pred poroto na Reki na dosmrtno robijo obsojeni Kruh France nastopil kot glavna priča. Pod naj¬ strožjim nadzorstvom naših oblasti so ga privedli iz kaznilnice na otoku El¬ bi pri Livornu. K procesu pa je bil povabljen kot druga glavna priča tudi financar Giovanni Multinedda, za kate¬ rega- zaslišanje je fungiral kot tolmač apelacijski računski inšpektor g. De¬ kleva, Baraga je tudi na razpravi odločno zanikal vsako krivdo. Priznal je, da se je bavil predvsem s tihotapstvom konj da pa je bil tistega dne, ko je bil ustre¬ ljen financar Manco, dopoldne v Sta¬ rem trgu opoldne doma v Igi vasi, po¬ poldne pa je s tovariši popival v go¬ stilni. To trditev je več prič z vso jasnostjo in brez oklevanja potrdilo. Nadalje je Baraga trdil, da je Kruh sam priznal, da je on ubil Manca in da se je s tem celo postavljal. Dve priči sta tudi to Baragovo trditev potrdili. Odločilni pa sta bili pričevanji Kru¬ ha in financarja Multinedda. Pričevanje prvega sicer ni preveč zanesljivo, toda oba sta izpovedala, da v obtožencu ne moreta z gotovostjo prepoznati Kruho¬ vega tovariša. Po postavi bi sicer odgo¬ varjal, toda več nista mogla trditi. Po štiri ure trajajoči razpravi je 8R0J (S. Božična številka našega lista bo izšla kot običaj¬ no v povečanem obsegu. Zaradi tega prosimo sodelavce, da bi nam poslali svoje prispevke naj¬ kasneje do 15. decembra. Dejstvo, da je Kruh govoril o nekem! senat po krajšem posvetovanju razgla- Vinku iz Ige vasi, ki da je znan in drzen sil oprostilno razsodbo zaradi pomanj- tihotapec, ter velika podobnost na sliki, kanja dokazov. Letošnji pridelek grozdja Trst, novembra 1938 (Agis). Po urad¬ nih ugotovitvah so v Italiji letos pridelali 58.324.560 stotov grozdja, ki kaže znaten porast napram lanski letini ki je dala 55,142.020 stotov grozdja. Od letošnjega nridelka odpade na Julijsko Krajino in Za¬ dar 1,035.640 stotov grozdja. Speeifalisti rojeni leta 1912 Gorica, novembra 1938 (Agis). — Nekateri mladeniči, rojeni 1912 in do¬ deljeni raznim specialnim oddelkom, so bili v oktobru nenadoma vpoklicani. Kaznovane mlekarice Trst — novembra 1938. — Higi- jenski občinski urad je naznalil obla¬ stem sledeče mlekarje in mlekarice, ki so prodajale posneto mleko: Ivano Fon¬ da iz Bazovice, Josipa Marca iz Lokve, Ivano Mavec iz Lokve, Franca Racma¬ na iz Bazovice, Sofijo Ražem iz Bazo¬ vice, Martina štrajna iz Doline, Andre¬ ja Kariža iz Povirja in Valerijo čuk iz Trebč. SLOVENSKE KNJIŽEVNE IZDAJE. Gorica, novembra 1938. (Agis) Slo¬ venska književna založba »Luč« je tudi letos izdala nekaj svojih knjig in jih z dovoljenjem oblasti tudi razprodala s pomočjo svojih poverjenikov po naših vaseh. Pred nekaj dnevi pa se je poja¬ vil po nekaterih vaseh zastopnik založ¬ be in zahteval, da naročniki vrnejo vse prejete izvode letošnje izdaje, Vzroki te¬ ga postopanja niso znani. PALI U ŠPANIJI Pula, novembra 1938- — »Corriere istriano« donosi pod velikim naslovom: Ca- micie nere istriane in Spagna — Legionari reduc: e legionari che non tornano — po¬ pis talibanskih legionara iz Istre ko.ii su pali u Španiji. Po tom izvještaju, u španii- su poginuli: Andretti Riccardo iz Rovinja poginuo aprila 1938 na Ebru, poručnik Ro- vis Otello iz Pule, pao istog mjeseca kod Tortoze, Henrik Cattarini (Katarinčič) iz Svete Nedilje kod Nižinade poginuo na Ebru marta mjeseca. Federico Maicus iz Kopra pao isto na Ebru, Pietro Kociani iz Izole pao kod Teruela, Giovanni Sagani iz Cresa i svečenik Teodoro Bortolon iz Pule. * * Njiva« iz Buenos Airesa javlja da je u Španiji poginuo na strani republikanaca Maks Vaientičič iz Solkana. ♦ — Trst. — Senator dr. Giorgio pi- tacco je bil imenovan za poslanika DROBIŽ — Gorica. — Za dokončno zgraditev nove bolnišnice je vlada odobrila 9 mi¬ ljonov lir kredita. ♦ — Gorica. — Ministrstvo železnic je dovolilo polovično vožnjo za akademike iz obmejnih krajev, ki se vpišejo na univerzo v Padovi. * — Gorica. —- Te dni so praznovali I7-letnico obstoja reševalne postaje »Zeleni križ«. * — Gorica. — S kolesa je padla 9-let¬ na Marcela Faganel iz Vrtojbe. Zlomila si je nogo. * — Gorica. — Ponovno bo začela izhajati revija »Studi Goriziani«, ki jo bo izdajal »II centro di studi Goriziani«. Poleg oživljenja te revije je omenjeno »središče« sklenilo izdati »Zgodovinski altant obsoških krajev« in »Zgodovin- sko-umetniško statistiko po občinah«. V njegovem okrilju bo izšla tudi kul¬ turna zgodovina Soške krajine z opisom iredentističnega gibanja. ♦ — Reka. — Filmska igralka Rečan¬ ka Milena Penovič bo igrala v novem filmu »Ekvator«, ki ga bo napravila družba »Roma-Film«. * — Trst. — Malo je manjkalo, da ni utonil 62-letni Franc Žigon. Ko se je sprehajal ob morju, mu je nenadoma spodrsnilo, tako da je padel v vodo. K sreči so pritekli na pomoč mimogre- doči in ga izvlekli iz vode. * — Trst. _ Minister javnih del Co- bolli-Gigli je obiskal Istro, kjer si je ogledal razna javna dela. * — Trst. — Tržačani konsumirajo vsak dan 550 hi mleka. Največjo koli¬ čino mleka pošilja v Trst Kras in za njim Furlanija ter Istra. Prej je priha¬ jalo mleko celo iz padske nižine (Latte- ria soresinese). * — Vojsko. — Iz neznanih vzrokov je pričelo ponoči goreti v hiši Josipa Podgornika. Kljub hitri pomoči je zgo¬ rel velik del hiše z opremo in pridelki ter orodjem. škoda znaša 10.000 lir * Mussoliniju bodo Madžari postavili spomenik v Košicah v zahvalo za uslu¬ ge pri pridobitvi dela Slovaške in Pod- karpatske Rusije. V Pragi pa so faši¬ stični študentje podrli Masarykov spo-- menik na univerzi. KONCERTNA PRIREDITE? W KOMNU Komen, novembra 1938. (Agis). — Prvo nedeljo v mesecu novembru sta priredila v Komnu koncert okoliška ro¬ jaka, in sicer Pina Bergot in Slavko Lukman. Komenčani in ljudje iz bližnje in daljne okolice so se v velikem številu udeležili koncerta. Na sporedu so bili razni svetovni skladatelji, najbolj pa so občinstvo navdušile prelepe slovenske pesmi Flajšmana, Konjeviča in Pavčiča. Navzoči so nastopajočima ob teh pes¬ mih burno aplavdirali in zahtevali po¬ novitve. Navdušenje je bilo spontano in prisrčno, kar priča, da naše ljudstvo ni in ne more pozabiti svoje lepe narodne pesmi. Take prireditve Komenčani niso imeli že skoraj dvajset let! Italijanski uvoz premoga Trst, novembra 1938. (Agis). Po naj¬ novejših uradnih statistikah je Italija uvo¬ zila letos v prvih devetih mesecih 9.215.000 ton premoga, medtem ko ie v istem iz¬ biti lanskega leta uvozila le 9,212.000 ton uremoga. Iz prednjih številk je razvidno, da je Italija, kljub velikemu trudu fašistič¬ ne vlade za gospodarsko osamosvojitev, uvozila v prvih devetih mesecih letos 3 ti¬ soč ton več premoga kot lani. Ista stati- statistika pa pokaže, da se ie letošnji uvoz koksa zmanišal v vrednosti 12 milijonov lir. Razgovori na meji med prebivalstvom in financarji *Dove vai?* xA Planina*. »Per che cosa?Per mi*. BROJ 46. »ISTRA STRANA 3. Božični brof i.alega lista izlazi po običaju u povečanem opsogu. Molimo sa- radnike da nam pošalju svoje priloge najdalje do 15 decembra. ZAOSTANEK ITALIJANSKIH PLAČIL ALBANIJI Ljubljana, novembra 1938 (Agis). Ljubljansko trgovsko tedensko glasilo »Trgovski list« je v zadnji številki med gospodarskimi vestmi prineslo tudi tale članek, ki ga prinašamo dobesedno: »Da bi si zagotovila ravnovesje v trgovinski bilanci, je albanska vlada lani odredila, da se omejuje uvoz iz vseh držav, s katerimi je bila Albanija trgovinsko pasivna. Zato se je dovolje¬ val brez ovir samo uvoz iz Italije, USA in Grčije. Kasneje pa je izdala alban¬ ska vlada še nova določila, s katerimi se je italijanski trgovini dovodil dejan¬ sko monopol za vse predmete, ki se iz¬ delujejo v Italiji. Na podlagi vsega toga so seveda albanski izvozniki izvažali svoje blago predvsem v Italijo, ker se je tudi iz Italije uvažalo vse potrebno blago. Po pogodbi bi se morala nakazo¬ vati plačila za albanski izvoz vsakih 15 dni. Minilo pa je že le tri mesece, odkar albanski trgovci niso dobili iz Italije niti pare. Terjatve so tako natastle na več stotisoč zlatih frankov. Albanski izvoz¬ niki pa nimajo toliko kapitala, da bi mogli na ta plačila še dolgo čekati, zato je izostal ves albanski izvoz v Italijo. Albanski list »Drita« apelira na italijan¬ ske oblasti, da se zavzamejo in ukrenejo potrebno, da pridejo albanski izvozniki do denarja«. RAZSTAVA JUŽNOTIROLSKIH UMETNIKOV V RIMU Dne 12. t. m. je bila otvorjena v Ri¬ mu velika razstava del umetnikov z Južne Tirolske. Otvoritvi je prisostvo¬ valo 800 umetnikov in obrtnikov z Juž. Tirolske. Predsednik vlade Mussolini je sam otvoril to razstavo, ki se imenuje »Mostra altoatesina«. Kipi, slike in sploh vsa dela so zajeta iz sedanjega časa imperialne dobe Italije in prikazujejo v največji meri vojaške motive italijanskih legionarjev v Španiji, boje v Abesiniji, fašistične realizacije in avtarhijo. V ve¬ liki večini so vsa imena novih umetni¬ kov nemška. PISMO ENGLESKIH INTELEKTUALACA DRU BENEŠU Eduard Beneš, koji — kako je poznato — boravi u Londonu, primio je ovih dana 'jedno pismo u kojem veliki broj uglednih ličnosti is engleskog javnog života iznosi svoje poglede u vesi sa rješenjem čehoslo- vačkog pitanja i sadanjim položajem u Ev¬ ropi uopče. U pismu se na prvom mjestu isriiu sim¬ patije dru Benešu i češkom narodu, te se ujedno podsječa na ulogu koju je dr. Beneš odigrao na mirovno j konferenciji u Versail¬ lesu, kad je — kako se u pismu kaže — predlagao promjenu predvidjenih graniea, da bi se smanjio broj Nijemaca koji su tre- bali pripasti Čehoslovačkoj. TJ pismu se za¬ lim. odaje priznanje dru Benešu sa njegove usluge, što ih je učinio liberalnoj Evropi. »Vi ste se uvijek i prije svega pokazali kao dobar Evropljanin « — kaže se doslovce u pismu. »Sudbina zemlje kojoj ste lasno pretsjedali bila je odlučena, a da vi niste mogli ijednu riješ reli u tajnim vijelanji- ma koja su do toga dovela. Vaš sadanji po¬ raz nije ujedno i konalan«. Pismo su potpisali medju ostalima: Nor¬ man Angeli, Lord Cecil, Gilbert Murray, Harold Nicolson, Philip Noel-Baker, Archi- bald Sinclair. Virginia Woolfe, H. H. Wels, Henri) W. Neyinson, Pauline Smith itd. VREDNOST NABOŽNEGA LISTA Ponatiskujemo brez komentarja iz »Slovenca « od nedelje 13. t. m. V Gorici izhaja mesečnik »Svetogorska Kraljicam, ki prinaša verske llanke in po¬ ročila o razvoju katoliške misli po svetu. Dobro urejevani mesečnik se je med slo¬ venskim vernim ljudstvom v kratkem (asu zelo priljubil in razširil. V zagrebški »Istri* pa je prof. Lavo Čermelj zapisal o njem sledečo sodbo: »Listič »Svetogorska Kralji¬ ca« nima nobene literarne ali druge vred¬ nosti, ker je v pravem pomenu besede samo reklamna publikacija, ob 400-letnici samo¬ stana na Sv. Gori, kjer gospodarijo sedaj italijanski redovniki«. — Da ta nabožni Ust sa svobodomisleca prof. Čermelja nima no¬ bene vrednosti, razumemo. Gotovo pa je, da ima list veliko vrednost za tisoče Sloven¬ cev, ki morejo iz njega zajemati katoliške resnice in pobude. Obžalujemo, da se pisec, ki je znana oseba pri manjšinskem delu, ne more pri presojanju tega vprašanja dvigniti na objektivno višino, ki jo zahtevata pred¬ met in resnica. ŠIRITE „ISTRU“ ITALIJA IN SUEŠKI KANAL Trst. novembra (Agis). V zadnjem ča¬ su postajajo italijanske zahteve po prizna¬ nju soudeležbe Italije v upravi Sueškega prekopa čim dalje bolj glasne. Italijanski listi prinašajo obširne članke in dokazujejo da fašistična vlada popolnoma upravičeno zahteva v upravi družbe Sueškega prekopa zase tako mesto, kot ji pripada glede na promet in visoke zneske, ki jih mora Itali¬ ja plačevati za plovbo skozi Sueški kanal in ki so posebno občutno narasli med in po abesinski vojni. Fašistični krogi in po njih vodilni italijanski listi in revije poudarjajo, da to vprašanje ni niti političnega niti strateškega značaja, temveč, povsem go¬ spodarsko. V italijanskih uradnih krogih izjavljajo, da se bodo razgovori glede tega vprašanja pričeli čim nastopi svoje mesto novi francoski poslanik v Rimu. Za prego¬ vore je pač najbolj merodajna Francija, ker je 51 odstotkov vseh akcij v rokah francoskih kapitalistov, dočim imajo An¬ gleži le 44 odstotkov. Italija je že z itali- jansko-angleškim sporazumom 16. aprila t. 1. dosegla od Anglije, da je priznala kon¬ vencijo o internacionalizaciji Sueškega pre¬ kopa iz leta 1880. Italija zahteva, da se re¬ žim, ki ga je uvedla Sueška družba pri upravljanju prekopa, prilagodi novim raz¬ meram; posebno se zavzema zato, da se znatno znižajo pristojbine za plovbo parni-' kov skozi prekop. Italijanski listi prinašajo podatke o dohodkih, ki jih ima Sueška družba od pristojbin na morsko plovbo. Tako je v 1 1936. dohodek pristojbin zna¬ šal 988 milijonov frankov, dočim so stroški za vzdrževanje kanala v istem razdoblju znašali le 203 milijonov frankov. V 1. 1937. so dohodki znatno poskočili in to na 1 mi¬ lijardo 454 milijonov frankov, dočim so stroški za vzdrževanje znašali le 303 mili¬ jonov frankov. Listi povdarjajo, da so na ta način delničarji Sueške družbe zaslužili na vsaki delnici od 250 frankov nominale v letu 1936. 600 frankov dividende, v I. 1937. pa se je ta dividenda zvišala na 820 fran¬ kov za vsako delnico Italijanski listi povdarjajo tudi, da bi z reorganizacijo režima in s tem, da se postavi Sueška družba pod medna¬ rodno kontrolo in jo tako prisili na zni¬ žanje pristojbin, imele koristi vse drža¬ ve, ki pridejo v poštev za plovbo skozi Sueški prekop, prizadeti bi bili le so¬ udeleženi finančniki. Revija »Azione Co- loniale«, dnevnik »Popolo dTtalia« in drugi trdijo v svojih razpravah o tem vprašanju, da je sedaj nastopil trenu¬ tek, ko se mora to vprašanje z italijan¬ ske strani sprožiti z mednarodno raz¬ pravo in na mednarodni osnovi tudi re¬ šiti. NOVI RASISTIČKI ZAKONI U ITALIJI Zakon o vlasništvu Havas javlja iz Rima: Prema propisima koje je predložio Veliki fašistički savjet, ministarski savjet ie usvojio predlog zako¬ na kojim se talijanski Židovi lišavaju iz- vjesnib prava. Židovi neče moči da služe u vojsci, niti da budu tutori ili staraoci ne- židovskoj djeci. Neče moči da budu vlasni- cj onih preduzeča koja rade za potrebe na¬ rodne odbrane, odnosno u kojima je zapo¬ sleno više od 100 lica. Neče moči da budu vlasnici zemljišta čija je vrijednost veča od 5000 lira, niti vlasnici nepokretnih ima- nja u gradovima, oproštenih poreza, čija vrijednost prelazi 20.000 lira. Naročita ko¬ misija če donijeti odluku o vrijednosti ne¬ pokretnih imanja koja su oslobodjena po¬ reza ili na koja još nije udaren porez. ZAKON 0 PRIPADNOSTI ŽIDOVSKOJ RASI Ministarski savjet 5 e osnažio, prema preporukama Velfkog fašističkog savjeta, zakon o pripadnosti židovskoj rasi. Kao ta¬ lijanski Židovi se smatraju ona lica koja su rodjena od oca i majke Židova ma i ne pripadali Mojsijevoj vjeri. Kao Židov se takodjer smatra i dijete koje rodi Židov- ka s nepoznatim očem, odnosno koje poti- če od Židova kao oca i majke nežidovke, ili Židovke kao majke a oca nežidova, od¬ nosno ako jedan od roditelja ispovjeda ži- dovsku vjeru, ili ako je upisan u židovsku vjeroispovjednu opčinu. U mnogim sluča- jevima, koje ima u vidu i Veliki fašistički savjet, ministarski savjet je donio odluku, da dijete, koje potice od jednog roditelja židovske narodnosti a drugog roditelja Strane narodnosti, ima biti smatrano kao Židov. Ne smatra se za Židova dijete rodje- no od roditelja talijanske narodnosti, od kojih je jedan pripadnik židovske rase, ako je to dijete prvog oktobra 1938 godine pripadalo drugoj, a ne židovskoj vjeri. Po- daci o pripadnosti židovskoj rasi imaju biti ubilježeni u maticu rodjenih i u popis stanovništva. PROPISI O BRAKU Ministarski savjet je donio odluku da zabrani brak talijanskih podanika — pri¬ padnika arijevske rase o licima kola pri¬ padajo drugoj rasi- S druge Strane, brak Talijana s djevojkom Strane narodnosti podleže odobrenju ministarstva unutrašnjih poslova, Ako se brak sklopi bez tog odo- brenja, krlvac se može kazniti zatvorom do 3 mjeseca i novčanom kaznom do 2.000 11 ra. Ovo odobrenie se neče davatl državnim činovnicima i vojnim licima. Talijani koji žive van graniea Kraljevine potpadaju ta¬ kodjer pod ove odredbe. TALIJANSKI RASNI ZAKONI PREKID KONKORDATA IZMEDJU ITALIJE I SVETE STOLICE Havas javlja iz Vatikana: »Osservatore Romano«, glavni organ Vatikana, smatra da le objavljivanje zakona — dekreta, ko¬ jima se zabranjuje brak Izmedju talijanskih gradjana arijevske rase i lica druge rase, jednostran prekid konkordata, zaključenog 1929 godine izmedju Italije i Svete Stolice. T ALI J ANSKO-N JEM AČKI PREGOVORI 0 TRSTU Engleski listov! javljaju, da bi uskoro imall započeti specijalnl njemačko-talijan- ski pregovori u vezi sa tranzitnim prome¬ tom njemačkog izvoza preko Trsta. U tali- janskim krugovima se očekuje, da če je¬ dan dio izvoza biti osigurao za Trst iz če- hoslovačkog i sudetskog tranzitnog pro¬ meta. _ NOVI POREZ NA KAPITAL U ITALIJI Taiijanska vlada uvela je novi porez na kapital, koji iznosi 7.5 pošto od kapitala poduzeča, dok su dionička društva opore- zovana sa 10 pošto. Višina poreza je Ipak ograničena peterostrukim iznosom dosada- šnjeg godišnjeg poreza za prihod. Porez če se ubirati u 18 miesečnih rokova. Fiskalni efekat ovog poreza imao bi iznositi 1.2 mi¬ lijarde lira, Ovaj porez obuhvatiti če 120 hlijada poduzeča. ROOSEVELT FROTIV PROGONA MANJINA New York (Jevkor). — Pretsjed- nik Sjedinjenih Američkih Država Roo¬ sevelt održao je preko svih američkih radija govor, koji se a javnosti smatra kao uvod u panamerički kongres koji treba da se održi u decembru. »Nema mira« — rekao je Roosevelt — »ako sila zamijeni pravo. Nemoguče je civilizaciju organizovat’ na bazi milita¬ rizma«. Ne spominjuči posebno nijednu zemlju, Roosevelt je ukazao na miin- chenske dogodjaje i na razvitak stvari posli je Munchena. Roosevelt je podvu- kao vjeru američkog naroda u demokra- ciju, protestirao je energično protiv pro- gona manjina, naglasio je da sva- kome čovjeku mora biti priznalo pravo da ima svoje uvjerenje i da slobodno ispovijeda svoju vjeru. SUKOBI IZMEDJU POLJAKA I UKRAJI- NACA U LAVOVU. 4 o. mj. poslije podne došlo je u Lavovu do sukoba izmedju poljskih studenata i ukrajinskog stanovništva. Poslije meetinga koji je priredilo sveučilište, povorka stude¬ nata otišla je pred »Ukrajinski Hotel« gdje je razbila prozore. U torne momentu sa pro- zora hotela ispaljeno je nekoliko metaka. koji su ranili više studenata, koji su isto tako odgovorili vatrom Redarstvo je rastje- ralo manifestante i blokiralo hotel da bi pronašlo vatreno oružje. 15 Ukrajinaca od kojih jedna žena, koji su imall pri sebi re- volvere, uhapšeno je. Poljski študenti po¬ novno su se sakupili u Ruskoj ulici u trgo- vačkom središtu ukrajinskog dijela grada gdje su počeli da demoliraju magazine i rad- nje. Policijske ophodnje krstare ulicama i čuvaju pristup višim školama u ukrajinskoj četvrti. Broj ranjenih dostigao ie više dese¬ tina. Vojvoda ove oblasti dao je pretstavni- cima poljske ukrajinske štampe instrukcije da bj se doprineslo stišavaniu duhova. TALIJANSKE BOJAZNI 00 NJEMAČKE K0NKURENCIJE Zagrebački »Jugoslovenski Lloyd« do¬ nosi; Pojačana aktivnost njemačke pri- vredne politike na Balkanu izaziva ve- liku pažnju ne samo u privrednim, ne¬ go 1 u političkim krugovima Italije. — Privrednl krugovi sa priličnom zabrinu- toscu gledaju na ovo prodiranje nje- macke trgovine, jer smatraju da su ovim prodiranjem talijanski ekonomski inte¬ resi da le ko više ugroženi, nego što je to slučaj sa ekonomskim interesima En- gleske i Francuske. Dosadašnji rezultati razmjene dobara sa balkanskim zemlja¬ ma ni najmanje ne zadovoljavaju tali¬ janske privredne krugove. Privredni krugovi naročito se nezadovoljni slabim rezultatima u trgovini sa Jugoslavijom. Danas Jugoslavija znatno manj e kupuje od Italije nego prije sankcija, a zbog načina plačan j a robnog prometa uvoz iz Jugoslavije je umjetni ukočen. MALE VESTI Dr. Beneša obtožujejo, da je zakrivil razdelitev češke. Sestavili so odbor, da prouči »narodno katastrofo« in prouči njegovo krivdo. To forsirajo nekatere politične struje med katerimi sta pred¬ vsem češkoslovaški poslanik v Parizu Gsusky in sedanji zunanji minister Chwalkovsky. Oba trdita, da sta vladi pošiljala točne informacije Iz Pariza in Rima (kjer je bil prej Chwalkovsky po¬ slanik) o situaciji ki je dovedla- do raz¬ delitve češke in katerih ni dr. Beneš ho¬ tel vzeti na znanje. * Po podatkih »Volkischer Beobachter- ja« je med 1,060.000 novo došlimi dr¬ žavljani Madžarske 460.000 ljudi nema- džarske narodnosti. Od tega je nad 300.000 Slovakov in Rusinov, 150.000 Ži¬ dov in okoli 10.000 Nemcev. Na ta način prebiva sedaj v Madžarski 600.000 Nem¬ cev, 500.000 Slovakov, 120.000 Jugoslova¬ nov, 50.000 Rusinov, 20.000 Rumunov in 580.000 Židov. Od skupnega števila pre¬ bivalstva Madžarske odpade na nema- džarske narodnosti 18 odstotkov. * Preventivna cenzura u Švicarskoj uvedena je u kantonu Zurih za nacio- nal - socijalističke tjednike »Schweizer Volk« i »Angriff«. U skoro če se vrije- me donijeti oštra uredba za antidemo- kratske listove na području švicarske. * Anglija je priznala italijansko cesar¬ stvo in zasedbo Abesinije 16 novembra ko je sedanji poslanik v Rimu lord' Perth izročil italijanskemu kralju nove poverilnice. — Agis. * Italijanska vlada je odpravila davek na avtomobile, da bi se z večjim avto¬ mobilskim prometom povečala proizvod¬ nja italijanskih avtomobilskih tvomic. — Agis. ★ V Rim je odpotovala jugoslovanska delegacija na zasedanje stalnega jugo¬ slovansko - italijanskega gospodarskega odbora. — Agis. * Za predsednika industrijskega zdru¬ ženja v Trstu je bil imenovan Avgust Kozulič, ki je bil istočasno imenovan tudi za viteza dela. — Agis. * Vsak dan je slišati vedno glasnejšo zahtevo Nemčije po kolonijah. Nemci silijo Angleže, da bi se vprašanje čim prej rešilo in da bi se predvsem rešilo z odstopom — francoskih kolonij. To je pognalo kri v glavo tudi Francozom, Id zahtevajo, da mora njihovo kolonijalno cesarstvo ostati nedotaknjeno. * Berba grozdja u Italiji je zavržena pod veoma lijepim vremenom. Berba je po količini različita u raznim krajevima, ah je kvalitet ovogodišnjeg groždja od- ličan tako da če vino biti veoma podes- no za lagerovanje za duži niz godina. Potražnja novog vina veoma je živa. cijene su čvrste. U Piemontu se prodaje 11-gradno vino po 120 lira za hi. Sici¬ lijanska vina, za križanje sjevero-tali- janskih vina takodjer se mnogo traže. U okolini Maršale plača se novo 17-gra- dno vino cca 675.— lira po hi. * Na francoski gimnaziji v Pragi je padlo število učencev od 1800 na 60. S tem je podan jasen dokaz kako so padle simpatije za Francoze. * Na Koroškem so nacionalsocialistič¬ ne oblasti ukinile vse utrakvistične šole. Odslej bodo obstojale samo nemške šole, v katere se bodo morali vpisati tudi slovenski otroci Ukinjena je tudi latinica in mesto nje je uvedena gotica. * — Ekonomska situacija u Italiji. Ovih dana održao je u Milanu govor Guarneri, talijanski ministar trgovine o privrednoj situaciji u Italiji. Iz spomenutog govora vi¬ di se, da je opdi indeks talijanske indu¬ strije u junu o. g. bio 97.71 prema 91.48 u junu u 1937. U julu je indeks nešto sma- njen prema julu prošle godine, odnosno je iznosio 83.05 prema 85.90. U vanjskoj tr¬ govini bilansa je pokazala znatno poboljša¬ le, jer je pasiva manja za 1.800.0 milijuna lira. Ako se ekonomski razvoj produži i dalje kao što je bio u prvom polugodištu onda če deficit talijanske vaniske trgovine biti smanjen sa 5.640 milijuna, koliko je iznosio u prošloj godinj na 3 milijarde lira. (»Jug. Lloyd«). * — V južnem predelu Stubaiskih Alp, tik ob prejšnji itaiijansko-avstnjski, sedaj ita- lijansko-nemški državni meji, se nahaja planinska koča Becherjev dom, ali kakor so jo prekrstili Italijani, Rifugio Regina Elena. Ker se nahaja koča blizu meje, so doslej Italijani avstrijskim oziroma nem¬ škim gorovcem dovoljevali, da to kočo obi¬ skujejo, ne da bi bilo zato potrebno kakšno posebno dovoljenje. Kakor pa poroča nem¬ ški planinski obzornik »Der Bergsteiger« od prejšnjega meseca, Italijani tega obiska brez pravilnega potnega lista ne dovolju¬ jejo več. (»Slovenija«). * V Nemčiji so zabranjeni vsi inozem¬ ski listi razen italijanskih in poljskih in to zaradi napadov, ki jih prinašajo v zvezi z pogromi v Nemčiji. STKANA 4. »ISTRA BROJ 46. NAŠA KULTURNA KRONIKA NAŠA POEZIJA PRI ITALIJA¬ NIH ALI ITALIJANI PRI NAS Ljubljana, oktobra 1938, — (Agis). Naš rojak in sotrudnik našega lista dr. Li¬ no Legiša je v oktobrski številki sloven¬ ske mesečne revije »Dejanje« napisal čla¬ nek z zgornjim naslovom, v katerem ome¬ nja pojačanje kulturnih stikov med našo državo in Italijo in o italijanskih prevodih slovenske poezije, kjer pravi v zadnjem odstavku: »Teh prevodov pa se drži tudi nekaj ta¬ kih Salvinijevih besed, ki jih ne moreš šteti zgolj za italijansko površnost in lepo- besedni zanos, ki si tako pogosto dajata roke in se drug drugega krijeta. V listu Rassegna Italiana in v preiisku iz njega je zapisal nekaj stvari, ki kažejo malo pre¬ očitno značaj Salvinijevega poslanstva in to s pretvarjanjem dejstev česar seveda ne moreš biti vesel. Tu piše n. pr. o čudo¬ vitem in poznem katoliškem baroku, ki da je bil bogat človeških in umetniških prvin klasično zapadnega in italijanskega okusa: »Janez iz vipavskega Sv. Križa je v jugo¬ slovanski slovstveni zgodovini eden izmed tistih značilnih verižnih členov, ki pome- njajo sožitje in ploden zakon Italijanov in Slovanov v umetniškem ustvarjanju in v NOVE KNJIGE I ČASOPISI »Izraelov izlazak«. U izdanju zadruge »Hrvatska naklada« zadruga u Zagrebu Bogovičeva 1 VIL kat, izašla je knjiga August Cesarec: Izraelov izlazak i druge legende. Knjiga sadrži legende Izraelov izlazak iz Egipta: U faraonovom gradu mrtvih; Doživljaji i smrt mudraca Kratesa; San doktora Prospera Lupusa te Pos.ieta iz daleka. Ove simbolične legende zanjeti če svakog čitaoca dubinom misli, literarno fi¬ no obradjenim temama i doživljenošču osje- čaja. Knjiga ima 164 strane, te kao sva iz- danja ove zadruge stoji samo Din 10.—, a u presvlaci od umjetne kože Din 22.— (po¬ stom 1 dinar više). * Misel in delo, kulturna in socialna re¬ vija, št. 10—11, letnik IV, Ljubljana. Vsebina: B. Borko: Odhod dr. Edu- arda Beneša; I. Čermelj: Naša knji¬ ga in revija v Julijski krajini; Dr. ing. Nagode : Naše glavne komunikacije in mednarodni tranzit; Obzornik Monakovska metoda (Dr. B. Vrčon); Notranjepolitični pregled (V er ko; Raz¬ stava slovenske knjige ob dvajsetletnici Jugoslavije (Inko). Poročila Soci¬ alni boj proti raku v francoski, nemški kulturi«. Kje naj bi bilo to sožitje in nje- i n slovenski miselnosti (Z) Dr. A Bre¬ gova plodnost, si je težko misliti. Morda v Janezovem italijanskem priimku oziro¬ ma rodu, na kar pa kapucin očitno ni nič dal. Morda v študiju Segnerija ali kaj ta¬ kega, kar prav za prav tudi nič ne pome¬ ni. Sanio zaradi teh dveh dejstev, ki torej v bivstvu nič ne pomenita, če se gremo igrati kulturno sodelovanje v preteklosti naj bi pri preprostem, prav res malo ba¬ ročnem Svetokriškim govorili o plodnem umetniškem ustvarjanju iz zakona, ki da sta ga sklenila Slovan in Italijan! Podob¬ no si je prisvojil Gradnika, ki da je iz itali¬ janske krvi in kulture! Gradnikovo ro¬ mansko krvno in tudi duhovno sorodstvo, ki ga ni treba nikomur tajiti, ker je zaradi tega še zmerom ves naš, to sorodstvo so prav vneto poudarjali tudi drugi Italijani, menda ravno Urbani, in gotovo jim je bil prav zastran tega tako všeč. Tako daleč na ni še nihče šel! AVGUST ČERNIGOJ RAZSTAVLJA V TRSTIH V paviljonu v javnem vrtu v Trstu so priredili XII. sindikalno slikarsko razstavo, pri kateri sodeluje tudi Avgust Černigoj. »Piccolo« z dne 19 t. m. posebno hvali njegovo »Mrtvo naturo« in pravi, da je to v resnici ena izmed najbolji sočnih in ču¬ stveno svežih slik. ki so izložene na raz¬ stavi. Poleg Černigoja razstavljajo še Trža¬ čani Finazzer, Rigli, Brumat, Rossini in Bergagna poleg Rečanov de Ganso, Rajči- čeve in Arnoldove. ČEŠKI GLAS O ČERMELJEVO.J KNJIGI. »Narodnostni obzor«. časopis društva za proučavan.ie narodnostnih vprašanj v Pragi, ie v prvem (septembrskem) letošnjem let¬ niku objavil obširno poročilo o Čermeljevi knjigi »La minorite slave en Italie« izpod peresa češkega strokovnjaka za narodnost¬ ne probleme drja. J. Auerhana. c e 1 j : Ob viru življenja (Dr. A. Z.); Pravniški kongres 1938 (S B). * Mornar, poučni i zabavni list za po¬ morski svijet, br. 11, god. X. Sušak, urednik Viktor Car Emin. Sadržaj: Rikard Katalinič Jeretov; Pjesma o raz¬ vidu naše zastave na Jadranu 31 X 1913. — Naša zastava na moru. — Mornar: Jugoslavija nad a sve. — Sedam pita¬ nja. — Dundo Simo: Gajetunski razgo¬ vori. — Barba Rike: Mladi junak iz Ve¬ lesa. — Ribarska djevojka-junakinja sa Skagena. — Što če sada naša brača Če¬ ši? — Bakarački: Trideseta godišnjica »Vile Velebita«. — Sadašnja Rusija. — španjolski gusari u engleskim vodama. — Odgovori na sedam pitanja. — Kako se podmornice love i uništuju. — Stari 1 mladi. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA PREDAVANJE V »TABORU« V četrtek je predaval v društvu »Ta¬ bor« naš znani predavatelj dr. Branko Vrčon o mednarodnem položaju. Preda¬ valnica društva je bila nabito polna in vsi so pozorno sledili besedam predava¬ telja, ki je orisal jasno in točno dogodke preteklih in sedanjih dni, ki se odigra¬ vajo v mednarodnem življenju. — Dru- štvo je pričelo z delom. Nov položaj sili k resnosti in akciji. Kot prvo skrb si je nadelo poglobiti delo in vzgojo članstva v narodnoobrambnem polju ter je zato vse letošnje delo posvečeno temu cilju. Ker zahteva to delo sodelovanja_vseh, je društvo izdalo na vse, zlasti bivši člane, proglas, da priskočijo na pomoč in tako okrepe in pomnože vrste delavcev. Iz odbora IZ OMLAOfHSKE SEKCIJE »ISTRE« U ZAGREBU Omladinska sekcija društva »Istra« održat če u subotu 19 o. mj. u 8 sati naveče redovite Usmene novine u dru¬ štvenim prostori jama, žerjavičeva ul. 7. Pozivaju se članovi da prisustvuju u što večem broju. Odbor NI KOLINSKA ZABAVA Omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu i Istarski akademski klub pri- redjuju u subotu 3 decembra o. g. ^ prostorijama H. P. D. »Kolo« Nikolinjsku zabavu sa biranim programom. Medju ostalim nastupit če iz blagonaklonosti i gdjica Nevenka Perko, članica Narodnog kazališta. čist prihod upotrijebit če se u korist gradnje doma, a djelomično kao zimska pomoč akademičarima. Početak u 8 sati naveče. — Pozivaju se svi članovi i ostali prijatelji da za¬ bavu posjete u što večem broju. Odbor PRIREDBA UDRUZENJA ISTRA—TRST—GORICA U BEOGRADU »Omladinska sekcija« udruženja Istra— Trst—Gorica u Beogradu priredjuje u su¬ botu 19 ovoga mjeseca u 8 sati na večer u Sokolskom Domu na Čukarici svoiu prvu zabavu sa biranim programom. Stoga mo¬ limo naše članove i prijatelje da na tu za¬ bavu dodju u što večem broiu. pošto je čist prihod namijenjen pomaganju i zbrinjava- nju naših siromašnih članova. Odbor. MALE KULTURNE VESTI Te dni je bila v Skopi ju premiera znane Remčeve »Magde«, ki je dosegla popoln uspeh. Gotovo ima največ za¬ slug, da je delo sploh prišlo na program skopi jonskega gledališča. Ferdo Delak, ki je angažiran kot režiser v Skoplju. Delo je režiral sam g. Delak, svoje¬ vrstno scenografijo je pripravil znani mladi slikar in grafik Djuro Teodorovič. ♦ Tržaški »II Piccolo della sera« je dne 8. t. m. priobčil v svoji literarni prilogi prevod pesmi »Zadnji gost« iz naj novejše pesniške zbirke Alojza Grad¬ nika »Večni studenci«. Gradnikovo pe¬ sem je prevedla v italijanščino Maria Samer. * — Novi pisatelji na italijanskem indeksu. Italijanski knjigarnarji, ki imajo v svojih izložbah deia pisateljev Andrea Mauroisa (Byron, Disraeli), Henri Bergsona, Jakoba \Vassermanna, Arnošta Weissa in Thoma¬ sa Manna, so dobili nalog, da jih odstra- Naš rod štev. 3, letnik X, Ljubljana urednik Josip Ribičič. Vsebina; Ludovik Mrzel: Ivan Cankar kot otrok. — Cvet-. ko Golar: Na sprehodu s Cankarjem. — nijo 'iz izložb. (»Slovenec«) Anton Ingolič: Sirote. — Anica čeme- jeva: Pismo iz Slovenskih goric. — Vla¬ do Klemenčičev goricah. — Alojz Grad¬ nik: Avtomobil (pesem, prevedena iz ruščine). — Laznik in resnica (iz bol¬ garščine prevedla K. Špur in St. Ata- nasov). — Anica černejeva: Naša tetka. — Ozdravljeni bolnik (Hebek) Danica Gruden: Cestarjeva. Pavel Kunaver: V črnem hrastu. Karel Širok: Murli. Opa¬ zovanje narave ob Vseh svetih. — Joža Župančič: črnilnik. Vilim Kunst: Za tri dinarje elektrike. Andrej Škulj: Beseda o sadju. Angela Vodetova: Brankove počitnice. — Lovec in ujeda. — Slaba vest. — Noetova barka. Zgodbica brez besed. — Mladina piše. — Križanka itd. Sokolska posveta, vijesnik Prosvj. od¬ bora Saveza sokola Kraljevine Jugoslavije, br. 8, god. VIII, Beograd. IZ ZAPUŠČINE DRA HENRIKA TUME (Nadaljevanje) L. 611 vrši! se je prvi napad obrsko-slo- litve frankovskega vladarstva na Francijo in Nemčijo, ne le Goriška stalno odscepiia venske čete. Pozneje so sledili napadi slo- od Italije, marveč tudi cela Friulska t. j. venskih čet od severa iz takozvane Zeglia, j Italija je segela k večjemu do Tilmenta. t j. Zilje na Koroškem, napadi Slovencev Za leto 828 navaja se velika marka friul- in Obrov trajali so preko 150 let, zadnji napad Obrov vršil se je 1. 788. Iz tega smemo sklepati, da je bilo ozemlje od le¬ vega brega Nadiže in Tera na vzhod, to- raj današnja Goriška opustošeno in malo obljudeno. Radi tega za to dobo ni zgo¬ dovinskega sledu ne o Goriški, ne o Krasu in ne o Notranjskem. Posebno na Notranj¬ skem moraii so biti neprodirni pragozdi kajti cesta na sever je vodila čez Koroško. Trst in Istra živela sta svoje posebno mir¬ no življenje, zavarovana po močnih tabo¬ riščih, deloma pod varstvom Bizantincev. Šele ko je longobardska oblast narastia jeli so posegovati na Istro, katere so se konečno hoteli polastiti pri čemur so pa i prišli v konflikt z Bizantinci in Karlom Velikim. Franki so Longobarde premagali in zasedli Istro 1. 789. Od takrat je Gori¬ ško na levem bregu Soče pripadalo pač Is¬ trski vojvodini, na desnem pa friulski. S Franki prične naseljevanje nemških pose¬ bno bavarskih plemičev in graditev gra¬ dov. L. 967 je cesar Oto I. daroval velik del Friuiske patrijarhatu. Zgodovin- Goji- ške se ustanovi z letom 1001. ko je nemški cesar Oto IH. podelil polovico gradu Sol¬ kanskega in Gorico oglejskemu patrijarhu. Od takrat naprej je spadala vsa danes od Furlanov obljudena nižina in ž njo Goriška patrijarhatu Oglej. Z nastopom goriških grofov pa se ie odcepila Goriška, t. j- go¬ rati deli dežele na obeh bregovih Soče, Vi¬ pava in Kras. Zgodovina toraj dokazuje, da se je s prihodom Frankov in pozneje vsied razde- ska s četvero upravnimi deli: Friuli. Istra, Kranjsko in Koroško, Goriška s Krasom je pripadala Istri. Vsa ta marka se je utr¬ dila z nemškimi gradovi, kar dokazujejo razvaline in njih nemška imena po celem Friuiskem, posebno v goratem delu in važ¬ nejših strategičnih točkah. Trbiž je bil do 1. 1077 na meji Friuiov, nekako vozel med podoljem Felle. Save, Soče in Žile, Podolje Soče je toraj do takrat tvorilo mejo med Istro in Friuli. l.ongobardi in Franki uve¬ dli so kakor germanska plemena povsodi fevdalni sistem, t. j. razdelili so si oblast cele dežele, v posest pa so sprejeli le gra¬ dove in utrjena mesta in si v glavnem USFJEH NAŠIH UČENJAKA U 6 broju revije »Proteus« prikazuje dr. Lavo Čermelj jedan uaučni rad prof. Stiepana Mohorovičiča. Prof. Stjepan Mo- horovičič je sin pok. dr. Andrije Mohoro¬ vičiča iz Voloskoga, poznatog hrvatskog seizmologa i meteorologa, koji je umro preklanjske godine kao umir. sveuč. profe¬ sor u Zagrebu. Dr. Stjepan Mohorovičič poznat je pak u naučnom svijetu kao teo¬ retski fizik, iz koje struke ie napisao više radova (»Dodatak k neeuklidskoj interpre¬ taciji teorije relativnosti« — »Brzine svi- jetla i gravitacije« i dr.) i kao protivnik Einsteinove teorije relativnosti. Sada je prof. Stj. Mohorovičič objavio u julijskom broju njemačke astronomske revije »Astronomische Nachrichten« novi zakon za daljine u sunčanom sistemu. Pri- kazujuči taj rad prof. Mohorovičiča kaže menstva z domačim romaniziranim longo- barskim je konečno postalo glavni vzrok naglega propada oglejskega patrijarhata. Po poročilu Nicolettija »Vita di San Pao- lino« je bilo prebivalstvo Friuiov ob pri¬ četka srednjega veka mešano. Poleg starih rimskih kolonov bili so ostanki germanskih čet (Goti), po gradovih Longobardi. poleg njih od IX stoletja naprej nemški vitezi, Nicoletti omenja tudi ostanke Obrov, ne pa Slovenov. Da so ostale posamezne čete Obrov, bi utegnila kazati tudi današnja Rezija. Rezijani imajo v jeziku očitno sle¬ dove vpliva turskega jezika. Zgodovina pod vojvodom Luidprandom 1. 740 v prvič ugotavlja poleg Longobardov tudi proste lantinske posestnike. Ker pa Longobardi niso nikjer zazužnjili latinskih kolonov, mo¬ ramo vsied poročila Nicoietti-ja nujno skle¬ pati, da so poleg Longobardov, Nemcev, Latincev in malih ostankov Obrov, morali bivati na ozemlju sedanje Friuiske tudi Sloveni, večinoma po gozdovih, gorah in dr. Čermelj u »Proteusu« da dc sada^ nije bilo tako potpunog zakona za izračuna¬ vanje tih daljina. Recenzent potanko i stručno iznosi taj zakon i veli da ie U znanstvenim fcrugovima taj rad dr. Moho¬ rovičiča pobudio veliko zanimanje. pridržali lov, staro prebivalstvo so pustili močvirjih, na mestu kot kolone in rabotnike. Polago- Poudarjati je treba, da Karne-Kelte ma pristopili so kot srednji sloj meščanje zgodovina ne omenja nikjer več, in to ne, in liberti-frilasi tj. oproščenci. Poleg teh izkazani so na Friuiskem tudi sužnji, ne kot koloni, marveč za osebno službo. Su¬ ženjstvo na Friuiskem in Goriškem je do¬ kazano celo do XIV. stoletja tj. do dobe, ko so bili Sloveni v teh krajih še pagani. Dokumenti Bianchi od 10 aprila 1333 po¬ ročajo, da so Slovenci v gorah nad Koba¬ ridom drevo in studenec, ki je izviral ob njegovem vznožju, častili še po božje. Oglejski patrijarhat postal je glavna opora nemškega cesarstva in življa na ju¬ gu. Od 1- 800 do 1250 bilo je 17 odličnih nemških plemskih rodbin na prestolu og¬ lejskem. Do največje moči se dospeli okoli 1 1366 ko je pod patrijarhat spadal najve¬ čji del Kramske in Koroške in velik del Štajarske. Ravno nasprotje nemškega ple- odkar so jele germanske čete napadati rimsko mejo. Kami, k= naj bi bili imeli na¬ seljeno celo Friulsko so izginili brez sle¬ du. Ne plemensko, ne jezikovno se ne da ugotoviti, ali so Kami še živeli ob nasto¬ pa srednjega veka. Če tudi je nemško na¬ seljevanje bilo redko in začasno, ohranila so se v fu danščini germanske besede. Obče¬ vanje z Nemčijo je ohranjeno še v bese¬ dah kakor Inderloch, t. j. zaloga Nieder- lage v Chiusaforte in Venzone, Gallait tj- spremstvo, Geleite, davek in pravica tr¬ govskega _ prevpza. Slovenskih besedi je po furlanščini obilo, ne morda iz poznej¬ šega občevanja, marveč besede in pojmi ki jasno kažejo na starodavno tesno so¬ žitje na istem prostoru. Le o Karnih, ki naj bi bili močno deblo, na katero naj bi IZ AMERIKE Primili smo od g Vidošič naše po- vjerenice za Ameriku 2 dolara za ledno- godišnju pretnlatu za g. Antona Vtdošič — 301 — lOth Avenue — New York, N. Y. Pretplata je podmirena do 31 XII 1938. — Zahvaljujemo # New-York. — Moj- ' eštia E m e 1 y u d at a V i d o v i o h. koja je 16 maja o. g. izgubila jedinicu keerku, nalu zlat n" Dolores ca. deset godina, daja je srst-no na rv.‘ et u utorak 2? augusta 1938 m3log liepušastog dečkic?., koga je'nazvala A’):ert Josip. laj ist. dan kad ie mali Albert ugleda^ svijeilo lana bl<- je mc* joj sestri rodiendan. la zač iz r*ogj.-r cčekivrti ljepši dar na poklon? Sretna majka (moja seštra) i pcnosn ota» Rudolf Vidovich rodjeni su oboji ca na šalu našeg plavog i velebnog Jadrana, a na ufca- vom ali sada tužnom i zarobljenem Lcvranu, kao što smo i svi mi ostali u obitelji Vidošič. Marv Vidošič £ Mladeneima u Ljubljani svojo.! roojakinji Slavki. Kal' kira i njezinem G i org ju, sud. po- ručniku jugosl. vojske/ uri ■ i vnž— > n se -uz .osz- broj najboljih. i najskromriiih želja ’z ove da¬ ljine u bile srebne, vesele za vas vi jek .. Pravo milje : orr/lie Resdo Vam dom, Ne čutili nikad boii U srdašeu svem! Velja sreča i mir božji Kitio Vam stan, Nikad hud Vam u život.: Ne svanuo dan! Barčica Vam Vaše^: žiča Mirne, sretne plovila! Ljubav žarka Vaših biča Barčicu Vam ravnala. Marv Vidove, Xew V.ork ISPRAVI Posljednji feljton Miha Krvavca »Istra se mjenja — Jedan dan u Arsiji« je XII po redu. a ne XVII kao što je to pogrešno označeno. se bili vcepili latinski koloni ter siovensKi in nemški prišleci ne bi bil ; zapustili nobe¬ nega sledu! Benetke narasle so medtem do XIV stoletja do polne noči,. Oglejski patrijar- hat je ob nastopu XV stoletja propal in Benečani zasedi so oni del Friuiov, ki ie še danes italijanski, dočini sta Oglei z okoli¬ co in goriška grofovina ostala v okviru nemškega cesarstva in sta po izmriu gori¬ ških grofov 1. 1.500 prešla tla Habsburčane, Zgodovina nam toraj priča z vso goto¬ vostjo, da je Italija od razsula rimskega cesarstva imela svojo prirodno iti zgodo¬ vinsko mejo ob Nadiži in Soči in da tudi rimski element izven vojaških taborišč ni segal preko te meje Goriško je od nasto¬ pa srednjega veka stalno ločeno od Italije Etnografična meia je danes med itali- lijani in Slovenci docela opredeljena. Slo¬ venci in Furlani povsodi na njih ozemlju prebivajo kompaktno, brez jezikovnih oto¬ kov. Mesto Gorica dela le navidezno iz¬ jemo, izjema k: se da iz političnih in go¬ spodarskih razmer lahko raztolmačiti. Slovenci naseljujejo še danes dolino Re¬ zije in Predaipe. nad Čedadom in Huminom (Gemona), \ kraljevini Italiji približno 40.000 duš. Avstrijsko Goriško je v sred¬ njem in severnem delu čisto slovensko ta¬ ko. da rc zadnjem ljudskem štetju 1. 1910. italijanski in nemški elementi skupaj nikjer ne presegata 5 % prebivalstva Jezikovna meja proti jugu je točno odpad predalp v friulsko nižino, v prečni črti od Humina čez Kormin pa do Ločenika ob Soči. Od tod teče jezikovna meja ob Soči do Gra¬ dišča. od tam naprej tvori mejo Kras, ka¬ mor se je zaselila le ena furlanska vasica Sv. Martin v občini Zagraj (Sagrado). Ob morju tvori mejo močvirje Tržisko od re¬ ke Lokavec. prva slovenska vas je Sv. Ivan ob Timavu. (Konec prihodnjič) »Istra« Iziazi svakog ejedna o petak - »roj Okorno- računa 36789~ ;■»» cljeiu godlnu 48.- din. za pola godine *4,- din., za .norost v« fivuMVnko -.mer ,ko < floiara na godinu. — C*fflasl se račonaju po c^Jenlku. — Vlasnlk i izdavač. Konzorcij »Istra« Makova ulicr broi Ž8a Za tiskam odgov uredništvo odgovara IVAN stari /voniml* rova ulica 48. III. kat. — Tisai: Stecajnina Jugoslovenske štampe d. d.. Zagreb. Masarv sarykova ul. £8a II broi telefona 67-80. — Za ara Rudott Polariovič Zagreb tlica broi 131