NOVA /AVZIKA V0/A€5£CNIK. ZAVOKALNO IN INSTkVMENTALNO GLASBO. ŽTNIK II., ŠTEV. 2. REJA WIL ADAMlC ',DA)A IN ZALACA \LAS&£NA AATICA '> DVBDANI. II. LETNIK, ŠT. 2. LITERARNA PRILOGA APRIL 1929. NOVE MUZIKE Vsebina: Ant. Dobronič: Dramski in glasbeni avtorji napram izvajalcu, kritiki in publiki. — Srečko Koporc: Razgovor s šefom bratislavske opere Oskarjem Nedbalom. — Josip Vedral j*. — Razne glasbene zanimivosti. — Nove muzikalije. Ant. Dobronič: Dramski in glasbeni avtorji napram iz¬ vajalcu, kritiki in publiki. Dramska in glasbena produkcija je vezana na reprodukcijo in v tem je prva težkoča v afirmiranju dramske in glasbene umetnosti. Zgodovina priča, da je zastopala produkcija kot nositeljica ideje pri tem sodelovanju skoro vedno progresiven element, medtem ko je reprodukcija kot nositeljica materije v svojem bistvu skoro vedno regresivna in ko- nečno celo reakcionarna. Samo oni reprodu- centi, ki so obdarjeni z visokimi osebno-umetniškimi kvalitetami in ki so opremljeni z visoko občno in strokovno' kulturo, morejo pridobiti moč, da podrede svoj jaz idealom čisto umetniške produkcije. Kadar je govor o avtorjih napram reprodukciji, tedaj treba naglasiti, da ustvarjajo nekateri avtorji izključno iz absolutno umetniških pobud, drugi iz pretežno utilitarističnih, tretji pa skušajo premagati to’ očividno nasprotje. V vsaki teh vrst produkcije najdemo uspela in neuspela dela, ali v nobeni teh panog se ne more ustvarjalcu naložiti še naloga, da naj bo tudi pedagog, da naj ustvarja v ta namen, da bi vzgajal občinstvo v umetnosti. To popolnoma umetniško-pedagoško zahtevo mora uvaževati pred¬ vsem reprodukcija pri sestavljanju širšega pro¬ grama svojega delovanja. V tem izbiranju mora imeti vedno v mislih, da je njena prava naloga samo posredovanje med avtorjem kot producentom in med publiko kot konzumentom in da mora pri tem pub¬ liko stopnjema dvigati do vedno višjih idealov umet¬ nosti. Zanimivo je, kako se uveljavlja obči odnos teh elementov v naših razmerah. Znano je, da je prešla naša dramska in glasbena produkcija od začetka vojne do danes brez potrebne priprave naglo’ iz ne- artističnega in nenacionalnega naziranja v artistično progresivno in nacionalno pojmovanje svoje naloge, da smo> f torej v tem oziru doživeli pravo revolucijo. Dejstvo je, da se naša dramska in glasbena repro¬ dukcija v tem našem brzem razvoju v glavnem še ni zadostno znašla. Dejstvo je namreč, da je naša no¬ vejša dramska in glasbena reprodukcija — z jako redkimi izjemami — po veliki večini slučajev poka¬ zala talent in voljo z ene strani za izvajanje v prvi vrsti onega dela novejše glasbene in dramske pro¬ dukcije, ki nadaljuje našo predvojno provincionalno tradicijo, z druge strani pa za zadrževanje onega, kar znači napredek. Pa tudi v kolikor so se v zadnjem času izvajala nekatera večja naša dela razmeroma naprednih tendenc, je dejstvo, da v teh poedinih slu¬ čajih po veliki večini ni bilo pri sami reprodukciji a priori zadosti dobre volje, da se doprinese realizaciji teh del ono najvišje. Vzrok temu kolebanju naše dramske in glasbene reprodukcije je sam po sebi do¬ volj jasen. Ali smo imeli na čelu glasbenih in dram¬ skih institucij glasbene in dramske avtorje takšnih kvalitet, katerim ni prijala utrditev jačjih produk¬ tivnih individualitet, ali pa so bili le takšni čisto re¬ produktivni elementi, ki so občutili potrebo, da ni¬ hajo med napredkom in reakcijo ... Izjeme temu pra¬ vilu so vredne tem večjega spoštovanja, čim red¬ kejše so... V tem priročnem trenju med produkcijo in re¬ produkcijo je, položaj kritikov zavidljiv, ker mu je dana s tern položajem sama po sebi prilika, da na najcenejši način meri vse in vsakogar in da je pa¬ metnejši i od avtorja i od izvajalca... Prav zato je prvo in glavno, kar se mora zahtevati od vsakega kritika, sposobnost, da obvlada samega sebe... kre¬ pak značaj. Res je, da dramskemu in glasbenemu kritiku ni treba biti sposobnemu, napisati dramsko ali glasbeno delo, toda neobhodno potrebno je, da stoji glede občega estetskega in posebnega strokovnega znanja na vsak način nad avtorjem in izvajalcem, katerega hoče kritizirati. Ravnotako se mora zahte¬ vati od vsakega, ki hoče biti kritik, velika sposob¬ nost opazovanja, analize in sinteze, kakor tudi vzgo¬ jenost glede načina, kako izraža svoje sodbe. V teh nezdravih razmerah med našo glasbeno in dramsko produkcijo in reprodukcijo je prvo in glavno, kar se mora zahtevati od glasbene in dram¬ ske kritike, to, da vrši vlogo korektorja in regula¬ torja ... Seveda more zadostiti tej veliki nalogi samo strokovna kritika... to je ona, ki je sposobna od¬ krivati avtorja i avtorju samemu i reprodukciji i publiki, potem ona, ki je sposobna bucino' nadzoro¬ vati, ali reprodukcija odgovarja svojemu poklicu, ustvarjati našo nacionalno kulturo, konečno ona, ki se zna po potrebi zoperstaviti tudi nerazumevanju širokih mas samih. Daleč od nas nam je misel, da bi tu preiskovali, ali in koliko odgovarja naša glas- 5 bena in dramatska kritika svojemu velikemu poklicu. Omeniti hočemo samo, da je rezultat delovanja go¬ tovega dela naše glasbene in dramske kritike po¬ guben. Taki kritiki se nam je zahvaliti ne samo za našo deserten tiranost glede pravilnega presojanja naših zborskih, dramsko-literarnih in glasbenih raz¬ mer vobče, ne samo za prerano klcnulost mnogih pi¬ sateljev in glasbenikov, kateri bi v normalnih raz¬ merah mogli dati še mnogo pozitivnih del, ampak tudi za to, da se je od ene strani jez med našo dram¬ sko in glasbeno produkcijo in reprodukcijo poostril do današnjega večinoma neiskrenega, nezdravega, neznosnega in pogubnega odnosa... a z druge strani za to, da je zavladala y občinstvu popolna apatija napram vsaki, tudi boljši glasbeni in dramski pro¬ dukciji. Čas je torej, da uredniki revij, posebno 1 pa dnev¬ nih listov, na katere pada glavna odgovornost za tako delovanje takih svojih sotrudnikov že konečno uvi¬ dijo, da je dramska in glasbena kritika vsaj tako važna kakor rubrika o gospodarstvu in o športu. Uvaževati treba, da spada tudi glasbena publika v množico in da more vplivati tisk na tvorbo publike kot kenzumenta bolj kot umetniška dela sama in njih izvedba. Dejstvo je, da je publika vobče prav¬ zaprav velik egoist, da je napram avtorju kot celota vedno a priori neprijateljski razpoložena in da spre¬ jema samo taka dela, v katerih more najti sebe... Naše občinstvo je obdarjeno z jakim instinktom za glasbo in dramo, dasi nezavestno, vendar jako dobro razločuje zrnje od praznih plev. Po svoji pri¬ rodi je konzervativno, a pristopno je zdravemu na¬ predku in neredko ljubi tudi senzacijo. Pod vplivom naših mestnih in malomestnih razmer, kakor tudi inozemskih glasbenih in literarnih kultur občinstvo niti nima stika z našim posebnim ljudskim glasbe¬ nim in pesniškim izrazom, ono je glasbeno in lite¬ rarne kratkomalo odnarodelo ... V teh razmerah je jasno, da se nalaga naši kri¬ tiki kot glavna dolžnost, vzgojiti z resnim delom ob¬ činstvo, da se popolnoma asimilira naši umetniški in čistorasni dramski produkciji in reprodukciji. Kako se je pri nas v tem oziru že od nekdaj posto¬ palo, spričuje dejstvo, da se je v našem največjem in gledališčnem središču izza več desetletij nameno¬ ma in brez protesta glasbene kritike zadržala iz¬ vedba enega našega za svojo dobo izrednega glas- beno-nacionalnega dela, »Porina« Vatrosalva Lisin- skega, in to na ljubo prav navadni našemu tekstu podvrženi italijanski glasbeni limonadi... Zdi se, da naše glasbeno in dramsko življenje še do danes ni zmoglo sile, da bi se osvobodilo te tradicionalne pre- obloženosti faktičnega zadrževanja našega umetni¬ škega in resnega dramskega in glasbenega napred¬ ka, a rezultat vsega tega je, da gleda naša dramska in glasbena publika z apriornim nezaupanjem na ta naš napredek... rezultat je ta, da je tudi naša re¬ produkcija ostala brez zdravega širšega temelja, da visi v zraku... in da spominja vse naše dramsko in glasbeno življenje v marsičem na navadno — »selo Stepančikovo«. čas je torej že, da se lotijo vse naše dramske in glasbene institucije iskrenega sodelovanja z našimi dramskimi in glasbenimi avtorji rasnih in umetni¬ ških pretenzij, da uvidi naša dramska in glasbena kritika svoj veliki poklic in da se približa tudi naša publika sama brez apriornih predsodkov intencijam naših rasnih in umetniških avtorjev in da podpre to njihovo stremljenje. Čas je torej že, da se resno in intenzivno lotijo že enkrat vsi naši moralno enako odgovorni činitelji: avtorji, izvedba, kritika in publi¬ ka, ustvarjanju naše istinito rasne dramske in glas¬ bene kulture. Srečko Koporc: Razgovor s šefom bratislavske opere Oskarjem Nedbalom. Dirigentu Oskarju Nedbalu me je predstavil komponist in moj profesor Rudolf Karel. Prosil sem Oskarja Nedbala za razgovor, ki mi ga je določil na drugi dan zjutraj ob 8. uri v kavarni hotela »Palače«. Točno ob določenem času me je operni šef Oskar Nedbal že čakal ter mi zelo ljubeznivo odgovarjal na vsa moja vprašanja ter se pri tem živo spominjal na začetek in nadaljnji potek svoje dirigentske ka- rijere. Kot dirigent je nastopil prvikrat že kot sedem¬ najstletni gojenec konservatorija. Že takrat (1892) je kritika talentiranega mladega Nedbala laskavo pohvalila. Pozneje je bil Nedbal umetniško živo zaposlen kot vijolist pri »Češkem kvartetu«, je mnogo»potoval po tujini, a je vendarle med tem časom dirigiral štiri koncerte »Češke Filharmonije«. Po odhodu iz »Če¬ škega kvarteta« je deloval kot dirigent v takratni Avstriji, v prvi vrsti na Dunaju in v Zagrebu, je ostal končno na Dunaju, kjer je deloval v »Tonkiin- stlervereinu«. Od te dobe dalje je bil imenovan vedno med prvimi izmed znamenitih, naprednih dirigentov. Ko je Aleksander Zemlinsky odšel v Prago, je njegovo mesto kot dirigent na »Volksoperi« prevzel Oskar Nedbal. Na dobo ondotnega svojega delovanja se zlasti živo spominja. Razigrano pripoveduje, kako mu je tedanji intendant »Volksopere« Reiner Simons pri sklepanju pogodbe dejal: »Da boste videli, kako Vas cenim, dodam Vam 100 kron več, kakor jih je imel bivši šef.« Ta velikopoteznost je bila pri znani skoposti Simonsa nekaj docela nenavadnega. »Tedanja ,Vclksopera’,« je nadaljeval Nedbal, »je bila opera, kjer so peli sicer v nemškem jeziku, toda umetniški ansambl je bil po večini češki, ali splošno slovanski. Tako je bil tam tenorist Zeč, Ludi- kar, Schiitz, baritonist Chmel, tenorist Nachod, a last non least — gospa Jeritza.« Reiner Simons, ki 6 je v njej videl veliko bodočo umetnico, ji je dovolje¬ val mnoge licence. Jeritzi n. pr. ni bilo treba hoditi k vajam itd., kar je bilo vzrok, da je Nedbal končno zapustil »Volksopero« in da je prišlo do razprave pred sodiščem. Pri tej je Nedbal sicer zmagal, toda k »Vclkscperi« se ni vrnil več. To ji je bilo v veliko škodo, ker se je o »Večnem mornarju« in njega slo¬ vanski zasedbi pod taktirko Nedbala kritika (Neue Freie Presse) izrazila tako pohvalno, kakor pri ma¬ lokateri drugi priložnosti. Pričel je s propagiranjem češke in sploh slovanske glasbe v tujini. Znani so njegovi uspehi v Leningradu (tedanjem Petrogradu), Moskvi, Varšavi, Kijevu, Odesi, Zagrebu, Ljubljani, Trstu, Rimu, Benetkah, Turinu, Padovi, Parizu, Lon¬ donu, Berlinu, Dresdenu, Leipzigu, Magdeburgu, Bu¬ karešti, Jassyh, Cernovicah. »V svojem življenju,« pravi Nedbal, »sem imel pod roko več kot 150 orkestrov, od teh v Pragi 5, a na Dunaju 7.« Nedbal je dirigiral tudi operete. Ta lažji žanr njegovemu umetniškemu nivoju ni bil niti najmanj na škodo. Pri tem se sklada z nazorom Feliksa Wein- gartnerja, ki je rekel: »Vsak žanr je dober, da le ni umazan.« Po prevratu je deloval Nedbal eno sezono kot dirigent rumunske kraljice Marije v Bukarešti. Nato je postal šef in administratitivni ravnatelj bratislav¬ ske opere. V najkrajšem času je tu ves operni zbor konsolidiral in z njim odpotoval na umetniško turnejo v Španijo (Barcelona, Madrid). Zlasti toplo se spominja Nedbal svojega bivanja v Ljubljani, kjer je bil gost opere. Doslovno je rekel: »Občudoval sem celi operni zbor in orkester, ki pod vodstvom M. Poliča vrši v vsakem oziru visoko umet¬ niško nalogo. O visokem nivoju ljubljanske opere sem tedaj tudi pisal v čeških listih.« Kot šef bratislavske opere je imel Nedbal tudi priložnost, da je slišal pevski zbor »Glasbene Ma¬ tice«, ki je podala svoje pesmi tako dovršeno in lepo, tako je pripomnil s prepričevalno, živahno gesto »da lahko služi kot vzgled mnogim našim pevskim udruženjem.« O zborovskem mojstru Mateju Hubadu govori z naj večjim spoštovanjem. V bodočem letu se bo Nedbal skušal oprostiti administrativnih dolžnosti, da bi se zamogel posvetiti zopet umetniškim potovanjem in komponiranju, ker je več kot za pet let odložil pero. Kot lektor brati¬ slavske univerze ima veliko število slušateljev in tej svoji novi dolžnosti se rad posvečuje. Ob koncu razgovora je marsikaj pripomnil o razmerah in potrebah našega muzikalnega življenja RAZNE GLASBEN Jugoslovenski komponisti v bolgarskem listu. Boris Gajdarov, učitelj glasbe v Lomu izdaja zborovsko re¬ vijo »J u n o š e s k i drug ar«. Deveti zvezek »J. D.« je,posvečen, kot prijateljski odgovor na 3. zv. »Nove Muzike«, jugoslovenskim avtorjem vseh štirih plemen. in se je toplo zavzemal za trajno in tesno skupno so¬ delovanje severnih in južnih Slovanov. Josip Vedral f Po tridnevnem bolehanju je umrl 21. aprila v Ljubljani splošno znani profesor glasbe gospod Jo¬ sip Vedra 1. Pokojnik je z največjo vnemo, izredno ljubeznijo in veliko pedagoško spretnostjo deloval 34 let kot violinski profesor na šoli in konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani. Svojih odličnih sposob¬ nosti pa ni posvečal samo šoli, temveč je tudi kot skladatelj z marsikaterim svojim delom obogatil na¬ šo glasbeno literaturo. Njegove skladbe so izšle v raznih založbah, tako v Novih Akordih, tiskala jih je Jugoslovanska tiskarna in Glasbena Matica je izdala njegovo priredbo slovenskih narodnih pesmi za vio¬ lino s spremljevanjem klavirja. Mnogo del pa je za¬ radi njegove znane skromnosti ostalo v rokopisu. Josip Vedral je bil rojen 15. avgusta 1872. v Stavropolu v Rusiji, bil je češkoslovaški državljan, je pozneje sprejel jugoslovensko državljanstvo. Leta 1891. je absolviral konservatorij v Pragi, državni iz¬ pit iz gosli, klavirja in petja pa je napravil z odlič¬ nim uspehom leta 1899. odnosno leta 1901. ravnotako v Pragi. V Ljubljano ga je poklicala Glasbena Matica jeseni 1895. in od takrat dalje je brez presledka in skoro brez vsakega dopusta deloval v prospeh raz¬ voja slovenske glasbe. Krog njegovih violinskih in klavirskih učencev je silno velik in vsi se bodo z iz¬ redno hvaležnostjo' spominjali blagega Vedrala, ki jim je ucepljal glasbene nauke na izredno ljubezniv način od prvih početkov do višje stopnje in umetniške po¬ polnosti. Leta 1924. je prevzela država profesorja Jo¬ sipa Vedrala v svoje službovanje. Za odlično glasbe- no-vzgojno delo je bil decembra 1922 odlikovan z re¬ dom sv. Save V. stopnje. Kot človek je bil Josip Vedral izredno ljubezniv in ni imel prav nikjer nobenega sovražnika. Vsako¬ mur je šel na roko ter mu pomagal po vseh svojih močeh. Kjerkoli so ga prosili kot glasbenika za sode¬ lovanje, nikjer ni odrekel ter je vedno postavil cele¬ ga moža. S posebno ljubeznijo je sodeloval tudi kot organist na frančiškanskem koru in je mnogo pripo¬ mogel k slovesu cerkvenega petja v tej cerkvi. Poleg tega je poučeval tudi klavir na orglarski šoli v Ljub¬ ljani. Pokojnik zapušča vdovo gospo Marijo, sina Bo¬ gomila, ki je uradnik banke Slavije in hčerko Ljud¬ milo, gojenko konservatorija in slušateljico ljubljan¬ ske univerze. Žalujočim naše iskreno sožalje! Pokoj¬ niku bodo Slovenci ohranili časten spomin! E ZANIMIVOSTI. Izmed Slovencev sta zastopana E. Adamič (Vragova nevesta) in A. Lajovic (Lan), izmed Hrvatov J. Slaven- ski (Pesem slepcev) in B. Širola (Mila zorice rumena), izmed Srbov K. Manojlovič (Sedna moma na pendžera), a izmed Bolgarov A. Krstjev, An. Bukoreščlijev, Dr. Tu- 7 mangelov, V. Bobčevski in P. Stefanov. Izdajatelj B. Gajdarov v predgovoru želi, da bi bila ta zbirka stop- njica k spoznanju in zbližanju vseh balkanskih Slovanov, mal kamen k zgradbi bodoče bratske edinosti. Slovenska glasba v radiju. Ljubljanska radio-postaja je povabila g. Marto O s ter če v o, da prireja od časa do časa večere slo¬ venske klavirske muzike. Dosedaj so se vršili trije taki večeri in gre g. Marti Osterčevi prvenstvo izključno slovenskih klavirskih prireditev. G. Stanko Vurnik je pričel pred mikrofonom s ciklom predavanj (12) pod naslovom »Uvod v glasbeni svet«, ki se vrše vsak petek ob 7. zvečer. Poljudna predavanja so namenjena tako glasbenikom kot vsem glasbenim ljubiteljem. Naša od¬ dajna postaja je priredila do sedaj dva Parmova večera s predavanji, večer ‘ Volaričevih pesmi, pridobila lepo število ljubljanskih in podeželskih pevcev in pevskih zborov, ki proizvajajo narodne in umetne pesmi doma¬ čih komponistov ter oddaja vse znamenitejše domače koncerte in koncertne prireditve inozemskih gostov. »Sonata« Josipa Štolcer-Slavenskega. Mladi pianist in komponist Predrag Miloševič, ab¬ solvent praškega konservatorija je na zadnjem koncertu beograjskega narodnega konservatorija med drugimi točkami izvajal tudi »Sonato« Josipa Štolcerja-SIaven- skega. Dr. Mileje Milojevič piše v »Politiki« o tej »So¬ nati«, da je Slavenski ž njo ustvaril nov tip sonate na osnovi moderne in po vzoru svojih prvih učiteljev Bar¬ toka in Kodalyja v Pešti ter je dokazal, da se dajo na osnovah folklora izdelovati tudi večje glasbene oblike. Jubilej mariborske Glasbene Matice. Meseca maja praznuje Glasbena Matica v Mariboru deseto obletnico svoje ustanovitve. Svoj jubilej bo pro¬ slavila v dneh 8. in 9. maja. Prvi dan zvečer bo koncert Matične šole, crugi dan zjutraj bo slavnostno zborova¬ nje, blagoslovljenje in razvitje društvenega prapora in zabijanje žrebljev, podelitev častnih diplom, zvečer pa slavnostni koncert pevskega zbora s spremljevanjem društvenega orkestra. Nova slovenska operna dela. Matija Bravničar je dokončal in vložil pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani tridejansko opero, ki je komponirana na Cankarjevo dramo »Pohuj¬ šanje v dolini Šentflorjanski«. Slavko Osterc je v neverjetno kratkem času končal že svoje drugo operno delo »Krog s kredo«. Isto¬ imenska drama Klabunda je imela v letošnji sezoni na našem dramskem odru visok umetniški uspeh. Marija Kogoja »Črne maske« dožive premi- jero v začetku maja meseca. Glavno partijo bo pel operni baritonist g. Primožič, opero pa je naštudiral in jo bo dirigiral operni ravnatelj Mirko Polič. Ljubljanska opera. Slovenska opera poleg K o g o j e v i h »Črnih mask«, pripravlja znamenito in povsod z velikim uspe¬ hom peto opero češkega skladatelja Weinberger- j a »Švanda dudak«. Počenši z 14. majem pa priredi se¬ rijo opernih predstav v Splitu in Dubrovniku. Na vsporedu turneje so slovanska dela Dalibor, Boris Godunov ter Zaljubljen v tri oranže, ostale opere pa so Salome, Faust, Ljubezen treh kraljev, Traviata, Rigo- letto, Seviljski brivec in Tosca. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V prvi polovici maja meseca priredi pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom svojega novega pevo¬ vodje, opernega ravnatelja Mirka Poliča koncert, na katerem se bodo izvajale tri pesmi »Z mojih bregov« za bariton in orkester Baranoviča, Psalm 41. in 42. za solo, mešani zbor in orkester Lajovica ter suita »Du¬ bravka« za soli, zbor in orkester G o t o v a c a. Filharmonična družba v Ljubljani razpisuje tem potom nagrado v iznosu od Din 5000:— (pettisoč dinarjev) za najboljšo originalno, še ne izvajano instrumentalno skladbo pod sledečimi pogoji: 1. ) skladba mora biti pisana za večji, najmanj pa za godalni orkester; oblika: poljubna; trajanje skladbe: od 15 do 20 minut; 2. ) pravico do udeležbe na tem razpisu imajo slo¬ venski skladatelji; 3. ) s tujo roko in črnilom pisano partituro brez na¬ vedbe avtorja je oddati najkasneje do 1. novembra t. 1. tajniku podpisane družbe. Skupno .s partituro je oddati tudi zapečateno kuverto, na kateri ima biti napisan na¬ slov vložene skladbe, v kuverto samo pa je vložiti list z navedbo imena skladbe ter polnega naslova skladatelja; 4. ) pravica prvega izvajanja je pridržana podpisani družbi. V Ljubljani, dne 12. aprila 1929. Filharmonična družba v Ljubljani. MUZIKALIJE. NOVE »Nageljni rdeči«, moški zbor z baritonskim solom, Zorko P r e 1 o v e c. Založilo pevsko društvo »Ljubljan¬ ski Zvon«. Deset let slovenske glasbe v Mariboru, Hinko Dru- z o v i č. Ponatis iz CZN., letnik 1928. Mera v slovenski narodni pesmi, Marko Bajuk. Pevska zveza v Ljubljani. Borovi bez pratnje iz starih slovenskih opera. Se¬ rija I. Broj L Vatroslav Lisinski: Himna slobodi. Moški zbor. Prireja in izdaja Anton Dobronič — Zagreb (Josipovac, 28). Molove škale. Josip Pavčič. Edicija Glasbene Matice. Musique a mon Bebe (petite suite pour petites mains intelligentes). Serenade, Musique de Jazz, Le poisson d’or, Cest mon Bebe que s’endost. Mihovil Logar. Edicija Frajt. 14 mašnih pesmi. Martin Železnik. Jugosloven- ska knjigarna. Cena partituri 32 Din, glasovi po 6 Din. Akordi. Sistematično urejena učna snov za sigurno in uspešno igranje najvažnejših akordov na nižji stopnji klavirskega pouka. Sestavil Josip Pavčič. Edicija Glas¬ bene Matice v Ljubljani. Uvod v glasbo. L Sistematični del. Stanko Vurnik. Izdala in založila »Nova založba«. Pet mešanih zborov. Emil Adamič. Edicija Glasbene Matice v Ljubljani. Oceno registriranih del priobčimo v 3. številki »Nove Muzike«. »Nova Muzika« stane letno z vsemi prilogami 100 Din. „Novo Muziko^ izdaja za Glasbeno Matico Karol Mahkota v Ljubljani, ureja Emil Adamič v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10; literarno prilogo tiska „Slovenija“ d. z o. z v Ljubljani (predstavnik Al. Kolman), notni tisk izvršuje tiskarna Zlatibor v Beogradu. Emilu Adamiču Sonatina N. M. 2 II. 3 Gospej Anici Ašičevi v Mariboru Pesem o devici Peregrini Cvetko Golar N. M. 2 II. 4 N. M. 2 II. 5 Esquisses pour une pastorale (Divertissement) I. Innocent badinage N. M. 2 II. 6 Ave Maria N. M. 2 n. 7 N.M.2 II. 8 Intermezzo Lirični intermezzo Heinrich Heine N. M. 2 n. 10 za engleski rog in Klavir priredil ANTON NEFFAT ' N. M. 2 n. 25. 1O. 1920 25.10.1920. 11 i 12 Tempo I N. M. 2 II. Sonatina 2