Izhaja vtak dan razen »obot, In praznikov latued daily except Saturdaya, Sunday s and Holidaja PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE u uui > l w »u ww w Uredniški in upravniški prostori: 3657 South Lawndale Av«, LETO—YEAR XLII Office of Publication: 2657 South Lawndale A ve Telephone: Rockwell 2-4904 C*aa lista je $8.00 ■ntereU as second-class matter January 16, 1933, at the post-offiee at Chicago, Illinois, under the Act of Congress of March 3, 1879 CHICAGO 23, ILL„ ČTRTEK, 21, SEPTEMBRA (SEPT. 21), 1950 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.— NUMBER 184 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1918 Generalna skupščina Združenih narodov odklonila sedež komunistični Kitajski indijskega delegata poražen z veliko večino glasov. Ruski zunanji minister Višinski predložil dve resoluciji in obe sta bili zavrženi. Iranski diplomat izvoljen za predsednika skupščine New York. — Peto zasedanje] generalne skupščine Združenih narodov je bilo odprto v atmo-' sferi nesoglasja o vprašanju re-! prezentacije Kitajske. Indijski delegat Benegal N. Rau je pred-! lagal, naj skupščina prizna se¬ dež komunistični Kitajski, toda j predlog je bil poražen s 33 proti' 16 glasovom. Deset delegatov se je vzdržalo glasovanja. Predlog so podprli komunistični blok in socialistične države v zapadni Evropi. Kitajsko vprašanje bo še na-; dalje delalo preglavice skupšči- ni, čeprav je bil predlog indij¬ skega delegata poražen. Spreje-, ta je bila resolucija kanadskega delegata, da skupščina imenuje odbor sedmih članov, ki naj štu¬ dira kitajsko vprašanje, sestavi priporočila in jih predloži skup¬ ščini v teku sedanjega zaseda¬ nja. Resolucija je bila sprejeta z 42 proti devetim glasovom, šest delegatov pa se je vzdržalo glasovanja. Indijski delegat je dobil bese¬ do po otvoritvi zasedanja skup¬ ščine. Predlagal je, naj kitajski komunistični režim v Peipingu takoj dobi sedež, ker kontrolira vso kitajsko celino in ima zaupa¬ nje ter podporo kitajskega ljud¬ stva. Dejal je, da je ta režim edini, ki lahko izpolnuje obvez¬ nosti v smilu določb čarterja Združenih narodov, da je pri¬ znanje komunistične Kitajske politično vprašanje, o katerem ne more odločati poverilni od¬ bor. Zahteval je takojšnje gla¬ sovanje o svojem predlogu. Zmaga britske delavske vlade Vroča debata o podržavljenju jeklarske industrije London. — Delavska vlada premierja Attleeja je zmagala v parlamentu. Njena odločitev gle¬ de podržavljenja jeklarske indu¬ strije je bila podprta s 306 proti 300 glasovom. * Zmaga je zdrobila nov poskus opozicije konservativne in libe¬ ralne stranke, ki je skušala str¬ moglaviti vlado in izsiliti razpis novih splošnih volitev. Jeklar¬ ska industrija bo podržavljena po novem letu na podlagi prej sprejetega zakona. Radostni vzkliki laboritov so pozdravili zmago delavske stran¬ ke v parlamentu. V parlament so prišli tudi bolni in pohablje¬ ni laboriti in se udeležili gla¬ sovanja. Konservativci in libe¬ ralci so tudi mobilizirali vse svoje poslance za glasovanje. Parlament je po glasovanju zaključil zasedanje. Ponovno se bo sestal 17. oktobra. Ako ne bo prišlo kaj vmes, bodo splošne volitve odložene do prihodnjega leta. Glasovanje je sledilo vroči de¬ bati. Odločitev vlade glede po¬ državljenja jeklarske industrije je pobijal ^Vinston Churchill vodja konservativne stranke in bivši premier, zagovarjal pa Herbert Morrison, podpredsed¬ nik vlade. Zapletla sta se v ljut besedni dvoboj. Drug drugemu sta očitala politično sabotažo, katere namen .je zrušitev narod ne enotnosti. George Strauss, minister za zaloge, je dejal, da so konserva¬ tivci in jeklarski magnati v po¬ litični stavki proti vladi. Njihov namen je preprečenje podržav- . Ijenja jeklarske industrije. Državni tajnik Acheson, na¬ čelnik ameriške delegacije, je pozval skupščino, naj glasuje proti predlogu indijskega dele¬ gata, ki je tudi zahteval izklju- čenje nacionalistične Kitajske iz Združenih narodov. Zasedanje skupščine je odprl general Carlos P. Romulo, fili¬ pinski zunanji minister, ki je bil predsednik prejšnje skupščine. On je pozdravil delegate v svo¬ jem govoru in naznanil, da mo¬ ra skupščina izvoliti - novega predsednika. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika iranski diplomat Nasrollah Entezam. Kandidata sta bila Entezam in pakistanski delegat Zafrullah Khan. Prvi je dobil 32 glasov, drugi pa 22 glasov pri volitvah. Ruski zunanji minister Andrej Višinski je predložil dve resolu¬ ciji. Prva je zahtevala izključe¬ ni e kitajske nacionalistične de¬ legacije, druga pa sprejetje ki¬ tajske komunistične delegacije. Obe sta bili poraženi. Acheson je dejal, da bo lahko skupščina vzela v pretres vpra¬ šanje kitajske reprezentacije po¬ zneje. Višinski ga je obdolžil, da se je izognil bistvu vprašanja iz bojazni pred homatijami. V svo¬ jem govoru je bičal ostanke kli¬ ke reakcionarnega kitajskega nacionalističnega režima na For- mozi in. naglasil, da nima legal¬ ne politične in ne moralne pra¬ vice do reprezentacije kitajske¬ ga ljudstva. Višinski je tudi o- pozoril Achesona na beli papir katerega je ameriški državni de- partment objavil v avgustu lani in je vseboval ostro kritiko na¬ cionalističnega 'kitajskega reži¬ ma. Zavrženje ruske in indijske resolucije je označil za nele¬ galno. Evropa naj poveča trgovino z Rusijo Hoffman obsodil v senatu sprejeti načrt Washington, &. C. — “Zapad- na Evropa naj bi povečala, ne omejila trgovino z Rusijo,” je dejal Paul L. Hoffman, načelnik administracije za ekonomsko ko¬ operacijo, ki izvaja Marshallov načrt. On je obsodil v senatu sprejeti načrt, ki določa ustavi¬ tev ameriške pomoči vsaki drža¬ vi, ki pošilja blago vojaške vred¬ nosti Sovjetski uniji in državam v njeni sferi vpliva. Načrt je bil sprejet v senatu s 50 proti 23 glasovom prejšnji teden. Hoffman je na sestanku s čas¬ nikarji dejal, da bi morala ad¬ ministracija, kateri on načeluje, odločati, glede vrste blaga, ki naj se izvaža iz zapadne Evrope v Rusijo. ' Ameriško transportno letalo se razbilo Pearl Harbor, Havaji. — Mor¬ nar ično transportno letalo je treščilo na morje v bližini otoka Kvvajaleina na Pacifiku in se razbilo. V nesreči je 26 oseb iz¬ gubilo življenje. Trupla petih žrtev so bila najdena. Štiri bojne ladje v aktivni službi Washington, D. C. — Štiri a- meriške bojne ladje, ki so bile v lukah, so bile poslane v aktiv¬ no službo. Te so Missouri, New Jer.sev, Wisconsin in To\va. Roj- Domače vesti Nev grob v Ohiu Fairpoint, O. — Tukaj je umrl Marko Jemich st., član društva 439 SNPJ, star 61 let, v tej na¬ selbini 31 let. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. Društvo ga bo pogrešalo, ker je bil dober član. Nov grob v Illinoisu Gillespie, 111. — Po dolgi bo¬ lezni je za jetiko umrl John Skrtič, član društva 465 SNPJ, star 44 let, rojen v Bazovačah, Hrvatska. V Ameriko je prišel s starši, ko je bil še otrok in pristopil k SNPJ, ko mu je bilo 17 let. Tukaj zapušča starše, že¬ no, hčer, osem bratov, sestro in več drugih sorodnikov, katerim društvo izreka sožalje. Iz Clevelanda Cleveland. — Po dolgi bolezni je v Euclidu umrla Angela Ro- lih, rojena Kovačič, stara 49 let, doma od Sv. Križa pri Litiji, v Ameriki 29 let, članica SDZ in SŽZ. Zapušča moža Louisa, si¬ na, hčer in več drugih sorodni¬ kov. — V bolnišnici je umrl vdo¬ vec Ignac Hočevar, ki je prebil dolgo let v zavodu za brezdom¬ ce. Star je bil 73 let, doma iz vasi Višje pri Ambrusu, v Ame¬ riki 40 let. Tukaj zapušča sestro Anno Kuhar, v Butteu, Mont., pa sestro Gertrude Seršen. -— Josephine Mihalich iz Euclida se nahaja v bolnišnici Glenville. — John Copic iz Collinwooda se je vrnil iz bolnišnice. — Miss Mary Ann Rossman, hčerka družine Joseph Rossman, se je podala na univerzo v Bowling Green, O., kjer bo študirala za učitelji¬ co. — Martin Frank se nahaja v bolnišnici Mt. Sinai, kjer je srečno prestal težko operacijo. Smrt v starem kraju Mt. Olive, 111. — Andrew Ma- ren je bil obveščen, da je v Ko¬ mendi pri Kamniku 29. avg. umrl njegov brat Jurij Maren. star 75 let. Bil je invalid iz prve svetovne vojne. Zadnja leta je živel ob pokojnini, katero je do¬ bival za svojim sinom Francom, ki je padel kot partizanski vodja pri Čadežu. Poleg brata An- drewa zapušča v Ameriki — v Conneautu, O. — tudi poročeno hčer Angelo Berus. Obsodba zarotnikov v Cehoslovakiji En obtoženec obsojen na smrt Praga, Čehoslovakija. — Ob¬ ravnava proti 26 zarotnikom in špionom je bila zaključena pred sodiščem. En obtoženec je bil obsojen na smrt, dva na dosmrt¬ no ječo, ostali obtoženci pa na nižje kazni. Obravnava je trajala šest dni. Zarotniki so bili obtoženi, da so nameravali umoriti obrambnega ministra Alekseja Čepička, zeta predsednika čehoslovaške repu¬ blike Klementa Gottwalda, in Ludvika Svobodo, podpredsedni¬ ka vlade in bivšega obrambnega ministra. Dalje so bili obtoženi kovanja zarote za strmoglavljenje komu¬ nistične vlade in ustanovitve špi- onske organizacije. Člani te so dajali tajne informacije ameri¬ škim agentom. Na smrt je bil obsojen Jaro- mir Vrba, vodja zarotniškega in špionskega krožka. na ladja Missouri je sedaj v ko¬ rejskih vodah. Na krovu te la¬ dje so bili podpisani dokumenti o kapitulaciji Japonske v drugi svetovni vojni. IToods zahteva večjo oblast Vzpostavitev najem¬ ninske kontrole v mestih Washinglon, D. C. — Tighe E. Woods, federalni stanovanjski direktor, je pozval kongres, naj mu podeli večjo oblast, da bo lahko vzpostavil najemninske kontrole na trgovska poslopja in odredil strop cen v prodajanju hiš in zemljišč. V njegovo pod¬ ročje spada kontrola najemnim. Woods je dalje pozval kon¬ gres, naj mu podeli oblast za vzpostavitev kontrole najemnim v mestih, v katerih so potrebne. Na podlagi zakona, ki je bil sprejet v kongresu 1. julija, ne more Woods vzpostaviti najem¬ ninskih kontrol v mestih in kra¬ jih, kjer so jih uprave odpravile. Članom bančnih odsekov obeh kpngresnih zbornic je sedaj Woods predložil obris nove kon¬ trolne oblasti, katero zahteva. Komercialna poslopja, med temi trgovine in uradi, niso bili pod najemninsko kontrolo v drugi svetovni vojni. Ako bo Woods dobil oblast od kongresa, katero zahteva, bodo nove hiše in poslopja prišla pod najemninsko kontrolo. Doznava se, da je predsednik Truman podprl Woodsovo zahtevo. Na podlagi sedanjega zakona bodo federalne kontrole najem¬ nim odpravljene 31. decembra letos. Potem bodo o podaljšanju kontrol odločale mestne in kra¬ jevne administracije. Znamenja so, da kongres ne bo pristal na Woodsovo zahtevo. Ameriške čete v bližini Seoula Več tisoč pomoršča¬ kov prekoračilo reko Han Tokio. — Ameriške čete so za¬ sedle vas Yanghwa ob reki Han, eno miljo zapadno od Seoula, glavnega mesta južne Koreje. Ustanovile so nova mostišča na tej reki kljub silnemu odporu sovražnika. Poročilo iz glavnega stana ge¬ nerala MacArthurja priznava, da so ameriške sile utrpele veli¬ ke izgube. To dostavlja, da so začele enote severnokorejske armade prodirati proti Seoulu z južne strani. Ameriški tanki in pomorščaki so prekoračili reko Han osem milj severnožapadno od Seoula. Več tisoč pomorščakov je pro¬ drlo do točke, ki je oddaljena štiri milje od Seoula. Druge enote ameriških pomor¬ ščakov so okupirale Jangwari, križišče ceste med Inčonom in Seoulom. Ameriška pehota in tanki so koncentrirani na cesti, ki gre iz Seoula v južno smer. Operacije pomorščakov na fron¬ ti pri Seoulu je podpirala sedma pehotna divizija. V akciji so bila tudi bojna letala, ki so vrgla mnogo bomb na pozicije sovraž¬ nika. Prve enote ameriških pomor¬ ščakov so prekoračile reko Han v torek zjutraj. Zasedle so stra¬ teške hribe okrog Seoula. Ameriške čete so reokupirale Pohang, pristaniščno mesto na vzhodnem obrežju južne Kore¬ je. Ustanovile so nova mostišča na reki Naktong in zasedle trd¬ njavsko mesto Kasan, 12 milj severno od Taeguja, ključne za- lagalne baze. Vrhovni vojaški svet je obve¬ stil reprezentante južnokorejske vlade, da ameriške čete ne bodo prekoračile 38. vzporednice, ki tvori mejo med južno in sever¬ no Korejo. Skušale bodo zajeti in uničiti severnokorejsko ar¬ mado v južni Koreji. Odločitev vojaškega sveta je razkačila juž- nokorejsko vlado in naslovila je protest ameriškemu državnemu departmentu. EKONOMSKA MO¬ BILIZACIJA V VE¬ LIKI BRITANIJI Industrije bodo pove¬ čale produkcijo orožja London. — Program ekonom¬ ske mobilizacije je orisal v par¬ lamentu ekonomski minister Hugh Gaitskell v teku debate o oboroževanju Velike Britanije, Istočasno je obrambni minister Emanuel Shinwell razkril orga¬ niziranje treh novih vojaških divizij. Ena bo poslana v zapad¬ no Nemčijo. Odločitev delavske vlade pre¬ mierja Attleeja je presenetila opozicijo. Ta je priporočala oja¬ čanje britske oborožene sile. Gaitskell je v svojem govoru omenil namene vlade. “Odločili se nismo za ojačanje oborožene sile na domnevi, da je vojna neizbežna,” je rekel Gaitskell. “Namen oboroževanja je preprečenje nove vojne. Upam, da bo ljudstvo prevzelo breme oboroževanja brez godr¬ njanja, ker je potrebno v seda¬ nji kritični svetovni situaciji.” Govor ekonomskega ministra je bila jasna izjava namenov delavske vlade. Gaitskell je iz¬ javil v parlamentu, da bo brit- ska oborožena sila podvojena v tem in prihodnjem letu. Indus¬ trije bodo povečale produkcijo orožja, streliva in drugega voj¬ nega materiala. Predvidevani stroški oborože¬ vanja v tem letu bodo znašali skoro milijardo dolarjev. Obeta se zvišanje davkov za kritje stroškov. Konservativec Harold Macmil- lan je dejal, da bo opozicija pod¬ pirala program vlade, katerega so orisali premier Attlee, Gait¬ skell in Shinwell. “Prišli so na dan s programom prepozno, ven¬ dar je bolje pozno kot nikdar,” je dejal. “Vprašanje je še, kje bo vlada dobila denar za finan¬ ciranje oboroževanja. Izgleda, da se bo spet obrnila do Ameri¬ ke s prošnjo, naj prevzame del stroškov.” V zbornici lordov je bil prej sprejet program ekonomske mo¬ bilizacije. Gerilci zasedli francosko trdnjavo Priprave za naskok na prelaz Saigon, Indokina. — Gerilci so pod vodstvom komunistov oku¬ pirali francosko vojaško trdnja¬ vo pri Donghu v bližini kitajske meje, pravi poročilo. Ta je od¬ daljena 100 milj od Hanoja, pri- staniščnega mesta. Več tisoč gerilcev je napadlo trdnjavo zadnjo soboto in jo ob¬ krožilo. Francoska letala so pri¬ šla na pomoč vojaški posadki, toda operacije so zavrli deževni nalivi. Mnogo francoskih vojakov je bilo ubitih in ranjenih v bitki z gerilci. Francoski častniki trdi¬ jo, da je bil namen napada po- tegnitev francoskih čet iz Hano¬ ja v zvezi s pripravami za na¬ skok na. gorski prelaz Laokaj. Ta je v bližini kitajske meje. Indijski premier dobil zaupnico Odbor kongresne stranke odobril zunanjo politiko Bombaj, Indija. — Eksekutiv- ni odbor kongresne stranke je izrekel zaupnico premierju Ja- v/arhalalu Nehruju. Resolucija z odobravanjem zunanje politi¬ ke indijske vlade je bila spreje¬ ta z veliko večino glasov. Nehru je v svojem govoru priporočal dinamično nevtral¬ nost napram komunističnim in nekomunističnim državam. Re¬ solucija z obsodbo ameriškega bombardiranja korejskih mest je bila po ostri debati poražena. Neki govornik je dejal, da je ameriško bombardiranje nečlo¬ veško in barbarsko. Odgovoril mu je Nehru. Dejal je, da je voj¬ na v Koreji in da se v vojnah ne izbira orožje. Dalje je rekel, da bo še nadalje vodil kampa¬ njo za sprejetje komunistične- Kitajske v organizacijo Združe¬ nih narodov. “Ideja, da mora imeti vlada generalisima Čianga Kajška, ki je pobegnila na Formozo, repre- zentacijo v Združenih narodih, je absurdna. “Vsa kitajska celi¬ na je pod kontrolo komunistič¬ nega režima v Peipingu in ta bi moral imeti reprezentacijo v Združenih narodih.” Obsodba špionov v Jugoslaviji Belgrad. — Sedem oseb je bi¬ lo obsojenih v zapor na obtož¬ bo špionaže. Pobegnili so iz Jugoslavije, ko je Kominforma sprejela resolucijo proti vladi premierja Tita. Dobili so za¬ vetje v Bolgariji. Nedavno so se vtihotapili v Jugoslavijo kot špioni. Stojadin Veljkovic, glav¬ ni obtoženec, je bil obsojen na 20 let zapora in težkega dela. Drugi obtoženci so bili obsojeni na 10 do 15 let zapora. Vojna oblast v nasprotju z ustavo Član vrhovnega sodišča omenil možnost nove vojne Washingion, D. C. — Član fe¬ deralnega vrhovnega sodišča Jackson je dejal, da vojna oblast, podeljena vladi v dobi splošne nujnosti, je v nasprotju z ustav¬ nimi pravicami ameriških držav¬ ljanov. On je govoril pred or¬ ganizacijo ameriških in kanad¬ skih odvetnikov. “Vojna oblast se lahko razteg¬ ne,” je dejal. “Kadar je podelje¬ na vladi, se težko prekliče. Raz¬ ume se, da je glavni problem varnost dežele. Ako bi bila Ame¬ rika poražena v vojni, bi izgubi¬ la tudi ustavo. Razum naj bi odločal v odločitvah med svobo¬ do in varnostjo. Priznati mora¬ mo, da je vojna oblast Ahilova peta naše ustave.” Jackson je svetoval odvetni¬ kom, naj tolmačijo ta problem ljudstvu. “Zabredli smo v kri¬ tično dobo,” je rekel. “Zakoni se lahko izvajajo v mirnem času. Razburkani časi dostikrat zahte¬ vajo nagle odločitve. Možnost je, da se bo svet zapletel v novo vojno. Zavedati se moramo pred¬ vsem dejstva, da nas totalna vojna lahko požene v diktaturo. Ako bodo privatne organizacije narekovale kaznovanje prevrat¬ nih elementov, bo ustavna oblast potisnjena v ozadje. V taki at¬ mosferi ne more biti zaščite pra¬ vic ameriških državljanov. Vsi bi bili izpostavljeni nevarnosti. Organizirana justica ima hibe, toda priznati je treba, da se za¬ veda svoje odgovornosti napram ljudstvu.” Na zborovanje organizacije od¬ vetnikov je prišlo čez pet tisoč delegatov. Napad na predsednika unije voznikov Chicago. — Stephen Slahor predsednik krajevne unije voz nikov ADF, je bil napaden, ko je zasedel svoj avtomobil preč poslopjem na 2852 8eminary ave. Napadalci so bili skriti v drugem avtomobilu. Oddali so štiri krogle na Slahor ja in samo ena ga je nekoliko opraskala. Dve krogli sta prebili vrata av¬ tomobila, ena pa je razbila šipo. Napadalci so po dejanju pobeg nili in policija jih išče. KONFERENCA ZU¬ NANJIH MINIS¬ TROV ZAKLJUČENA Naznanili so dosego spo¬ razuma o več važnih zadevah New York. — Zunanji ministri Amerike, Velike Britanije in Francije so zaključili svojo kon¬ ferenco. Ameriški državni taj¬ nik Acheson, britski zunanji mi¬ nister Bevin in francoski zuna¬ nji minister Schuman so po za- ključenju razgovorov objavili izjavo o rezultatu. Ta pravi, da je prišlo do spo¬ razuma med njimi o več važnih zadevah. Zedinili so se glede olajšanja zavezniških kontrol v zapadni Nemčiji, da bo lahko prispevala k skupni obrambi za¬ padne Evrope pred možno rusko agresijo. Izjava naglasa, da se bo ruski napad na zapadno Nemčijo sma¬ tral za agresijo proti trem vele¬ silam. Izjava je v soglasju s provizijami atlantske pogodbe, katero so sklenile zapadne dr¬ žave. Zunanji ministri so se izrekli za končanje tehničnega vojnega stanja med zavezniki in zapad¬ no nemško republiko. To ne po¬ meni, da bodo zapadne velesile sklenile separatno mirovno po¬ godbo z nemško republiko, tem¬ več le preklicale vojno stanje. Policijska sila v zapadni Nem¬ čiji bo zvišana na 110,000 mož. Vzdrževala bo red in mir in za- eno bo pripravljena za vršite v drugih dolžnosti. Revizija okupacijskega zako¬ na. Vrhovni komisarji treh za- padnih držav so se prej zedinili glede vzdrževanja okupacijskih sil v zapadni Nemčiji. Ona bo lahko poslala konzule in druge reprezentante v nekatere drža¬ ve. Dejanski ukrepi o oboroževa¬ nju zapadne Nemčije so obvise¬ li v zraku. O teh bodo razprav¬ ljali reprezentanti vseh držav, ki so podpisale atlantsko pogod¬ bo, ko bodo dobili navodila od svojih vlad. Objavljena izjava poudarja, da zaključki, sprejeti na konfe¬ renci zunanjih ministrov treh zapadnih velesil, predstavljajo važen mejnik v normalizaciji odnošajev in da bodo mnogo pri¬ spevali k ustvaritvi atmosfere vzajemnega zaupanja in razu¬ mevanja. Preiskave proti sodnikom ne bo Washington, D. C. — Senatni odsek je zavrgel resolucijo gle¬ de preiskave sposobnosti in kva¬ lifikacij federalnih sodnikov. Se¬ nator McCarran, demokrat iz Nevade in načelnik odseka, je dejal, da je bila resolucija po¬ ložena na polico, ker se je sma¬ trala za poskus kongresnega vmešavanja v posle federalnih sodnikov. Truman naj vetira protikomunistični načrt Chicago. — Dr. John B. Thomp¬ son, profesor na Čikaški univer¬ zi, je apeliral na predsednika Trumana, naj vetira zakonski načrt, ki določa registracijo čla¬ nov komunistične stranke in so- potniških organizacij pri justič- nem departmentu. Načrt je bil sprejet v obeh kongresnih zbor¬ nicah. Pravda oplazila ameriškega generala Moskva. — Pravda, glasilo ko¬ munistične stranke, je spet o- plaziia ameriškega generala MacArthurja. Obdolžila ga je, da je izpustil več japonskih voj¬ nih zločinov iz ječe, povečal vpliv japonskih militaristov in odredil rekonstrukcijo japonskih ^vojnih industrij. PROSVETA ČETRTEK, 2L. SEPTEMBRA 1950 PROSVETA THE ENLIGHTENMElfT GLASILO IH LASTNIMA SLOVENSKE MANODKK PODVOUfS JTliMOTt Org«a *t »4 Ksžkaal Karočnlna sa ZdnJ*M £rievs (terca Ckiosga) la Kasa«* H.M M lato, $4.00 m pol lota. $2.00 za četrt lata; za Chicago ia okolico Cook Co., $0.50 za colo loto. $4.75 za pol lota; za iaosonztro $11.M. Subscription ralo«: for tho United Stalo« (oxcopl Chicago) and Canada $8.00 por year, Chicago aad Cook Coualr $8.58 por y*a*. .foroign counlrio« $11.00 por year. Cono »glasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nonarečosih člankov so n« vračajo. ..Rokopisi literarno vsebino (črtico, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, čo je priložil poštnino. Adverlising rale* on agreemenl.—Manuscripis o i Communications and unsoliciiod articles will not be returned. Other manuscripis. tuch as sleries, pl*ys, poemi, etc., will be returned to sonder only rrhen accompanied by self-addressod and stamped envelope. idaslov na vso. kar ima stik z ltet»m-. PHOSVETA it$57 59 Lo. Lawndale Ave„ Chicago 23. Illinois Orožje namesto masla... Francoski pregovor pravi, da “čim bolj se (nekaj) spreminja tem bolj je enako.” To velja predvsem za politiko. Ko je Hitler pred 15 leti pričel oboroževati Nemčijo in se pripravljati na “ob¬ rambo”, je to storil pod geslom: “Orožje prfed maslom (guns be- fore butter).” Vsled tega smo takrat marsikakšno rekli proti hi- tlerizmu, ki ni zatrl le vso svobodo, vse delavsko gibanje in libe¬ ralizem, marveč je koval orožje tudi na račun kruha in masla. V enaki situaciji se je zdaj znašel zapadni svet — vse tako zvane “maršalizirane” države z Ameriko, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo vred. V slični situaciji, ko se bo kovalo orožje na račun kruha in masla, so se znašle na pristik histeričnega Washingtona, ki išče rešitve v vedno večjem oboroževanju in militarizmu. Visoki državniki so čisto pozabili na biblijski izrek, ki pravi, da kdor se z orožjem igra, bo z orožjem pokončaij. Ta izrek se je do danes uresničil še v vsaki državi, ki se je igrala z orožjem, najbolj pa v Nemčiji — kajzerjevi kot Hitlerjevi — ter Japonski, do nedavnega dveh najbolj militarističnih držav sedanjega stoletja. Danes sta njuni mesti v oboroževanju in militarizmu zavzeli Amerika in Rusija. Namesto da bi se oprijeli pomirjevalne di¬ plomacije, sta se zatekli k oboroževanju, ki je upropastilo še vsako državo in prej ali slej privedlo do oboroženega konflikta. Tudi sedanja politika oboroževanja ne vodi drugam. Tega se go¬ tovo zavedajo tudi arhitekti te politike, toda čim dalj gredo po zavoženi poti tem dalj jim kaže. Razlog je v tem, ker so na eni strani postali sužnji svoje zgrešene politike, odnosno se skrivajo za tako zvano “narodno čast” — v resnici njih lastno “čast”, na drugi strani pa računajo, da bodo s kopičenjem orožja preblufali drug drugega, to je, da se nasprotnik ne bo drznil pričeti z vojno. Zmotnost te politike je v tem, da nov svetovni požar lahko sproži kak incident. ★ Ko so pred tremi leti prišli na dan z Marshallovim načrtom, so nas zagotavljali, da more le ta načrt zavarovati zapadno Ev¬ ropo pred komunizmom. Po njih lastnih zatrdilih je bil namen tega načrta gospodarsko okrevanje zapadne Evrope. V ta namen smo že potrošili čez $15 milijard, moralno pa smo se obligirali potrošiti še štiri do pet milijard. Leta 1952 je imela stati zapadna Evropa na svojih lastnih nogah, povsem varna pred komunizmom. Marshallov načrt je v zapadni Evropi komunizem res pognal v defenzivo, in sicer ne radi tega, ker je tamkajšnjim delavcem prinesel več kruha in boljše življenje, marveč zato, ker je utrdil obstoječe vlade in pa privatne podjetnike. Kakor je nedavno po¬ ročala ameriška delavska misija, kateri je načeloval podpredsed¬ nik avtne unije CIO Livingston, nima delavstvo v zapadni Ev¬ ropi nobene koristi od Marshallovega narčta, kajti njih življenj¬ ski standard je tam kjer je bil pred Marshallovim načrtom. Ko¬ risti od njega imajo le vlade in pa kapitalisti, ki žanjejo velike profite. Tako je poročala Livingstonova delavska komisija, ki je bila poslana v zapadno Evropo na vladne stroške, to je na (Stro¬ ške Marshallovega načrta. Slično pesem smo potem slišali lani, ko so arhitekti dvostran¬ karske zunanje politike pričeli graditi atlantsko vojaško zvezo. Marshallov načrt so sicer hvalili na vse pretege, toda dejali so, da to ni dovolj. Treba ga je podpreti z atlantsko vojaško zvezo, ki bo sigurno odstranila in pognala nazaj komunistično nevar¬ nost. O kakem večjem oboroževanju takrat ni bilo govora. Slišali .smo sploh argumente, da je ta zveza potrebna, ker si zapadna Evropa ne more privoščiti oboroževanja iz raz¬ loga, ker bi se s tem gospodarsko oslabila, odnosno bi šlo oboro¬ ževanje na račun življenjskega standarda delovnega ljudstva, kar pa je treba preprečiti, ker bi s tem le pognojili komunizmu. V tem primeru bi bil proč vržen ves denar, potrošen za Marshal¬ lov načrt. To smo slišali iz ust zagovornikov tega načrta, ki so postali tudi zagovorniki atlantske zveze. ★ Sporedno s tem razvojem je prišlo v zapadni Evropi do cele verige raznih ukrepov. Belgija, Holandska in Luksemburška so se povezale v tako zvani beneluški zvezi, poleg tega pa še s Fran¬ cijo v “zapadni zvezi”. Na drugi strani je bil ustanovljen tako zvani “evropski svet” s svojim “parlamentom”. Na tretji strani je bil ustanovljen zapadni vojaški svet, ki naj koordinira vse raz¬ položljive oborožene sile in vsa obrambna prizadevanja zapadne Evrope. Poleg tega je bila ustanovljena tudi nekakšna “ekseku- tiva” ali planska komisija atlantske zveze. Vseh teh “organov” je toliko, da jim težko sledite. In čim dalj gredo v tej zmešnja¬ vi, tem dalj jim kaže. Zdaj slišimo drugo pesem — pesem, da se mora zdaj zapadna Evropa z Ameriko vred resno pričeti z oboroževanjem. Atlantski zvezi je zdaj treba dati meso in kri. Lani, ko je bila ta zveza skovana, so vse vlade zapadne Evrope domnevale, tudi odprto, da bo Amerika prevzela vse stroške eventuelnega oboroževanja, ako ga bo hotela imeti. Argument je bil, kot že omenjeno, da zapad¬ na Evropa ne more potrošiti nikakega denarja v ta namen, kajti to bi mogla storiti le na račun znižanja življenjskega standarda delovnih mas; s tem pa bi igrala direktno v roke komunistom. Ne samo denarja, marveč tudi delavstva ne more potegniti od pro¬ dukcije dobrin in ga posaditi v vojaške uniforme; če to stori, bo uničen ves Marshallov načrt. Take so kontradikcije zapadno- evropskega kapitalizma. Piilika, da je Trumanova administracija pritisnila na zapadno Evropo, se je ponudila z izbruhom vojne v Koreji. Sporedno s pri¬ pravami za lastno gigantično oboroževanje, ki ga je sprožila ta yojna, je ameriška vlada pritisnila tudi na vse članice atlantske zveze, da store isto. Pritisk je bil tako velik, da so vse države ob¬ ljubile, da bodo zvišale svoje vojne proračune in se začele resno oboroževati. Anglija bo v ta namen v prihodnjih treh letih po- ^iadjovi ij. naših, miikslhm. Poziv na fede- racijsko sejo Cleveland, O. — Redna meseč¬ na seja Clevelandske federacije se bo vršila v soboto, 23. sep¬ tembra, začetek ob 8. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. Na dnevnem redu bomo ime¬ li veliko važnih zadev, zato je potrebno, da se seje udeleže vsi zastopniki in zastopnice. Torej na gotovo svidenje na federacij- ski seji. (Dospelo prepozno za objavo v sredo. — Ured.) Agnes Stefanic, blagajničarka Nadaljnji vtisi s konvencije v Detroitu Cleveland, O. — Želim še ne¬ koliko opisati priredbe, ki so se vršile ob času konvencije v De¬ troitu. Federacija tamkajšnjih dru¬ štev SNPJ je priredila piknik v nedeljo, 20. avgusta, na Potočni¬ kovi izletniški farmi, ki leži pri¬ bližno 19 milj iz Detroita. Vre¬ me je bilo prav ugodno. Ta pro¬ stor je še precej pripraven za take piknike ali izlete. Nekate¬ ri smo balinali, drugi plesali. “Big” Tony iz Californije in drugi godbeniki pa so na pro¬ stem igrali na vse pretege, vmes pa je donela slovenska pesem, da je bilo res veliko veselja in zabave. Brez pijače seve ni šlo. Pili smo poleg piva tudi “kanadča- na”, samo bil je malo predrag. Rudi Potočnik naju je s Fran¬ kom Gabrom povabil tudi v svo¬ je stanovanje ter pogostil. Po¬ točnik ima namreč stanovanje na tem izletniškem prostoru. Naj omenim, da se z Rudijem poznava menda že 30 let. Na piknik je peljal mene in Jerryja Hafnerja iz Floride po¬ znani Detroitčan Frank Gabor. On me je tudi večkrat peljal iz hotela v Slovenski narodni dom in nazaj. Moram reči, da je tudi br. Gabor veliko pomagal v SND ob času konvencije. V Detroitu ima brata Charleyja, v Barber- tonu, O., pa brata Johna Gabor¬ ja in Josepha Gabrovška, kateri si je obdržal svoje originalno ime, dočim so ga drugi skrajša¬ li. Obema bratoma v Detroitu najlepša hvala, posebno pa Fran¬ ku za vožnjo in drugo po¬ strežbo! Vsak večer smo imeli prired¬ bo ali zabavo v SND. V četrtek zvečer pa je bil banket, katere¬ ga se je udeležilo mnogo ljudi od vseh strani. Na banket je prišlo tudi mnogo Clevelandča- nov, tako da si jih povsod videl, kamor si se ozrl. Vstopnice so bile po $3. Velika dvorana nove¬ ga SND je bila polna, kakor tudi v starem, domu. Vodstvo je ban¬ ket prav dobro vodilo in po¬ strežba je bila prvovrstna. Ti¬ stega mučnega čakanja ni bilo. kakor je navada na takih ban¬ ketih. Res je bila vstopnina $3. a bilo je dosti jedil, ki so jih strežnice pridno prinašale na mize. Banketni program je bil za¬ dovoljiv. Sicer ni bil tak, kot ga imamo ob takih prilikah v Cle¬ velandu, česar pa tudi nismo mogli pričakovati. Program je vodil poznani Ray Travnik, ki je bil tudi konven- čni podpredsednik. Nastopilo je nekaj govornikov, med njimi tu¬ di naš starosta Etbin Kristan, ka¬ teri je pozival navzoče, naj de¬ lujejo še za večjo SNPJ in sto¬ pajo vedno naprej in nikdar na¬ zaj. Avdijenca ga je nagradila z burnim ploskanjem. Za njim je nastopil unijski voditelj Emil Mazey, ki je imel pomemben govor in žel zanj velik aplavz. Detroitska mladinska krožka pa sta podala več točk z najlepšim uspehom. Glavna atrakcija pro¬ grama pa je bila mala Peggy Peterlin iz Clevelanda. Ona je plesala umetne plese na drsal¬ kah na kolesca in tudi recitirala več pesmi, za kar je žela velik \hffl *■ fjr p |H Al P U>t U -1 J?, ! Slika kaže Benjamina Fcxa, njegovo ženo in njuno družino sedmih oirck, ki "stanujejo" v avtu, odkar jim je pogorela hiša. Oblasti mesta New Yorka so jim ponudile stanovanje s stanarino $80 mesečno, česar pa Fox ne more zmagovati. aplavz. Glavni govornik na ban- Proslava kluba Bleda ketu pa je bil naš glavni pred- ( sednik Joseph L. Culkar, ki je Chicago. _ Vsak posameznik bil soglasno izvoljen za nadalj- in. vsaka organizacija obhaja svoje rojstne dneve oziroma obletnice. Ženski klub Bled bo tudi praznoval 25-letnico svoje¬ ga obstanka, in sicer v soboto zvečer, 30. septembra, v Švicar¬ ski dvorani (Swiss Club Hall), 635 Webster ave. Jesen je tukaj in razne orga¬ nizacije delajo načrte za zimske aktivnosti. Me se tudi pridno* pripravljamo za svoj jubilej in vsled tega smo najele veliko dvorano in prvovrstno godbo. Članice kluba Bleda so zelo ak¬ tivne za vsako napredno stvar, zato zaslužijo, da jih vsi upošte¬ vajo in se udeleže njihove pri¬ redbe. Vabimo članstvo društev SN¬ PJ, katere smo z majhno izjemo vse članice, kakor tudi članstvo drugih organizacij. Obiščite nas in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Za ples bo igrala izvrstna Ko- vicheVa godba. Za druge stvari bo poskrbel odbor. Vstopnina je samo 60c z davkom vred. Na stopnicah ni povedano, kdaj se bo zabava končala, a v veseli družbi še lahko zgodi, da se na¬ tegne čez uro. Torej, rojaki in prijatelji, re¬ zervirajte si dan 30. septembra za nekaj ur prijateljskega in ve¬ selega razvedrila in obiščite nas na 25-letni jubilej. Na svidenje v soboto zvečer na 635 Webster ave., to je na severni strani me¬ sta. Johana Slamnik nja štiri leta. Imel je dolg in pomemben govor. Torej banket je bil nekaj imenitnega. Na dan zaključitve konvenci¬ je, to je bilo v soboto, 26. avgu¬ sta, smo se zabavali v Sloven¬ skem delavskem domu na za¬ padni strani. Tudi v tem domu nas je bil veliko Clevelandča- nov, kakor tudi drugih gostov. Vsi smo se veselo zabavali, sa¬ mo škoda, ker smo morali misli¬ ti na odhod. Kaj pa konvečni bloki? Men¬ da še na vsaki konvenciji smo imeli razne bloke. Na tej pa teh blokov ni bilo. Prav tako ni bi¬ lo kakšnega posebnega razbur¬ jenja in jeze. Spominjam se kon¬ vencije v Pittsburghu, na kateri je prišlo pogostoma do razbur¬ jenja, nakar se je oglasil dele¬ gat Frank Vidmar iz Chicaga oziroma Lyonsa in kričal: “Kon- fuzija in spet konfuzija!” S te¬ mi klici je povzročil veliko sme¬ ha. No, na tej konvenciji pa ni bilo nobene konfuzije, kar bi vsekakor pomenilo, da se stara¬ mo in smo postali tudi bolj mo¬ dri in pametni. Kaj pa sedež prihodnje kon¬ vencije? Zanj pa je bilo precej agitacije, posebno od strani pennsvlvanske delegacije. Na prsih so nosili velike napise “Johnstown, Pa.” Nominiranih je bilo približno 20 mest, a naj¬ več so prejeli Johnstown, Wau- kegan in Cleveland, pri končnih volitvah pa je zmagal z majhno večino Johnstown. Iz tega se raz¬ vidi, da je pennsylvanska dele¬ gacija najmočnejša, če se potru¬ di in agitira. Johnstown je pri¬ merno mesto za konvencijo, prav tako Cleveland, Waukegan, Chi¬ cago. Vprašanje pa je, če so Johnstownčani pomislili, koliko ogromnega dela in skrbi je s pri¬ pravami s takim zborovanjem? Na konvencijo pride do 320 zbo¬ rovalcev, povrhu pa še stotine gostov, zlasti še na banket. Na vse to je treba poprej pomisliti. Toda če bodo naši vrli Pennsyl- vančani oziroma Johnstownčani složno delovali in vse dobro or¬ ganizirali, bodo vse ovire pre¬ magali, kakor so jih Detroitčani. “Večni popotnik” želi Johns- townčanom veliko uspeha. Upam da se bomo zopet videli na 15. redni konvenciji, če me poprej ne pokličejo v nebesa. Torej, bratje in sestre, korajža velja! Moja srčna želja je, da se zopet vidimo. Anion Jankovich, zastopnik Prosvete ZAPISNIK polletnega zborovanja glavnega odbora Slovenske narodne podporne jednote v Slovenskem narodnem domu, 17133 John R DETROIT, MICHIGAN 18. in 19. avgusta 1950 Poročilo glavnega tajnika (Nadaljevanje.) Pregled skladov Listnica uredništva Bridgeville, Pa., F.O. — Koli- : kor nam je znano, so darilni pa¬ keti iz Amerike pregledani v starem kraju na zadnji pošti, pa¬ keti, ki so poslani s posredova¬ njem kake agencije, pa na cari¬ nami. Pregled premoženja Poslopje in stavbišče. Posestva prevzeta v poravnavo prve vknjižbe. Posojila na zemljiške vknjižbe. Zemljiške hipoteke F.H.A.. . Posojila na članske certifikate. Zadolžnice zvezne vlade. Zadolžnice Kanade ... Državne zadolžnice . Okrajne, občinske in mestne zadolžnice Zadolžnice železnic .. Zadolžnice javnih naprav .. Zadolžnice raznih industrij . Delnice ... Gotovina: Nevložen asesment $ 7,263.15 Tekoči račun v Harris Trust & Sav- ings Bank . iL: .. 153,122.21 Tekoči račun v 111. Continental Nat’1 Bank .. . 38,631.09 Tekoči račun v Bank of Montreal, Toronto, Canada .., 4,409.25 36,612.01 3,876.89 674.192.42 901.771.42 83,727.78 7,581,246.65 50,220.00 282,697.34 2,132,719.54 9,862.50 937.102.42 4,865.63 9,750.00 Vloge v hranilnih in posojilnih društvih. Neplačane prodane društvene potrebščine.. 203,425.70 910,000.00 45.39 trošila čez milijardo dolarjev več na leto, druge države sorazmer¬ no, manj. Skratka, na obeh straneh Atlantika smo se znašli tam v pogle¬ du oboroževanja kakor se je znašla Nemčija pod Hitlerjem. Zdaj bomo tudi v tako zvanih “svobodnih državah” ponavljali nacij- sko pesem “Guns before butter”. Baje vse zato, ker pojejo tako pesem tudi v Rusiji . . . Vojni bog Mars se res lahko krohoče. Iz Mihvaukeeja Milvvaukee, Wis. — Nedaleč od mesta Sheboygana, Wis., je romantičen kraj, ki se imenuje Terry Andrea Park. Nizko hri¬ bovje in vzpetine so obraščene s krasnimi smrekami in brinjem. Ta deviški gozd se tudi imenuje “Pine Dunes”. Površina tega sveta znaša 112 akrov in v dolžini pol milje se park dotika obale Michiganske¬ ga jezera. Ta svet je podarila 1. 1928 državi Wisconsin Elsbeth Andrea, da s tem ohrani spomin na njenega moža Terryja An- dreo, ki je umrl 1. 1927. Elsbeth Andrea pa je umrla 10. septembra t. 1. v San Fran¬ ciscu. Tukajšnje časopisje je pohvalno pisalo o njej. Pokojni Terry Andrea je bil solastnik elektrarske firme v Milwaukee- ju. Tedaj so omenjeno zemlji¬ šče ocenili v vrednosti $200,000, kar je lep dar državi, kajti mož ni bil milijonar. Ta park je štirinajsti državni park v Wis- consinu. V njem vidite starin¬ ske izkopine, indijansko posodo, pušice itd. Pred nekaj tedni pa se je v našem mestu vršila velika pro¬ slava, ko je bila otvoritev nove srbske dvorane, katera je last župnije sv. Save. Dvorana se imenuje “American-Srb Memo¬ rial Hall”. Stavba je na 51. uli¬ ci in Oklahoma ave. Poslopje je v resnici moderno in je v ponos srbskemu narodu. Stalo jč o- krog $300,000. V programni knjižici je bilo navedeno, da je “najlepša kuča” v Ameriki. V (Dalje ns. S. strani.) Skupaj premoženje .... $13,822,115.69 MLADINSKI ODDELEK Bilanca 31. decembra 1949.$ Asesment . Čisti dohodki od investicij. Smrtnim- . Potečeni certifikati . Asesment članov prestopli v oddelek odraslih Prenos v upravni sklad. Prenos smrtninske rezerve v oddelek odraslih.. Pristojbina za izmenjavo čekov in obrestnih kuponov . Stroški s F.H.A. hipotekami. Bilanca 30. junija 1950. Dohodki 993,304.77 48,897.78 12,858.00 Izdatki 770.00 1,808.19 4,734.00 18,105.75 222.31 1.94 222.22 ,029,196.14 $1,055,060.55 $l,055,060.f Premoženje Posojila na zemljice vknjižbe . Zemljiške hipoteke F.H.A. Zadolžnice zvezne vlade. Okrajne, občinske in mestne zadolžnice Državne zadolžnice . Zadolžnice javnih naprav. Posojilo na članski certifikat . Gotovina: Nevložen asesment . 5 869 18 Tekoči račun v Bonk of Montreal, Chicago . . 27,419.11 Tekoči račun v Bank of Montreal, Toronto, Canada . 2,100 92 Vloge v hranilnih in posojilnih društvih. 55,293.42 58,755.69 612,601.15 67,226.67 13.475.00 72.075.00 380.00 30,389.21 119,000.00 Premoženje 30. junija 1950 . Premoženje 31. decembra 1949 ..$1,029,196.14 993,304.77 ZVIŠANJE $ 35,891.37 Premoženje oddelka odraslih . «i* 822 1 1 5 69 Piemoženje mladinskega oddelka. 1 029'196 14 Sklad nedoletnih dedičev. ’ 44 076 60 SKUPNO PREMOŽENJE ZAVAROVALNINSKEGA ODDELKA .$14,895,388.43 Z got°ovm '°bilo eI bi S k0 ™ čnimi Predpripravami smo pril bf biU SieH na raznnčcf bol l še i« z manjšim: stroški izvršene sTevalo Tzvr^ odS g ° nekohko več čaSa - kar naj bi se za bodoče * moS sem in tam Idi "Tl in tudi ne zad °stnega vpliva, d: io To Dot ie hil ^ i 1 ’ < ? a na j se z od g°Vori na naše zadeve podt za £ pa^if kriv fnu‘T T* 0 izredne ^ a Posla s provizoričnimi^* vXd - dl od S ov °ren ne, izvršni odsek. meliJiSrtiThlihJvaio Sf"’" ~ » ce X*j° “S,;”" 0 sk °» »ključka zadnje svetovne vojn, cejsnje potezkoce dobiti sposobne m zanesljive moči za nis-.rr.i 5 k-. r Xm 2 n žir £*£ S pn°gir :n a t n a°k 0glaŠali " ““ in iskali pomoči izven članstva ednot7w posluzl11 tkalnega Casop Proti koncu nrofekin«-, 1 + 3 • |ednole ’ kai se nam jc končno posre' r- on Koncu pieteklega leta se nam e posrečilo dobiti člana i-nTad I ' kr P os tati dobra moč in zatrjeval, da bo držal Službo (Dalje na 3. strani) Četrtek, 21. septembra 1950 P R O S VE T A ZAPISNIK polletnega zborovanja glavnega odbora Slovenske novodne podpovne jednote v Slovenskem narodnem domu, 17133 John R DETROIT, MICHIGAN 18. in 19. avgusta 1950 (Nadaljevanje z 2. strani) se poučuje mladeniče za dela na raznih 1 * - i it »J. delo v našem uradu nima bodočnosti za mliHp« v ° m povedal, da ljubili kot začetno plačo $55 tedensko/ Poslali S 6 nam novevH T -° b ' eenega; ta je delal teden dni, koncem tedna pa pride v taTnlkl uradov' sobo m pravi, da naj mu damo plačo, ker ne misli dela/ vi- w Z ,"’ ' 2Si.“SKL3r 0 T ih SK® STASs ua jm jt vcc, ki jin pa ne mara razlagati, izvzemaj tn Hi ^ terem je treba delati tako važno delo kot na računskih' m pnpraven, ker je preveč motenja; da ne plačamo bonusa fn dn za rhlad/ ga človeka pri nas ni bodočnosti. mJaae Te vrste problemi nam večkrat povzročajo resne skrbi in vprašan je je kaj bo, ce kateri starejših delavcev resno oboli ali se mu pripeti kaj hm-’ siga. Sedaj imamo v tajniškem uradu dobre, vestne in zanesljive de¬ lavce, kateri so velike vrednosti za jednoto, vsled česar bo treba paziti da se med njimi ohrani dobra volja. p ’ Petdesetletnica jednote Petnajsta redna konvencija SNPJ se bo vršila ravno v letu ko bo ied- nota praznovala svojo 50-letnieo, o katerem jubileju se mi zdi važno da vas opomnim ze sedaj. To največ iz razloga, ker stojimo pred konvenc- nmu durmi m na kateri še bo tudi zaključilo, kje se vrši bodoča konven- cija. Za svojo osebo lahko rečem to, da mi je popolnoma vseeno, kako kdnvencija v tem oziru že odloči, ne more pa nam biti vseeno z ozira na tako vazno obletnico organizacije, kje se bo prihodnja konvencija vršila. Dobro in priporočljivo je na tej seji o tem vprašanju terneljito razprav¬ ljati in če pridemo do sporazuma, da bi najuspešnejše proslavili ta važni petdesetletni jubilej jednote, ako se konvencija vrši v mestu koder se je organizacija porodila, bi lahko to stališče na konvenciji zagovarjali Na eno moramo že sedaj računati in sicer na to, da bi se spodobilo ob tako važni obletnici pripraviti program, kateri bi bil vreden zgodovinske- ga dela naše jednote v teku omenjene dobe. Štiriletni pregled jednotinega poslovanja po državnih nadzornikih treh držav je bil zaključen 3. marca in njihovo poročilo smo prejeli nekako sredi meseca julija. Poročilo je precej objektivno in priporočilo se bo po možnosti skušalo vpoštevati. Račun zadevnega pregledovanja, kateri odpade na jednoto, je znašal $6,405.34. Poslovanje organizacije za prvih šest mesecev tega leta je bilo tudi pregledano po računskih veščakih in jednotinem nadzornem odboru, ki kot običajno, da sam svoje poročilo. Drugih posebnosti ni poročati, ker ožje poročilo je pripravljeno kon¬ venciji. F. A. VIDER, glavni tajnik Poročilo je soglasno vzeto na znanje. Br. Troj ar poroča: Poročilo pomožnega tajnika Za to sej'o bom napravil na kratko, ker poročilo konvenciji delno po- kazuje tudi delo za prvo 6-mesečno dobo tega leta. O plačevanju asesmenta za priletne člane iz sklada izrednih podpor je v poročilu konvenciji seznam za tri leta, od 1. aprila 1947 do 1. aprila 1950, to je za prvo 3-letno dobo tega eksperimentiranja; tu podajam sli¬ ko za 6 -mesečno dobo. Tabela, ki sledi, označuje število članov na listi za plačevanje asesmenta in vsoto, katero je jednota plačala za njihov asesment vsak mesec. Šest-mesečni seznam je kot sledi: 1950.Jan. Feb. Marc April Maj Junij Skupaj Št. članov ..683 - 689 704 702 702 708 4188 Jed. plačala..$l,455.54 Sl,475.53 ; $1.505.30 $1,505.37 $1,504.15 $1,518.39 $8,964.28 Skozi dobo 6 mesecev je bilo povprečno 698 članov deležnih te podpo¬ re mesečno, povprečen asesment je pa znašal $2.14 na člana, kar je stalo jednoto $1,494.04 na mesec. Razvidi še lahko, da v tem času ni bilo mno¬ go spremembe v številu članov na listi za plačevanje asesmenta; lista je narasla za 29 članov. V tej dobi je 32 članov umrlo in nekateri so pa zopet sami začeli plačevati svoj asesment, ker so dobili nove dohodke. K tej razpravi je mogoče dobro pripomniti, da to stalno plačevanje asesmenta ni povsem dodatno trošenje denarja iz sklada izrednih pod¬ por. Če ne bi dobivali te podpore, bi marsikateri teh članov vprašal za izredno pomoč, bodisi za plačevanje asesmenta ali pa za preživljanje, po¬ moč bi bila deljena na ta način, toda ne bi bila stalna. Naša organizacija redno deli podporo članom v potrebi, ampak le za določen čas; s tem novim eksperimentiranjem se pa podpora nakaže in velja do preklica, v tem je razlika. Kljub dodatnim izdatkom je izredni sklad do sedaj dobro izhajal in celo napredoval, toda je pa imel tudi dodatni vir dohodkov. Ta sklad je prejemal polovico prvoletnega plačevanja asesmenta novih članov ali od tako zvanega “preliminary term”. Iz tega vira je izredni sklad dobival povprečno nad 12 tisoč dolarjev na leto. Ta vir je pa vsekakor odvisen od pridobivanja novih članov in se manjša že ta četrto leto; če se število novih članov zniža, se tudi ti dohodki zmanjšajo. Glede izplačevanja smrtnin naj omenim tu nekatere stvari, ki zavla¬ čujejo točno izplačilo in obenem povzročajo dodatno plsarenje ali kores¬ pondenco. V smrtnih slučajih večkrat dobimo kako naznanilo, ki ne na¬ vaja vseh potrebnih podatkov, kar v uradu preprečuje točno beleženje sprememb tikajočih se umrlih članov, to je kadar v naznanilu ni označe¬ na certifikatna številka ali čas smrti. Ravno tako na mrliškem 'listu včasih ni odgovorov na vsa vprašanja. Pripeti se, da manjka potrdilo zdravnika ali mrliškega oglednika, ki je pregledal pokojnega in ugotovil vzrok smrti; v drugem slučaju ni poslan račun za pogrebne stroške, dasi- ravno je na mrliškem listu zahteva, da se te stroške plača iz smrtnine do vsote, ki jo pravila dovoljujejo; včasih je račun poslan, toda ni notarsko potrjen. Račun od pogrebnika mora biti v vsakem slučaju notarsko po¬ trjen. Tu in tam ni navedena starost dediča ali dedičev; za boljšo sigur¬ nost je tudi starost dedičev vedno zahtevana. Vsi taki in podobni po¬ greški pri poročanju v urad povzročajo dodatno dopisovanje in obenem pa zavlačujejo izplačila. Pred leti je bila izdana knjižica “Tajniški vodnik” in poslana vsem tajnikom društev SNPJ v svrho tolmačenja društvenih poslov. Ta knji¬ žica daje navodila in pojasnjuje društvene zadeve, obenem pa tudi tol¬ mači certifikate SNPJ. kar je posebno važno, da društveni tajniki vedo. V slučaju premenitve tajnika pri društvu bi moral tajnik vselej prepu¬ stiti to knjigo namestniku. Društveni tajnik si lahko prihrani precej časa na delu, če poišče navodila iz te knjige ter se ravna po njih. S tem zaključujem in želim, da to zborovanje uspešno zaključi svoje delo v korist organizacije in članstva v splošnem. ANTON TROJAR, pomožni tajnik Poročilo je soglasno vzeto na znanje. Br. Kuhel poroča: Poročilo glavnega blagajnika Prva polovica tekočega leta je za nami in zopet nam dolžnost veleva, da podamo svoja poročila glavnemu odboru in članstvu. Ta naša poročila bi lahko smatrali rutinska, ako bi se ne bližal predvečer štirinajste redne konvencije. In zaradi konvencije ter zaključkov iste glede na bodoče po¬ slovanje naše jednote, so naša poročila za dobo tik pred konvencijo še važnejša nego prejšnja. Škoda le, da jih delegacija ne bo mogla pro¬ učiti ter tako polagati svoje zaključke na najnovejše podatke in informa¬ cije Zaradi tega je toliko bolj potrebno, da glavni odbor opira svoja priporočila konvenciji na naša poročila, zlasti tista, ki prikazujejo stanje skladov, ki potrebujejo izboljšanja oziroma katerim se nameravajo na¬ ložiti še večje obligacije in izplačila v bodočnosti. Kakor mnoga leta prej, tako tudi ob tem zaključku poslovne dobe iz¬ kazuje jednota lep napredek v svoji imovini. Imovina skladov članskega oddelka je narasla za $254,400.28, v mladinskem oddelku pa $35,891.37.. skunai torej $290,291.65. V oddelku odraslih smo imeli 30. junija 1950 $13 822 115 69 v mladinskem oddelku $1,029,196.14, v skladu nedoletmh dedičev pa $44 076.60, skupaj v zavarovalninskem oddelku $14,895,388.43. Ako prištejemo k tej vsoti še imovino Prosvete in tiskarne ter neknjižno imovino" tedaj pronajdemo, da je skupna imovina Slovenske narodne Dodnorne jednote prekoračila petnajst milijonov dolarjev. Od evelethske konvencije naprej je torej narasla za skoro tri milijone dolarjev. Isto¬ časno opazimo, da je tudi imovina mladinskega oddelka prekoračila en milijon dolarjev. , , . ,. Imovina zavarovalnega oddelka je naložena kot sledi: V posestvih, vključivši poslopje gl. urada.$ 42.192.b8 V raznih posojilih na posestva. l,osa, juh. V posojilih na članske certifikate . 84,107.73 V zadolžnicah vlade Združenih držav . 8,220.222.19 V zadolžnicah raznih držav . 296.172.34 V zadolžnicah mest in okrajev. 2.200,946.21 V zadolžnicah vlade Kanade . 50.220.00 V hondi!: železnic . 9.862.50 V bondih javnih naprav .■ ... 1,009,177.42 V industrijskih bondih . 4.865.63 V delnicah . 9,750.00 V certifikatih Zavarovanih hrapilnih in posojilnih društev.... 1,029,000.00 Gotovina na bankah in na roki . 244,517.12 Razno . . 45.39 Skupaj .. ...$14,895,388.43 V šestih mesecih, ki jih krije to poročilo, je bilo skupno bančnega pro¬ meta $2.511,623.95- — in sicer vloženega $1,231,069.10, izplačanega pa $1,- .280,554.85. Dohodki članskega in mladinskega Oddelka v obliki asesmenta, obresti ter drugih dohodkov od investicij in plačil so znašali $907,307.94, izplača¬ ne podpore, izplačila ter upravni stroški pa $617,016.29. Razlika S290,- 291.65 predstavlja čisti narastek v imovini skladov odraslega in mladin¬ skega oddelka. Nbve investicije v tej dobi so znašale $596.061.96, dozorele, odpoklicane in izplačane pa $210,303.78. Knjižne bilance čekovnega računa so' bile ha raznih bankah 30. junija kot sledi: Harris Triist; and Savings Bank ..... $153,122.11 Continental Illinois National Bank & Trust Co. 38,631.09 Bank of Montreal, Chicago .•. 27,419.11 Kašpar American State Bank . 10,702.21 Bank of Montreal, Toronto, Canada. 6,510.17 Skupaj na bankah . $236,384.79 Asesment na rokah 30. junija . 8,132.33 Skupna gotovina 30. junija ...$244,517.12 Daši s'e naše investicije od meseca do meseca večajo, ne najdemo ma¬ tematičnega narastka v njihovem donosu. Za leto 1949 znaša slednji zo¬ pet 2.55%, oziroma isto kot v letih 1948, 1947 in 1946. Dokler ta odstotek ne pade, pomeni, da kljub dozorevanju in odpoklicu bondov z višjo ob¬ restno mero ih nadomeščanju istih z investicijami z manjšo obrestno me¬ ro, držimo isto višino donosa kot ona leta, ko je bila obrestna mera višja, investicijski dohodki pa manjši. Da ne pademo pod mero 2.55%, je fi¬ nančni odsek investiral znesek $596,000 v posojila na posestva, z obrestno mero po 4, 4% in 5%. Povprečni'čisti dohodek od teh posojil bo znašal okrog $3.85%. Poslovanje blagajniškega urada je šlo normalno naprej. Pri izplače¬ vanju bolniške podpore smo napravili izpremembo v tem, da se sedaj čeki izdelujejo na IBM stroju. S tem je prihranjenega več ur časa te¬ densko v oddelku bolniške podpore, kakor tudi v blagajniškem, ga je pa več v tabulacijskem oddelku. Matične karte se uporabljajo tudi za izde¬ lovanje registra izplačanih podpor ter za štastistične podatke. Dne 30. aprila sem se udeležil izobraževalne konference v Pueblu, Colo., katero je priredila Federacija društev SNPJ za južni Colorado in severno New Mexico. Navzočih je bilo 48 zastopnikov od desetih društev in predavanje je trajalo nad pet ur. Nobenega dvoma ni, da je bila ta konferenca uspešna in za jednoto koristna. Treba jih je še več. Poleg ustnega pojasnjevanja in tolmačenja vseh strani našega zavarovanja, raz¬ nih certifikatov, njihovih določb ter poslovanja, je nujno potrebno izdati tudi primerno literaturo, ki naj bi krila dotične predmete. Prepričan sem, da bi bilo mnogo manj odstopov, manj črtanja in več cenjen j a vred¬ nosti jednotinih certifikatov, ako bi bili vsi društveni tajniki seznanjeni z nezapadljivimi vrednostmi, ki jih imajo certifikati. Udeležb sem se tudi velike prireditve Westmoreland County federacije društev SNPJ dne 16. julija. Udeležba je bila velika in po izjavi uradni¬ kov federacije cela prireditev najboljša v njeni zgodovini. V interesu SNPJ sem isti dan govoril tudi po radiu. Ob zaključku želim temu zborovanju veliko uspeha v korist jednote in njenega članstva. MIRKO G. KUHEL, glavni blagajnik Poročilo soglasno vzeto na znanje. IZ (Nadaljevanje z 2. *±rani.) tej “kuči” je ogromna dvorana, dve točilnici, v pritličju pa 10 kegljišč. Poslopje ima tudi u- metno zračenje in ohlajevanje, okrog poslopja pa je 14 akrov sveta, ki služi za piknike. Ka¬ dar pa bodo imeli dovolj “no- •vaca”, bodo zgradili tudi novo cerkev sv. Savi, kateri je naj¬ večji srbski svetnik. To poslop¬ je vsekakor priča, da znajo Ju¬ goslovani gospodariti, če le skupno sodelujejo. Ob zaključku pa ponovno va¬ bim na piknik Združenih dru¬ štev SNPJ, ki se bo vršil to ne¬ deljo v našem lepem Arcadian- parku. Na veselo svidenje! Anton Ermenc Na počitnicah v Pennsylvaniji lil. Milwaukee, Wis. — Končno me je odvedel v klet k onemu pri zidu, ki je še precej težak. Njegova žena Marjana je pa vo¬ dila mojo Heleno od sobe do so¬ be in ji pokazala, kje bo najina soba za časa bivanja v Yukonu. Sedeli smo pod brajdo, ki je z grozdjem bogato obložena, in se pogovarjali o raznovrstnih za¬ devah. Začelo se je mračiti, ko je za hišo odjeknil ženski glas, kje so naši ljudje in naši Mihvaučani. Pred mene stopi ženska, ki sem jo objel in poljubil. Bila je moja sestrična Eliza¬ beta Laurich, s katero se še ni¬ koli nisva videla. Ona je Kova¬ čičeva sestra. Omeniti moram, da sta tema dvema, kakor tudi naši znanki Peternel, pomrla starša v zgodnji-mladosti in jih zapustila nepreskrbljene še v o- troški dobi. Razšli so se po svetu in pola¬ goma drug za drugim dobili za¬ vetje in uteho v Ameriki. Dolgo v noč smo kramljali, končno pa še prepčvati začeli, da je lepo odmevalo po tamkaj¬ šnjih hribih. Ugotovil sem, da to bi bil lep pevski zbor. Poseb¬ no ima dober glas mladi Kova¬ čič, ker se uči z zanimanjem. On čita tudi našo Prosveto in pravi, da se zelo zanima za dopise, u- rednikovo kolono in Medveškov potop‘is po Jugoslaviji. Gecrge Meany, iajnik-blagaj- nik Ameriške delavske federa¬ cije, ki ta leden zboruje v Hous¬ tonu, Tex. Midva s Heleno sva imela sta¬ novanje in dobro hrano pri Ko¬ vačiču, naša mlada kočijaža in šestrična P. pa pri Lauričevi v Ruffsdalu v bližnji naselbini. Nhš Julijan je rekel, da živi kakor kralj. Ko je bil v službi Strica Sama, je bil v Afriki, Ita¬ liji, Angliji in Nemčiji, toda ni nikjer imel toliko zabave in ta¬ ko dobre postrežbe. Pravi, da bo še šel med premogarje. Pozno v noč smo se podali k počitku. Helena je rekla, da bo vstala zjutraj ob 9. uri, če bo dan ali ne. To je bil znak, da bomo dolgo spali in počivali. Zgodaj ,v jutru ob jutranjenf svitu me iz sladkega spanja pre¬ budi petelinovo kikirikanje. V njegovi melodiji sem razumel in ugotovil, da hoče reči: “Joj, ka¬ ko sem bogat!” Začela se je kurja dirka in pe- telinja svatba, ki je ni hotelo bi¬ ti konca. Vstal sem in sklenil, da si tega “sultana” od blizu o- gledam. Saj nisem petelinjega petja slišal že od leta 1913, ko sem odšel s trebuhom za kru¬ hom v Ameriko. Tisto jutro se mi je zdelo, da je sonce izšlo v novi obleki in da je lepše in prijaznejše ter bližje zemljanov kakor pri nas v Milwaukeeju, ko izide nad Michiganskim jezerom. Takoj po solnčnem vzhodu se je nebo zmračilo in pričelo je deževati in deževalo dva dni in dve noči, toda. to nas ni popol¬ noma nič zadržalo pri našem iz¬ letu. Obiskali smo več naših roja¬ kov v Yukonu in drugih bližnjih naselbinah. Kovačič je nas od- pfeljal v Claridge, kjer smo vi¬ deli Slovenski dom. Bili smo v Herminieju in Kovačič nam je pokazal hišo našega neutrud¬ ljivega delavca, brata Antona Zornika. Mislili smo ga obiska¬ ti, pa je preveč lilo; mogoče ga tudi ni bilo doma, ker je vedno na potovanju v prid jednoti in Prosveti. Kovačič je pokazal majno, kjer dela, katera je za¬ nimala posebno Heleno, ki je ob tej priliki dobila pravi vtis, ka ko niajna od zunaj žleda. Le škoda, ker ni takrat obratovala, j da bi videla, kako pfihajajo vo- I žički s premogom na površje in prazni odhajajo zopet nazaj v globino. . Pri premogorovu sta dve za¬ kajeni hišici, ki v njih stanujejo delovodje in priganjači. Pravi gospodarji, baroni, pa živijo v sončni Floridi ali v Califofniji. Dvomim, če vedo, kje imajo premogorove. Dne 4. julija, na dan ameriške Neodvisnosti, smo bili vsi po¬ vabljeni na kosilo k sestrični Laurich v Ruffsdale. Tukaj so se zbrali vsi moji sorodniki iz bližnjih in oddaljenih penrisyl- vanskih naselbin, kakor tudi iz West Virginije. Sestrična Laurich me je zelo presenetila, ko mi je na eni stra¬ ni predstavila svoje tri omožene hčere, na drugi pa njih soproge, v sredini so pa stali njihovi o- troci: novi naraščaj Lauričeve rodbine; vse je tako- zgledalo ka¬ kor na gledališkem odru. Predstavila mi je tudi njene¬ ga najmlajšega sina Viljema, ki v Pittsburghu na neki univerzi polaga izpit za učitelja. Ob tej priliki me je seznanila s svojim bolnim soprogom An¬ tonom Lauričem, ki vsled neke paralize v hrbtu že boleha nad 14 iet. V mladosti, ko je bil še čil in zdrav, je bil prvak v vr¬ stah zavednega delavstva in pionir SNPJ. . Na peti redni konvenciji naše dične jednote, ki se je vršila v Milwaukeeju, je pa. bil delegat nekega 'društva iž tamkajšnje premogarske naselbine. Yukonska naselbina in njena lega je na prvi pogled podobna Trški gori na Dolenjskem, le da je veliko manjša in ji manjka trsjega nasada. Manjka ji tudi cerkvice, katere pa za časa mo¬ jega bivanja . v YukonU nisem prav nič pogrešal. Tamkajšnji rudarji danes bo¬ lje živijo kakor so pred nekaj leti. Imajo skrbno obdelane vr¬ tove, lepe hiše, električno raz¬ svetljava, hladilnice in lepo po¬ hištvo. Mnogi se pečajo tudi s kokošjo rejo za domačo porabo. Imajo tudi veliko zadružno dvorano z gostilno, kjer zboruje društvo 117 SNPJ. (Dalje prihodnjič) Louis Ambrozich “TOVARNE DELAVCEM”! • DELAVSKI RAZRED ŠE NIKDAR NI DOBIL ZAKONA, KI BI GA BOLJ ZANIMAL IN BI GLOBLJE POSEGEL V NJEGOVO ŽIVLJENJE KAKOR JUGOSLOVANSKI ZAKON O UPRAVLJANJU GOSPODARSKIH PODJETIJ PO DELAVCIH Ljubljana. — Jugoslovanski delavci, ki so zlasti v zadnjih letih morali premagati največje težave zaradi informbirojevske bloka¬ de, so s svojimi velikimi delovnimi napori dokazali, da so vredni vsega zaupanja. Dokazali so, da razumejo, da je zgraditev so¬ cializma odvisna od njih samih, kakor je bila od njih samih od¬ visna tudi osvoboditev. Zave- __ mažiča, so bili vsi soglasni. Bolj- dajo se, da socializma ne bodo dosegli po šablonah, po predpi- „ , . , . , . . sih, kakršne bi morda hoteli iz- s6 f res n , e bl m °g h lzbratl ' Sl ‘ voiasi rudar se je zahvalil ka- Električni robot je izračunal razcep uranovega jedra Že leta 1935 je danski fizik Niels Bohr dejal, naj bi si raz¬ cep uranovega jedra predstav¬ ljali po naliki vodne kapljice, ki se pod vplivom zunanjih sil raz¬ trga na dvoje. Poizkusi so po¬ kazali, da se kaplja razdeli v istem razmerju kot uranovo je¬ dro, t. j. v razmerju 3:2, 500krat pogosteje kot v razmerju 1:1. To je dalo Bohrovi domnevi veliko znanstveno vrednost. Računa¬ nje je zamotalo le dejstvo, da ima uranovo jedro nekoliko kompliciranejšo obliko od vod¬ ne kaplje. Računski nalogi pa ne bi bil praktično kos človek, če mu ne bi priskočil na po¬ moč električni računski robot ENIAC,, ki je opravil zanj 12 milijonov potrebnih računskih operacij, kakor poroča februar¬ ska.. številka ameriške revije “Science Digest”. To delo sta vodila profesor fi zike na princentonskem vseuči¬ lišču John A. Wheeler, ki je imel odločilno besedo tudi pri izumu atomske bombe, in profesor fi¬ zike na Vanderbiltovem vseuči¬ lišču David L. Hill. Račune, ki bi jih dober strojepisec mogel napisati komaj v 150 letih, je dajati v Sovjetski zvezi. Tovariš Tito je v Ljudski skupščini po¬ udaril, da danes Jugoslavija ne uporablja več šablon, temveč se pri graditvi socializma ravna po marksistični znanosti. In .tako so danes delavci v Jugoslaviji dobili svoj revolucionarni zakon, ki jim je dal v roke ključe pod- jeti, v katerih delajo. “Tovarne delavcem”, parola, ki jo je nekoč zaklical v svet ve¬ liki revolucionar Lenin, se da¬ nes uresničuje v Jugoslaviji. Ko najboljši delavci prejemajo v imenu svojih delovnih kolekti¬ vov v roke ključe podjetij, v ka¬ terih delajo, se spominjajo, ko¬ liko najtežjih preizkušenj je mo¬ ral prestati delavski razred Ju¬ goslavije v prejšnjih časih. Nji¬ hova misel gre skozi štrajke, krize ih brezposelnost. Dotika se tistih bridkih dni, ko je ju¬ goslovanski delavec moral nosi¬ ti svoje delovne roke naprodaj za skorjo kruha križem vsega sveta . . . Med tistimi, ki jih da¬ nes volijo v delavske svete in upravne odbore, so mnogi osive¬ li delavci, ki so bili nekoč v naj¬ težjih časih med prvoborci za delavske pravice. Zagorski rudarji so izvolili za predsednika delavskega svefa sivolasega rudarja, ki je bil z njimi v najtežjih dneh Na okrašenem odru velike dvorane, kjer so se zagorski ru¬ darji zbrali, da izvolijo svoj u- pravni odbor, sta bili na čast¬ nem mestu dve zastavi. Prva vsa obledela in preperela za¬ stava nekdanjega delavskega kulturno izobraževalnega dru¬ štva “Vesne” je ležala desetletja zakopana v kleti pod premo¬ gom. Poleg te stare zastave, ki je za rudarje dragocen spomin na velike dni, je bila razprostr¬ ta zastava zmagovalcev v prvot majskem tekmovanju leta 1946. V ospredju je bila velika slika. Spomin na prvo gladovno stav¬ ko zagorskih rudarjev. To je žalosten dokument preteklosti. Kje vse so danes raztresene ko¬ sti tistih, ki so se takrat uprli Trboveljski premogokopni druž¬ bi, ki je razglasila, da bo zniža¬ la delavske mezde ter rudarje “po potrebi” iz višjih kategorij premestila v nižje. Mnogo jih je padlo v partizanih. Mnoge so požrli plameni mauthausenskih krematorijev. Mnogi so se raz¬ kropili po svetu. Nekateri pa še žive. Med njimi sivolasi ru¬ dar France Tomažič, ki so ga le¬ ta 1934 izvolili rudarji v stav¬ kovni odbor. Dvorana se polni. Drug za drugim prihajajo počasnih sve¬ čanih korakov rudarji udarniki, odlikovanci, junaki dela, ki de¬ lajo že za drugo petletko. Med njimi so tudi izseljenci-povrat- niki, ki so se po osvoboditvi vr¬ nili v domovino. Seja delavskega sveta je bila svečana. Rudarji so se spomni¬ li vseh dogodkov preteklosti. Spomnili so se, kako jih je ta¬ krat pred 16 leti, ko so stavkali, kamerad Tomažič bodril, kako je prepričeval malodušneže in tako so po 108 urah gladu in stavke v rovih dosegli, da je pre- mogokopna družba preklicala svoje zahteve. Ko je član delavskega sveta Ponikvar predlagal, da bi izvo¬ lili za predsednika Franceta To- električni računski stroj opravil s 103 urah in potrošil za to delo 15,000 kilovatnih ur električne meradom za zaupanje in oblju¬ bil, da bo storil vse, da bi bilo delo,delavskega sveta čim uspeš¬ nejše. Nato je kandidatna komisija predlagala v upravni odbor naj¬ boljše člane delavskega sveta. Med drugimi so bili izvoljeni Viktor Ocepek, 15-kratni udar¬ nik, nosilec medalje dela, F. Štancar, osemkratni udarnik, odlikovanec z medaljo dela, Ro- glič Franc, 10-kratni udarnik, odlikovanec z Redom dela, sami rudarji, ki so že izpolnili pet¬ letni plan. Hrasfniški steklar Julij Smodič, je v žuljeve roke prevzel ključe v imenu vseh delav¬ cev hrastniške steklarne Za svoj veliki dan so' hrastrii- ški steklarji postavili velik sla¬ volok, na katerega so napisali: “Steklarno steklarjem!” To dan je bil dosanjan in uresničen nji¬ hov veliki sen, dobojevan je bil boj, ki so ga začeli že pred 26 leti, ko je bil lastnik hrastniške steklarne milijonar Abel, ki je hotel delavcem znižati plače za 15%. Stavkali so in zopet in zopet so stavkali, kajti kapitalist Abel je v njih videl samo stro¬ je, ki so mu potrebni za kupiče- nje premoženja. Boriti so se morali za plače, za kolektivne pogodbe, za letni dopust. “Kriza je,” je hinavsko zavijal oči Abel, ki jim je nekoč, ko so imeli za seboj že precej stavk, zabrusil; “Vi delavci komunisti in sociali-, sti bi radi imeli v rokah tovarno, toda ne sanjajte o tem, k£r se to ne bo nikoli zgodilo.” Toda kakor je moral Abel večkrat kloniti pred voljo hrastniških steklarjev, tako tudi njegova be¬ seda ni držala. “Steklarno steklarjem!!” Ve¬ selo je sijalo sonce na veliki na¬ pis na slavoloku, ko so se zbira¬ li steklarji k naj večjemu in naj¬ bolj pomembnemu dnevu. Pred¬ sednik delavskega sveta Julij Smodič je v žuljave roke, ki so v zadnji smeni presegle normo za 70%, prevzel ključe v imenu vseh hrastniških steklarjev. — Steklarna je postala njihova. Takoj po tem svečanem trenut¬ ku so hrastniški steklarji preje¬ li še drugo priznanje: minister vlade LR Slovenije Tone Dolin¬ šek jim je kot priznanje za de¬ lovne uspehe izročil prehodno zastavo vlade LRS in visoko de¬ narno nagrado. Direktor tovar¬ ne je nato prebral imena 72 naj¬ boljših delavcev, ki so v juliju pri vročini 65° presegali normo za 20%. Letos so proglasili v hrastniški steklarni že 872 udar¬ nikov. V spomin na dan, ko so hrast¬ niški steklarji prevzeli steklar¬ no, so v prvi steber nove dvora¬ ne vklesali imena prvega de¬ lavskega upravnega odbora, ki je v imenu vseh delavcev pre¬ vzel upravo steklarne. V delavske svete spadajo najboljši Trboveljski rudarji se na pre¬ vzem rudnika zelo slovesno pri¬ pravljajo. Da čim lepše prosla¬ vijo ta svoj zgodovinski praznik, so napovedali delovno tekmova¬ nje rudnikoma v Hrastniku in v Zagorju. V Mariborski predelnici in tkalnici so delavci soglasno iz¬ volili v delavski svet 8-kratno udarnico Terezijo' Simohič, ki je komandant najboljše brigade v podjetju, Frančiško Jelen, ka¬ tere brigada je zmagala na fi- energije. Računski robot je ta- ( nalnem tekmovanju 26 najbolj¬ ko razbremenil človeka tudi pri | ših brigad Slovenije, Terezijo njegovem umskem delu, to deleb Kocbek, pobudnico turnirskega tekmovanja, ki si je iz Maribor¬ ske predilnice utrla pot v vse stroke industrije in druge. Zelo slovesno so izvolili svoj silno pocenil, predvsem pa ga v mnogih doslej brezupnih prime¬ rih sploh šele omogočil. Ni tre- j ba menda posebej omenjati, da j velja še naprej antična resnica j delavski svet tudi delavci hidro- “errare humanum est” in da ra-j centrale na Mariborskem otoku, čunski robot te človeške slabosti Izbrali so res najbolj zaslužne, ne pozna. — I. Pirkovič. I (Dalje na 4- strani.! PROSVETA ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA 1950 ' POD SVOBODNIM SOLNCEM POVEST DAVNIH DEDOV Spisal F. S. Finžgar : r*\: ifa ■ ir/ioS1 frV« V'*■“ *• * « « (Nadaljevanje) Ko so je v zlati posodi objeli dehteči valčki mlačne vode, se je naslonila z napol zastrtimi očmi na rob banje in se predala trenotku. Nemo so ji česale sužnje valovite lase in jih mazilile. Njene živce sta omamljala vonj in gorkota, vzbujala se ji je sla, pred njo so se snovale prelestne slike divjih noči, ki jih je prebila med mišičavimi rokoborci in vozniki v hipo¬ dromu. Strah je minil. Upravdo je pozabila in nje¬ ne misli so se zapletle ob Iztoku ter tkale skriv¬ ne niti, da ga omreži, iztrga Ireni, obvlada sa¬ ma — potem pa pahne od sebe in uniči, da ji ne omadežuje pred svetom svetega nimba. Davno so že dokončale sužnje svoj posel in stale kakor beli kipi iz alabastra ob kopeli in zrle v lice despojni, katera je zaprla oči — ka¬ kor bi zasnula. Ali vajene služkinje so brale z lica, da despojna ne spi. Ustnice ji je obkro¬ žal smeh, izginil nenadoma, na čelu se ji zare¬ zala temna črta — ki je zopet izginila in smeh se je vnovič pojavil, kakor bi solnce posvetilo skozi oblak. “K zajutrku! Pokličite takoj evnuha Spi- ridiona!” Tako se je nenadoma oglasila Teodora. Pri¬ hiteli so evnuhi s škrlatno nosilnico, in Spiri- dion je že klečal pred njo in prosil: “Vsemogočna despojna je velela, da se ji pri¬ bliža najnevrednejši suženj.” “Za menoj!” Ko so se evnuhi ustavili z nosilnico pred porfirno mizico, v katero je bilo vdelano iz dra¬ gih kamenov grozdje, olive in cvetje, je Teodo¬ ra velela, da vsi odidejo razen Spiridiona. Sed¬ la je k mizici in segla po zlati čaši z zavretim vinom in govorila: “Spiridion, ali je že poslala Irena evangelij centurionu Iztoku?” “Vsemogočna despojna, Spiridion bi rad u- mrl, ko bi ti mogel povedati. Ali zvedel je le toliko, da je poslala Irena sužnjo Cirilo h knji- gotržcu.” “Dobro! Poslala je po evangelij. Spreobrni¬ ti hoče barbara Iztoka, da bi veroval na Kri¬ sta. Vrla Irena! Apostolsko delo vrši. — Po¬ izvedi, če mu je evangelij že izročila.” “Da ne morem svetli despojni odgovoriti, kakor bi rad! Čemu nisem umrl pred rojstvom — ničvrednež! Šel pa je suženj Protos k Epa- froditu, kjer menda biva Iztok, centurion In seboj je nesel droben sveženj!” “To veš za gotovo? Ribam tvoje truplo, če si se zmotil.” “Naj me uniči Belcebub, če nisem izpričal svete resnice!” Teodora je namignila — evnuh je izginil. Ko so se strnile zavese, je omočila pecivo v slad¬ ko vino, odgriznila košček in zasmejala naglas: “Ha-ha-ha! Apostolsko delo! Menišiču je evangelij za škatljico, v kateri pošilja ljubav- na pisma. Pripravita se!” Ko je Teodora še razmišljala, kako bi si osvo¬ jila Iztoka ali pa kako bi vsaj razdružila ali uničila dvoje src, ki sta se edini na celem dvo¬ ru ljubili z iskreno ljubeznijo, je evnuh Spi¬ ridion tehtal in prešteval že tretjič zlate Epa- froditove bizantince. Bil je to lakomnik, ki bi prodal na dan desetkrat dušo in prepričanje za suho zlato. Vsem zvest za denar — in takisto nezvest v istem trenotku za višje plačilo. — Prešteval in tehtal je zlate bizantince in vsa¬ kega posebej spuščal v skrito, v zidu izdolbeno duplo; njegov posluh se je pa naslajal od vsa¬ kem cvenku, kadar je zdrsnil zlatnik skozi žrelce v votlino. Ko je zacingljal zadnji, je skremžil spačeni obraz v prijetne gube največ¬ je slasti, sedel in hitro pisal novo pismo Epa- proditu. Vse na drobno mu je naznanil, kaj da ga je vprašala despojna. Pristavil je hinavsko, da naj pomisli Epafrodit, da z vsako črko, ki mu jo sporoča, tvega glavo, in da ni denarja na sve¬ tu, ki bi mu to poplačal. Dela vse to iz neiz¬ mernega spoštovanja do Epafrodita, ki je bil vselej vrlo naklonjen carju in despojni. Ko je Epafrodit prejel pismo in prebral zad¬ nji vrsti, se je namuzal njegov pretkani obraz, segel je takoj globlje v blagajno ter poslal evnuhu težji mošnjiček bizantincev. Nato je prebral prvo pismo, prebral še en¬ krat drugo, vstal in začel hoditi po dragoceni preprogi. Globoko se je zamislil. Spletal in snoval je v modri glavi, preudarjal in razsojal, kako bi ukrenil. In vendar kljub bogatim iz¬ kušnjam in vrojeni grški pretkanosti ni mogel razrešiti vozla, ki se je začel splezati krog nje¬ govega varovanca Iztoka.- Ko ni vedel iz za¬ gate nobenega izhoda, je hladnokrvno legel na perzijski otoman in se začel smejati. “Stvar postaja premisleka vredna. Da se je začela zanimiva komedija, katera se lahko za¬ vrši s še bolj zanimivo tragedijo, to je jasno. Gre sedaj samo za to, ali naj jaz igram, ali naj si navežem tudi koturn in nataknem krinko ter grem na oder, ali naj sedim v vrsti gledavcev ter si privoščim lepe zabave? No, če ne zaigram glave, zato sem bil rojen iz krvi onega rodu, ki je dal svetu Aristotele in Temistokleje. Ko ni¬ mam drugih otrok in hčerk kakor ladje na mor¬ ju in zlato v blagajnah, naj mi tuji otroci ve¬ drijo stara leta!” Epafrodit je nato pozval sužnja in vprašal po Iztoku. Toda ta se še ni vrnil. Zato je naročil, naj ga čakajo, in kadarkoli dojde, naj mu takoj vele, da se oglasi pri njem. Tudi v ponočni uri. — Večer je že davno shladil vroči pomladni dan. Vsi fori so oživeli, z vrtov so se čule cimbale in bobenčki, po morju se je zibalo nebroj lučic. Vse je hitelo ven pod zvezdnato nebo v hladni večer. Tudi Epafrodit je hodil po terasah. Ves dan je zaman pričakoval Iztoka. Začelo ga je skr¬ beti. Humor, s katerim si je še v jutro zami¬ slil komedijo, ki jo uprizori Teodora, je izgi¬ nil. S hitrimi koraki je šetal med cvetjem. Gla¬ vo je povešal, pod zgubanim čelom so sršele namršene obrvi. Lotevale so se ga sitne misli. “Ali mi je tega treba,” je pomislil. “Dosti sem storil za barbara, ki mi je rešil življenje —in še delam zanj, rad delam. Toda, če sam tišči v zlo—vrtoglavec—sam rije v brezdno— kaj morem zato? Oj res, kdor ljubi, je blazen! Odpri mu žrelo samega Hada, pa mu reci: Otmi se, sicer te požre—ne bo se otel. Za en poljub se izroči Haronu!!”—Jezno je udaril z drobno paličico po glavi cvetočega maka, da je razsula temnordeča cvetna čaša drobne liste po pesku. “Teodora je ljubosumna, to je gotovo. Lju¬ bosumen je, Azbad, to je. tudi gotovo. Težko ubeži, nad kogar ra^kleščita žreli hijena in volk.—Iztok je lahko že v ječi—morda koraka bogvekam na barbarsko mejo—morda ga nese ladja v Afriko.-^ V Bizancu, kjer vlada car— nabiralec zakonov—je vse mogoče. Helenske šole je zaprl—naj zapre rajši palačo in požene preko praga nesnago. Hinavci!” In zopet je udaril po maku, da so tri rdeče kapice odletele v zrak in padle na stezo. Tedaj je začul krepke udarce na dvorna vra¬ ta. Naglo se je okrenil in šel po vrtu proti dvo¬ rišču. Podkve so udarile ob kamen. . “Vrnil se je!” Hitro je odšel z vrta v vilo. Pred vrati je že čakal Iztok. Njegova blesteča oprava je bila pokrita s prahom. Po obrazu so mu sledile srage obilnega potu. “Jasni, velmožni—nenadoma sem prišel, ker si me klical. Odpusti, posut sem s prahom in znojem.” “Nič ne de! Hodi za menoj, centurio!” (Dalje prihodnjič) VOLK POGOLTNIK IN DRUGE POVESTI O ŽIVALIH IN PARTIZANIH T O N E S E L I Š K A R" ^gsssssssssss^ssssssasssssssssssssssssssssssssssssssi^ (Nadaljevanje in konec) “Tako je prav, sinko! A kje sta druga dva?” “Oba sta na naših položajih.” Starcu se je zabliskala solza radosti in ponosa v očeh, pri¬ nesel je sinu — partizanu črne¬ ga vina, nato pa sta se takole razgovorila: “Kako strašno rad bi vam po¬ magal, junaki moji zlati, — da nisem že tako silo star in bete¬ žen ...” “Vidiš, očka, takole nam boš pomagal: Na neobljudenem o- točcu onkraj Velebita imamo skrivno bolnico za ranjene tova¬ riše. Tam ni kapljice vode. Vsa¬ ko noč boš z oslom pritovoril na obalo sodec vode. Tam te bom čakal s čolnom. Velja?” “Nič lažjega, sinko, velja!” “Toda če te zajamejo ...” ‘Kaj me bodo zajeli! Čemu pa imam pametnega osla?” “Kako pa boš to napravil?” “Kako? Počakaj, da vidiš!” Cika Stevo je šel v hlevček po osla. Pripeljal ga je v izbo. Rigavček je debelo gledal tuje¬ ga gosta, migal z ušesi in s smr¬ čkom ovohaval neznanca. “Ali znaš posnemati galeba?” je vprašal oče sina. “Kaj ga ne bi znal, saj si me sam tega naučil!” “Potlej pa poskusi,* da te bo osel slišal!” Sin je našobil usta in zavre- ščal kakor galeb pred neurjem, in sicer še nekajkrat. Osel je poslušal, gledal gospo¬ darja in neznanca, v dolgih uše¬ sih pa mu je zvenel galebji klik, ki ga ne bo nikdar več po¬ zabil. “Zdaj g a objemi okoli vratu in mu zabrli zdaj v uho!” Tudi to je storil sin partizan. je tisto noč delal vse do jutra. Prinesel je v svojo -izbo butaro starih borovih vej, privzdigoval s pipcem za spoznanje na vsa¬ kem polenu skorjo in vanjo vti¬ kal po nekoliko lističev, ki mu jih je sin zaupal. Zjutraj je vrgel butaro na oslička ter jo skupno z njim ucvrl v mesto. Ker pa je bila seveda pred mestom straža, sta se morala ustaviti. Pa sta bila videti o|ba tako nebogljena 'in stara, da je poveljnik straže kar zamahnil z roko in zaničljivo velel vojaku ob zapornici Naj gresta ta dva stara osla, kamor hočeta.” Tako sta zlahka prišla v me¬ sto. Čika Stevo, ki je dobro ra¬ zumel jezik sovražnikov, se je v brk smejal in si mislil: “Prav, prav, toda ta dva stara osla vam bosta še marsikatero zagodla. Si videl, sivček, kako je tudi cfsel nekaj koristnega na svetu?” V mestu sta kaj kmalu razpe- čala drva. In ker veljajo v ti¬ stih krajih tudi drva za drago cenost, obrne tam vsakdo pole¬ no desetkrat v rokah, nato pa ga prekolje še na iverce. Tako so prišli listki v prave roke, nam reč v roke ubogih ljudi, ki so za vse pravično najbolj odločni in hrabri. Ko sta se vračala mimo stra že, so se posmehovali vojaki Pe¬ ru, katerega je eden vprašal: “Koliko pa je tvoj osel prav zaprav že star?” “Prav toliko, da zna biti pa^ meten, kadar je treba,” mu je odvrnil čika in se zvito nasmi hal predse. Rigavček pa je tako bodro zarigal, da je vojak kar odskočil, ker se je ustrašil pre tentanega osla. In prav tisto noč se je natan ko zgodilo tako, kakor se je do¬ govoril čika Stevo s sinom. Lju dje tačas niso smeli ponoči iz hiš. Ako pa je kak osel ponoči ušel iz hleva, no, prava reč, osel je pač osel, ki nima opravka s partizani. Zato se nočne obhod¬ ne straže niso nič menile za to žival. Čika je, ko se je začela delati noč, lepo obtovoril osla s sodcgm vode, ter pustil dvori¬ ščna vrata odprta. Ko pa je za- vreščal galeb, se je osel pomak¬ nil iz hleva ter nesel počasi in varno vode proti obali. Dokaj časa ,je osel prenašal vodo, ne da bi kdo vedel, kam li slutil, kdo pred nosom sovražni¬ kovih obhodnih straž vestno in marljivo oskrbuje partizanske ranjence s tolikanj jim potreb¬ no vodo. Nekoč pozimi so zbrali fašisti veliko vojsko, da bi pokončali z njo partizane, ter zategadelj po¬ brali po vaseh najmočnejše osle, da so jim pomagali nositi orož¬ je. Čika Stevo je bil obupan. Kaj bo pa zdaj z ranjenci, ko ne bodo dobivali vode? Fašisti so naložili Rigavčku na pleča mitraljez in dva zaboj¬ čka streliva. Ko so bili pa že da¬ leč od doma, se je znočilo. Utru¬ jeni so razpeli šotore za preno¬ čevanje. Rigavček je otepaval z drugimi osli in mulami slamo in železje na hrbtu ga je kar hudo zdelalo. Vojak, ki je imel Ri- gavčka na skrbi, se je pri tova¬ riših in vinu zamotil in še mar mu ni bilo, kaj si Rigavček mi¬ sli pod težo železja. Naredila se Gene Kelly" Supports* KidsL Day The popular young star of many Metro-Goldwyn-Mayer musicals, Gene Kelly, draws admiring glances from seven year old Charlotte George, of North Hollywood, Calif. as he tacks the first 1950 National Kids’ Day poster on his dressing room door. ‘ Spearheaded by the more than 3,150 Kiwanis clubs throughout the United States and Canada, Kids’ Day will be observed this year on Saturday, September 23. It is a joint project of Kiwanis Inter¬ national and The National Kids’ Day Foundation, Inc., designed to focus additional attention upon the problems of underprivileged children. It is expected that fundraising events conducted on Kids’ Day will benefit millions of children for money raised in a com- tnunity remains in that community to be spent for youth under the supervision of the local Kiwanis Club. d ? ne zgreši poti, po kateri je, če¬ tudi samo enkrat hodil. Srce se mu je tako zelo širilo, ko se je bližal domu, da je kar pozabil na smrtno železje, ki ga je te¬ žilo še vedno na plečih. Noč je bila oblačna in iz daljave se je slišalo bučanje morja. Čika Stevo je bil v velikih skrbeh, ne toliko zaradi osla, ko¬ likor zavoljo ranjencev, ki bodo brez vode. Ura galebjega krika se je bližala. Na morju je raz¬ sajal vihar, toda neustrašeni partizani niso poznali zaprek. Sin bo prišel, o tem Stevo ni dvomil. Srce ga je bolelo. Zato se je odločil, da ponese sam so¬ dec vode k obali. Toda kako? Ni se bal sicer obhodne straže, ki dremavha v takih viharnih nočeh kje v kakem bunkerju na toplem, pač pa le tega, ker je bil prešibak za tolikšno težo. Prav tedaj pa je narahlo po¬ trkalo na šipo. “Kdo je?” “Odpri, očka, le odpri!’ je za¬ šepetal sin. Oče je odprl in zagledal še več temnih postav, ki so se gnetle pod oknom. V izbi je starec ob¬ jel sina in ves drhtel ganotja in hkrati, skrbi. “Nič se ne boj, očka!” ga je potolažil sin. “Nocoj nas je šest, stražo sem razpostavil okoli hiše.” “Zakaj pa nisi zabrlizgal? Kaj pa ranjenci. ..” “So že na varnem, na boljšem, bolj skritem kraju. Nič več jim ne bo treba nositi vode.” “Kako vam bom pa odslej lah¬ ko pomagal?” “Vidiš, očka, takole: spodaj imamo barko. Kar precej močno barko na motor. Tovariši so mo¬ ja posadka. Jaz sem odslej ka¬ pitan partizanskega bojnega bro- da. Zdaj moramo ta brod tudi oborožiti. Po mitraljez smo pri¬ šli. Ti očka, ki poznaš vse bun¬ kerje tod okoli, nas boš vodil. Napadli bomo bunker ...” “Ojej, ojej, sinko, kri bo tekla, smrt'..'.” ' “No, očka, čemu se pa bije¬ mo?” “Za pravico! Da, da, sinko, že grem, že grem. Na jezi se, mal¬ ce sem se oplašil!” Zunaj so zaropotali koraki, je črna noč in oslu se je milo j hrušč okoli hiše jih je zmedel, storilo po gospodarju. Ušesa je Sin je zgrabil puško in skočil na “Vidiš, zdaj se na osla lahko zaneseš. Kadar koli boš po ga¬ lebje za vreščal, bo osel z vodo na dogovorjenem kraju na oba¬ li!” “Pa še nekaj oče: te lističe, na katerih je napisana vojna napo¬ ved fašistom, je treba razdeliti po mestu. Kako boš pa to na¬ pravil?” „Ne skrbi, sin, to bo moje in oslovo opravilo!“ Sin je del sodec vode na ra¬ mena in ga odnesel skozi noč v čoln. Burja je zavijala ko sto zlodejev hkrati in žive duše ni bilo nikjer. Sin se je uprl v ve¬ sla ter je le z največjo muko porival čoln po valovju, ki ga je hotelo pogoltniti. Toda v sinu partizanu je gorelo srce prepol¬ no ljubezni do ranjenih tovari¬ šev in prepolno sovraštva do so¬ vražnikov. In ko je milo ljubez¬ nivo mislil na starčka očeta, je bil še dokaj močnejši. V burji je zakričal: “Tudi starci so z nami, kako moremo potlej propasti!” Nekje daleč pod Velebitom pa so pokale puške in so glasbile skozi noč in ledeno burjo juna¬ ško pesem ljudstva, h kateremu je pripadal čika Stevo. In le ta obračal proti morju, kajti bliža la se je ura galebjega vreščanja. Tedaj se je Rigavček tako ne¬ kako potulil, kakor da obira ze- lenje grmovja, .zapustil neopa-] je žival začutila, da so vrata od- ženo taborišče ter jo mahnil, ne prta, se jih je otressla in se po¬ da bi se oprostil, po poti, pa ka- gnala čez prag v hišo. Očka Ste- teri so prišli. Osel nikdar več vo je od radosti kriknil: plan. Kaj je? Kdo je? Sredi dvorišča so se motovilili njegovi tovariši okoli neke živa- ' li, ki se ni dala prijeti. Ko pa TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE Pišite po informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVE. - CHICAGO 23, ILLINOIS TEL. ROCKVVELL 2-4904 << “Rigavček, primaruha, Rigav¬ ček se je vrnil!” Ko je prižgal leščerbo, so to¬ variši kar poskočili od veselja. Na oslu so zagledali tisto, po kar so prišli — mitraljez. Otipavali so ga, seveda, saj niso mogli ver¬ jeti toliki sreči, ter jeli hvaliti osla in kdo ve kaj bi še z njim počeli, da ni počil zunaj strel. In kaj je bilo? Močna patru¬ lja kakih trideset mož je odšla iz taborišča lovit pobeglega osla. Ha, naši tovariši pa naglo stroj¬ nico z osla. Prislonili so jo na okence in obsuli prestrašeno pa truljo s kroglicami, da se je na mah potuhnila za kamenje. Sin je pograbil očeta za roko, oče pa je pograbil osla za uzdo in spustili so se po strmini na oba¬ lo. Skočili so v barko in pogna¬ li motor. Ko se je ladja odgu- gala od brega v razpenjene va¬ love, je osel v njej zarigal na ves glas. A ko so bili že daleč na pla¬ nem, so se priplazili na breg so¬ vražniki in pričeli streljati. To¬ da naši so bili že predaleč. Bes¬ ni so naskočili v bajto in jo za¬ žgali. Čiča Stevo je stal na barki- nem pramcu in se naslanjal na svojega osla, ko je zagledal rde¬ čega petelina na strehi svoje bajte. Solze so mu zalile oči. Sin ga je objel čez ramo in vprašal: “Čemu se pa bijemo, očka?” “Za pravico!” je zahlipal oče. “No, potlej pa naj gre k vragu tudi bajta! Zgrabil si bom lep- v j j so. “In mi vsi ti bomo pomagali, kakor si ti nam vsem pomagal”, so dejali partizani in zapeli ve¬ selo bojno pesem. Osel, ne vajen razburkanega morja, je zastokal. Čika Stevo je naslonil svojo sivo glavo k nje¬ govi sivi glavi in mu je dejal nežno: “Nič ne maraj, Rigavček, pri¬ jatelj, tudi nate ne bodo poza¬ bili vrli tovariši!” Tovarne delavcem”! (Nadaljevanje a 3. strani.) Med njimi so racionalizatorji, udarniki in mnogi odlikovanci z medaljo dela. V tovarni strojev Remont so se na praznik izvolitve delav¬ skega sveta pripravili s pet¬ dnevnim tekmovanjem, v kate¬ rem je zmagal livar Vinkc^ Ra¬ dovič, ki je presegel normo za 66 %. Prav tako zelo slovesno volijo delavske svete in upravne odbo¬ re ter se pripravljajo na pre¬ vzem podjetij tudi v drugih re¬ publikah Jugoslavije. V rudni¬ ku Brezi so člani delavskega sveta izvolili v upravni odbor tu¬ di rudarja Alijo Sirotanoviča, ki je danes znan kot iniciator po- kreta za visoko storilnost v ru¬ darstvu, ki je pri tem dosegel nove visoke svetovne rekorde. Dalje so izbrali kopača in ljud¬ skega poslanca Nikolo Skobiča, ki se je tudi odlikoval pri tek¬ movanju za visoko storilnost. V proslave izvolitve upravnega od¬ bora so v rudniku izvedli med- brigadno tekmovanje, v kate¬ rem se je najbolje izkazala mla¬ dinska brigada Vejsila Jusiča, ki je 18. avgusta izpolnila svojo dnevno nalogo za 408%. GROCERY STORE $1,600.00 A WEEK BUSINESS Frozen foods, sausages, fruits, vege- tables. Hours 6:00 A.M.—6:30 P.M. Very reasonable rent with lease, living quarters in rear. Called back to Navy. CAN 6-3489 V Pmr«tt m dsmt a r voto v ■• I* dolavake ruti. Ali j It Site*« rsik dam? ŽENITVENA PONUDBA Rada bi se spoznala v svrho mo¬ žitve s Slovencem v stai-osti 60 ali več let, ki pa mora imeti svoje po¬ sestvo, ali pa delo in nekaj prihran¬ kov. Za pojasnila pišite na naslov: SLOVENKA, 2657 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, UL, ali pa kličite: Tel. Reliance 5-1675. —(Adv.) “PROLETAREC” Socialisiično-delavski lednlk Glasilo Jugoslovanske soc. zveze ln Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana $3 za celo, $1.75 za poL Sl za četrt leta. NAROČITE SI GAI Naslov: Proletarec 2301 South Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. POZIV naročnikom lista Prosveta Uljudno apeliramo na vsa naše naročnike lista Prosvete, dnevnika in tednika sredine izdaje, ter The Voice of Youth, da VSELEJ TAKOJ ko se preselile, naznanite upravni- štvu lista in nam pošljete vaš »tari in novi naslov, prvič zato, da naroč¬ nik dobi točno svoj list in drugič, da nam ni treba plačati 2 centa KAZNI pošti za vsak tak zanemar¬ jen slučaj. Pismonoša vam da brez¬ plačno kartico Form št. 22-8 ako ga vprašate, isto izpolnite in jo pošljite upravi lista. Prosimo, upoštevajte ta poziv, i tem pomagate upravi za boljšo po- slugo dostavljanja Prosvete. PHILIP GODINA, upravitelj “PROSVETA” 2657 S. Lawndala Ato. CENE LISTU SO: Za Združ. države in Kanado S8.00 1 tednik in_6.80 2 tednika in__ 5 60 3 tednike in_ 4,40 4 tednike in_3.20 6 tednikov in_ 2.00 Za Chicago In okolico ]e_$9.30 1 tednik in-8.30 2 tednika in_7.10 3 tednike in_3.90 4 tednike in_4.70 5 tednikov in_J» 5 Q Za Evropo je: Dnevnik $11.00 — Tednik $2.20 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Mqney Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki je vašo lastnina. Prišteti se sme le one člane iz družine, ki io dovolijo ln ki šive ali stanujejo na enem in istem naslovu. V nobenem slučaju ne več kot 5 tednikov Pojasnilo:— -Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti elan SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništv« znižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA, SNPJ, 2657 S. Lavrndaie Avo., Chicago 23, Illinoto Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $_ 1) Ime -Čl. društva it.. Naslov 2 ) 3) 4) 3) Ustavita tednik in ga pripišite k moji sledečih elanov moje družine: -ČL društvo it. ——ČL društvo št. -ČL društvo št. --ČL društvo it. Mesto Nov naročnik Država Star naročnik.. Kadar se preselite, vselej naznanite svoj stari in novi naslovi