ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 18. Alpski pokal letečih modelov terenskega vozila ★ izbirni meni za modele letal in helikopterjev, ir 12 spominskih mest, ★ 8 funkcij, ★ izbira modulacije med SPCM in PPM 18 (FM), ULTIMATE RADIO CORTROl SVSTEM VVITH tffTECRATEO SVNTHESgEO TECHNOLOG V ★ popolnoma opremljena naprava z vsemi drsniki in stikali, ★ prosta izbira funkcije posameznega stikala, ★ funkcijska drsnika in momentni tipki, ★ dvostopenjski eksponecialni in dvojni hodi, ★ pettočkovni mešalnik krivulje za plin, ★ kopiranje med posameznimi \ spominskimi mesti, — *štoparica in odštevalnik časa š^^^^r~~~^Jz možrfostjo alarma. MX-16s Mikroprocesorska RV-naprava Nar. št. 4701 za območje 35 MHz Nar. št. 4703 za območje 40 MHz Knmnlet vsebuje: oddajnik MX-16s z vgrajenim sintetizatorskim oddajniškim modulom v ustreznem frekvenčnem območju, vgrajen akumulator Ni-MH, 8NH-1700 mAh, 9,6 V, sprejemnik R16SCAN v ustreznem frekvenčnem območju, servomehanizem C 577 in priključni kabel s stikalom Podrobne informacije si oglejte v katalogu FS z novostmi. Trgovina Mibo Stara c. 10, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01 faks: 01/759 01 03 e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si GRAUPNER GmbH & Co. KG Postfach 1242 • D-73220 Kirchheim/Teck www.graupner.de Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2006, LETNIK XLV, CENA 500 SIT / 2,08 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Branko Bergant Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Marika Mirtič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT / 2,08 €, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT / 10,43 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 €). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SVVIFT: LJBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luksuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 5.400 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Med letali, ki so sodelovala v španski držav¬ ljanski vojni, je najzanimivejše in gotovo tudi najbolj prepoznavno sovjetsko letalo polikar- pov 1-16, najboljše lovsko letalo na republi¬ kanski strani. Foto: a. Kogovšek mr september 2006 KAZALO 2 5 9 11 12 16 20 29 30 33 34 36 39 40 42 18. ALPSKI POKAL LETEČIH MODELOV. MODEL TERENSKEGA VOZILA S ČOLNOM NA PRIKOLICI (1. DEL) ZMAJ BREZ OGRODJA. NOVO NA TRGU TIMOV TEST - ŠTIRI RV-NAPRAVE SREDNJEGA CENOVNEGA RAZREDA. MOJ PRVI VLAK IZDELAVA GLAV ZA RAKETNE MODELE NOVO NA TRGU ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA (1. DEL) POLIKARPOV 1-16. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO HANDLEY PAGE HALIFAX B MK.I/II, GR.II ŽEPNA SVETILKA Z LED-DIODO VALOVI IN ŠE VETER BATERIJE (1. DEL). OKRASNI PODSTAVEK ŽIČNE OGRLICE 44 VISEČA RIBICA IZ ŽOGICE ZA NAMIZNI TENIS. 46 ŠOLSKI ZVONEC ŽE ZVONI 48 OKRASEK ZA DELOVNO MIZO Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. l REPORTAŽA MARKO MALEC Foto: M. Malec, S. Krašovec in P. Černe V Lescah so 15. avgusta organizirali že tradicionalni, 18. po vrsti, Alpski po¬ kal letečih modelov. Vodja tekmovanja Pavel Prhavc in njegov pomočnik Bog¬ dan Žnidar sta bila zelo zadovoljna tako z udeležbo tekmovalcev kot z obiskom gledalcev. Prireditve se je udeležilo 70 tekmovalcev, njihove nastope pa si je te¬ kom dneva ogledalo več tisoč gledalcev. Obenem so pripravili tudi 2. razstavo le¬ tal in maket slovenskih konstruktorjev. »Zanimanje za Alpski pokal letečih modelov je med slovenskimi in tujimi modelarji že tako veliko, da nas mnogi že precej časa pred prireditvijo pokliče¬ jo in se zanimajo za prijavo,« je povedal Bogdan Žnidar, pomočnik vodje tekmo¬ vanja. »Letos smo imeli že 70 tekmoval¬ cev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slove¬ nije, lansko leto 55. Tudi to pove, da je naša prireditev iz leta v leto bolj znana v srednjeevropskem prostoru in da za¬ njo velja veliko zanimanje, vedno bolj tudi pri gledalcih. Toliko, kot jih je bilo letos, jih še ni bilo,« je še dodal Žnidar. Tak dogodek je odlična priložnost za popularizacijo te lepe tehnično športne dejavnosti. Na prireditvi sodelujejo modelarji z maketami pravih letal, ki jih oceni stro¬ kovna komisija. Najprej je na vrsti oce¬ njevanje maket z razdalje petih metrov, nato pa sledi še ocenjevanje v zraku. Tekmovanje je potekalo v kategorijah: jadralni modeli, motorni propelerski modeli, modeli na reaktivni pogon in helikopterji. Največ tekmovalcev je bilo v kategoriji motornih propelerskih mo¬ delov, za gledalce pa je bil izredno zani¬ miv nastop helikopterja in avtomobilov, seveda vseh na radijsko vodenje, ki ga je spremljala obilica pirotehnike. Po mne¬ nju strokovne komisije in tudi gledalcev, je najbolj uspel nastop avstrijskega mo¬ delarja Gernota Bruckmanna. Nagradili so ga namreč z bučnim aplavzom. Zanimivi so bili tudi nastopi maket s turbinskim pogonom. Ti dosegajo hitro¬ sti nad 300 kilometrov na uro in kljub dragi opremi, saj turbina stane več tisoč Idejni oče razstave maket slovenskih kon¬ struktorjev, Anton Pavlovčič, z modelom jadralnega letala sokol. Pavlovčič je letos prejel častni znak Zveze za tehnično kul¬ turo Slovenije, ki je njihovo najvišje pri¬ znanje. evrov, v tej kategoriji nastopa vedno več tekmovalcev. Prave vragolije so prikaza¬ li modelarji s helikopterji, ki so bili med najbolj atraktivnimi na prireditvi. Spremljevalna prireditev 18. Alp¬ skega pokala letečih modelov je bila 2. razstava letal in maket slovenskih kon¬ struktorjev. Pobudnika razstave, Anton Matajur pred hangarjem. Matajur, eno najuspešnejših letal sloven¬ skih letalskih konstruktorjev, je bil v šestdesetih letih prejšnjega sto¬ letja v slovenskih aeroklubih zelo priljubljen. Jadranje lahko vzletal in pristajal tako na vodi kot na kopnem. Elegantnega lojzeta je konstruiral Stanko Blodek, maketo pa je izde- Trojka konstruktorja Borisa Cijana je bila prvo slovensko povojno lalAlbin Novak. letalo, narejeno za aeroklubsko dejavnost. september 2006 TEET 2 Anže Melink z modelom kavke konstruktor¬ ja Iva Šoštariča Pavlovčič in Albin Novak, sta letos v enem od leskih hangarjev postavila na ogled približno 30 maket. Večino maket je naredil Albin Novak, z razstavljenimi maketami pa so sodelovali še drugi mo¬ delarji, med njimi Janez Torkar, Marjan Mencinger in Janko Rupar. Poleg maket - največ jih je bilo iz pionirskega ob¬ dobja slovenskega letalstva - je bila na panojih predstavljena odlično priprav¬ ljena tehnična in slikovna dokumentaci- Tonček vleče kavko. Oba modela je izdelal Albin Novak, upravljala pa sta jih Kristijan Brejc in Anže Melink. ja večine letal, ki so jih snovali slovenski letalski konstruktorji. Med gledalci je razstava vzbudila izredno zanimanje in veliko komentarjev na temo, da večina sploh ne ve, koliko letal je plod sloven¬ skega znanja. Tonček med vzletom. Model je upravljal Kristijan Brejc. Letalo je kon¬ struiral legendarni Anton Kuhelj, eden najbolj znanih slovenskih le¬ talskih konstruktorjev. Izredna maketa fokkerja D. VIII iz obdobja 1. svetovne vojne je delo Tomaža Cesarja. Gledalci so uživali predvsem v mojstrskem pilotiranju večjih modelov. Extra 300 na sliki meri čez krila nekaj več kot dva metra. TEŠI’ september 2006 3 REPORTAŽA MODEL L BAL/ Flota helikopterjev in množica radovednih gledalcev Zdenko Grčarje prikazal odlično letenje z modelom extra 300S. i _ UliHlH unu Najboljši nastop je po mnenju strokovne komisije in gledalcev izvedel Gernot Bruckmann iz Avstrije z modelom letala ultimate. Helikopterski šov: v hrbtnem letu na višini nekaj centimetrov le pilot z njim počil balon, kije bil privezan na anteni avtomobilčka. Janko Rant z novim letalom na turbinski pogon in z oznakami zna~ ne ruske akrobatske skupine. 4 september 2006 PRILOGA Podatki o modelu: Skupna dolžina: 563 mm Širina: 126 mm Višina: 105 mm Mod 1 ©# terenskega 1 rozila s čolnom na prikolici MATEJ PAVLIČ Pričujoči prispevek je nastal na željo številnih bralcev, ki nas že dolgo prosijo za preprost načrt džipa oziroma terenskega vozila, ter vseh tistih, ki še nimajo dovolj izkušenj, da bi se lahko lotili izdelave kate¬ rega od doslej objavljenih večjih ladijskih modelov. Poleg tega kombinacija vozila in čolna na prikolici v Timu ni bila objavlje¬ na najmanj trideset let. Pri pripravi načr¬ ta smo se trudili, da bi se čim bolj izognili zahtevnejšim postopkom ter uporabi oro¬ dij in pripomočkov, ki jih mladi modelarji navadno (še) nimajo. Tako smo za vzor iz¬ brali vozilo Land Rover defender, ki je do¬ kaj oglate oblike. Tej odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da so se pri ljubljanskem pod¬ jetju Summit avto, ki je slovenski zastopnik proizvajalca vozil Land Rover, prijazno od¬ zvali na našo prošnjo in nam še isti dan pri¬ skrbeli slikovno gradivo, s katerim smo si pomagali pri izdelavi načrta. Oblika čolna je standardna. Za njegov spodnji del je na¬ menoma uporabljena balza, saj se je bilo le tako mogoče izogniti za začetnike preveč zahtevni klasični tehniki gradnje z rebri in letvicami ter štirimi oblogami. Prikolica za čoln je bolj ali manj izmišljena in posnema značilno obliko tovrstnih priklopnikov. Spretnejši modelarji lahko osnovno izvedbo modela povečajo ali kako druga¬ če predelajo in po svoje dopolnijo. Če v zadnji del vozila namesto klopi vgradite pogonski motor in baterije, ga lahko upo¬ rabljate za tekmovanje v vožnji v cilj. Tudi na čoln se da pritrditi majhen izvenkrmni motor in ga prek stikala povezati z baterija¬ mi v trupu. Prikolico s čolnom je mogoče nadomestiti z navadnim tovornim priklop¬ nikom ali dvigalom za vleko poškodovanih vozil. Skratka - možnosti je veliko. Že kar takoj na začetku je treba opozo¬ riti še na nekaj: izdelek, ki je opisan v tem članku, ni namenjen igri majhnih otrok, saj bi ga kljub še takšni pazljivosti zaradi njegove krhkosti prej ali slej poškodova- 1 september 2006 li ali celo uničili. Če se boste pri izdelavi potrudili, ga raje postavite na vidno mesto v vaši sobi ali na kakem drugem mestu v stanovanju. Gradivo Osnovno gradivo je vezana plošča de¬ beline 1,5, 3, 4 in 5 mm. Poleg nje potre¬ bujete še nekaj 3 in 10 mm debele balze, 1-1,5 mm debelega furnirja in bukovo pa¬ ličico s premerom 3 mm. Za lepljenje upo¬ rabite hitro sušeče belo lepilo za les, ki ga nanašajte z majhnim čopičem. Orodje Pri izdelavi boste potrebovali nasled¬ nje pripomočke: svinčnik, daljše ravnilo in trikotnik, modelarsko režijačo s podložno mizico, žagice št. 5, oster modelarski nož, brusilni papir različnih zrnatosti, komplet iglastih pilic, večjo ploščato pilo, modelar¬ ske bucike in majhne spone (ali vsaj šči¬ palke za perilo) ter modelarski vrtalnik s svedri 0 1, 3 in 4 mm. Izdelava Izdelava je razdeljena na tri dele: v pr¬ vem je opisana gradnja modela terenskega vozila, v drugem gradnja čolna in v tretjem gradnja prikolice. Sklepna obdelava z bar¬ vanjem in vgradnjo še nekaterih dodatkov bo opisana prihodnji mesec. Gradnja modela vlečnega vozila Po naših cestah vozi veliko Land Ro- verjevih defenderjev (http://www.sum- mitavto.si/SA,,land_rover, defender.htm). Poleg policajev, gasilcev in reševalcev jih uporabljajo še številne druge službe, ki za¬ radi terenskega dela potrebujejo robustno, močno in vzdržljivo vozilo. Na ta model prisega tudi precej zasebnikov, ki jih prav nič ne moti njegova škatlasta oblika. Ta je v našem primeru celo zaželena, saj modela z nagnjenimi in ukrivljenimi površinami, kakršne imajo drugi Land Roverjevi mode¬ li (discovery, freelander) in vozila drugih proizvajalcev, nikakor ni lahko narediti. Obrisi vseh sestavnih delov so v merilu 1 : 1 narisani na prilogi na sredini revije, zato jih lahko s pomočjo kopirnega pa¬ pirja prenesete neposredno na ravno in gladko obrušeno vezano ploščo. Še bolje je načrt prefotokopirati, kopije razstriči in posamezne elemente drugega poleg dru¬ gega položiti na vezano ploščo. Nato vse izrezane kose papirja na hrbtni strani na tanko premažite z odstranljivim lepilom Scotch UP (slika 2), s čimer ste se izognili zamudnemu in nenatančnemu prerisova¬ nju. Podatka o debelini gradiva in številu potrebnih kosov sta navedena v kosovnici, namesto sestavne risbe pa so na nekaterih fotografijah dodane številke posameznih sestavnih delov. Pred žaganjem utorov, okenskih odpr¬ tin in vzporednih rež na maski motorja je tre ba v vsako od teh površin z modelar¬ skim vrtalnikom in z 1-mm svedrom tik ob črti izvrtati luknjico. Skoznjo nato s spod¬ nje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka. Pri rezljanju bodite čim bolj natanč¬ ni, da kasneje ne bo preveč dela s poprav¬ ljanjem, brušenjem in kitanjem. Izžagane in po robovih obrušene dele najprej poskusno sestavite, da se prepriča¬ te, ali se utori med seboj natančno ujemajo 5 TIM PRILOGA (slika 3). Zaradi lažje gradnje in barvanja je vozilo sestavljeno iz dveh sklopov (slika 8) - podvozja s sprednjim delom in spodnjim delom stranic ter strehe z zgornjim delom stranic, pokrovom motorja in zadnjo stra¬ nico. Oba sklopa se morata natančno pri¬ legati drug drugemu. Najprej zlepite sestavne dele zgornjega sklopa: med stranici (3) po vrsti vlepite spodnji del pokrova motorja (8), vetro¬ bransko steklo (11), oba dela strehe (12 in 13) in zadnjo stranico kabine (14). Ne kljuko (37). Blatnike koles (27 in 28) najlaž¬ je naredite tako, da izžagate najprej zgornji del in ga po vsej dolžini poševno obrusite, nato pa elemente izžagate do konca. Blat¬ nike prilepite nad odprtine koles in jih po potrebi še nekoliko popravite z brusilnim papirjem (slika 5). Sledi izdelava sedežev in klopi (18-26), ki jih boste na podvozje prilepili šele po barvanju. Enako velja za omarico (21) med sprednjima sedežema, ki jo naredite kar iz koščka smrekovega ali balzovega lesa. Precej več dela je s kolesi, ki jih je skupaj z rezervnim pet, poleg tega pa so razmeroma debela in imajo v platiščih še odprtine. Ne glede na to se splača potru¬ diti, saj površno narejena kolesa pokvarijo pozabite na črto, ki nakazuje zadnja vrata. Neizžagani del bo pokrilo rezervno kolo. Zaradi poševnosti sprednjega dela strehe in kabine je treba vse stične robove delov 11, 12 in 13 posneti s ploščato pilo, kot je prikazano na načrtu. Na poševno obrušen notranji rob pokrova motorja prilepite ar¬ maturno ploščo (15) z volanom (17), ki ga nataknite na 15 mm dolg košček bukove paličice (16) in utrdite s kapljico lepila. Osušenemu sklopu s pilo in grobim bru¬ silnim papirjem enakomerno zaoblite vse robove (slika 4). Na pokrov motorja prile¬ pite še srednji in zgornji del (9, 10), ki se morata natančno ujemati. Spodnji sklop sestavljajo podvozje (1), spodnji stranici (2), odbijač (4), maska (5) z rešetko (6) in dvema žarometoma (7), štirje nosilci osi koles (29) in na zadnjem delu dva nosilca vlečne kljuke (35) z držalom (36) in _ _JiVr n i k epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila ... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14. 6 september 2006 PRILOGA videz celega izdelka. Vsako kolo je sestav¬ ljeno iz štirih delov: notranji trije (31) so debeli 4 mm, zunanji (32) pa 1,5 mm. Zle¬ pite jih v sendvič in toliko časa obdelujte, da bodo kolikor se da okrogla. Osi koles (30) in čep rezervnega kolesa (34) na za¬ dnji stranici (14) so iz bukove paličice s premerom 3 mm (slika 6). Kolesa poskus¬ no nataknite na osi, vendar jih še ne zale¬ pite (slika 7). Da ne bi drsala ob nosilce osi (29), uporabite tanke kovinske podlož- ke M 4 (33). metrov gradiva več. Tega boste previdno odstranili šele potem, ko bo lepilo popol¬ noma suho. Za pritrjevanje oblog uporabi¬ te ščipalke in modelarske bucike. Sedaj je na vrsti izdelava dna, ki je v celoti iz balze (slika 12). Ploščo debeline 10 mm lahko nadomestite z več plastmi tanjše, ki jih zlepite skupaj. Pomembno je le, da balza povsod nekoliko sega čez robove (slika 13). Presežek najprej na gro¬ bo odstranite z dolgim, ostrim rezilom modelarskega noža (slika 14), nadaljujte Ko oba sklopa (slika 8) sestavite, je model terenskega vozila narejen (slika 9) in pripravljen na barvanje. Gradnja modela čolna Čeprav ima čoln razmeroma malo se¬ stavnih delov, njegova gradnja vseeno za¬ hteva kar nekaj ur natančnega in pazljive¬ ga dela. Osnovno ogrodje, ki ga sestavljajo gredelj (38), dno čolna (39) in tri rebra (40-42), zlepite in pustite, da se dobro posuši. Medtem iz 3 mm debele vezane plošče izžagajte stranice škatle na krmi (44, 45) in jih prilepite v utore na dnu čol¬ na (39), nato pa čez vse skupaj prilepite še krov (43). Z brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli večje kladice lesa, posnemite robove (slika 10), da med oblogo bokov in ogrodjem kasneje ne bo špranj. Nosilce sedežev (53) in sedeže (54) z nasloni (55) izžagajte iz 5 mm debele veza¬ ne plošče, obrusite in zlepite ter poskusno postavite v utore na dnu čolna (slika 11). Na 1-1,5 mm debel furnir z načrta pre¬ nesite obris obloge boka (46). Z ostrim modelarskim nožem izrežite dva kosa, pri čemer na vseh straneh pustite nekaj mili- z večjo ploščato pilo, vso površino pa na koncu zgladite še s finim brusilnim papir¬ jem, ki ga ovijete okoli kladice lesa ter vo¬ dite vzdolž robov gredlja (38) in dna čolna (39). Le tako boste namreč dobili enako¬ meren prehod spodnjega dela trupa čolna od kljuna proti krmi. Vzdolž robov odprtine na krovu pri¬ lepite dele 50-52 (slika 15), na koncu pa vso površino modela še enkrat zgladite s finim brusilnim papirjem (slika 16). Sede¬ že boste v utore prilepili šele po barvanju (slika 17). PRILOGA Gradnja modela prikolice Prikolica je najlažji del tokratnega pro¬ jekta. Vse sestavne dele 56-62 natančno izžagajte, obrusite in sestavite (slika 18). Izdelava koles (64, 65) je enaka kot pri modelu terenskega vozila, čeprav sta neko¬ liko manjši in tudi tanjši. Štirje deli nosilne površine, ki štrlijo iz zadnje stranice (61), ponazarjajo luči, zato jih ni treba odbrusiti (slika 19). Če ste bili pri delu natančni se mora model čolna natančno prilegati za¬ dnji stranici prikolice, obenem pa se mora s kljunom zatakniti v držalo (58) na spred¬ njem delu (slika 20). Za vožnjo po cesti bi bila takšna pritrditev plovila na prikolico lahko smrtno nevarna, za mirovanje na knjižni polici pa bo gotovo zadostovala ... S tem je gradnja pri kraju in pred se¬ boj imate izdelek (sliki 21 in 22), ki vam bo - če ste bili seveda pri delu natančni - s svojim videzom poplačal kar precej ur časa, truda in potrpljenja, ki ste jih vložili v njegovo izdelavo. V nadaljevanju, ki bo objavljeno v naslednji številki, bo opisano barvanje modela ter vgradnja nekaterih dodatkov, kot so okna, kovinski ščitniki, gumijaste zavesice za kolesi itd. Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana Komenskega 7, 1000 Ljubljana tel.: (01) 23 11 940 faks: (01) 43 01 579 GSM: 041/262 365 E-pošta: roman.vavpotic@guest.arnes.si Mladinski tehnični center Kersnikova 4/III, 1000 Ljubljana tel.: (01) 431 23 60 GSM: 041/262 366 organizira in vabi k vpisu V CELOLETNE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA OSNOVNOŠOLCE, SREDNJEŠOLCE IN ODRASLE LJUBITELJE MODELARSTVA. Osnove modelarstva I. - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: izdelki iz papirja, sestavljanke iz papirja, enostavni modeli (za učence na razredni stopnji - 2. in 3. razred). Osnove modelarstva II. - četrtek od 16.30 do 19. 30 Teme: izdelki iz lesa, sestavljanke, modeli (za učence na razredni stopnji - 4. in 5. razred). Letalsko modelarstvo - ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15.00. do 18.00. Teme: radijsko vodeni modeli (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Torek, od 18.00 do 21.00 - za odrasle ljubitelje modelarstva. Raketno modelarstvo - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: rakete s padalom, rakete s trakom, raketoplani in makete (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Ladijsko modelarstvo - sreda od 15.00 do 18.00. Teme: modeli motornih čolnov, modeli jadrnic razreda G in radijsko vodeni modeli F5G (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Sreda od 18.00 do 21.00 - za odrasle ljubitelje modelarstva. Tečajne oblike izobraževanja iz posameznih področij po dogovoru: - Avtomobilsko modelarstvo (sestavljanje radijsko vodenih avtomo¬ bilov). - Ekološki program (izdelava ptičjih krmilnic in gnezdilnic), - Preizkus modelov na terenu (šola dobre in varne vožnje). V tečaje se lahko vpisujete vsak torek, sredo, četrtek in petek od 9.00 do 11.00 ure ter od 15.00 do 17.00 ure v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/III ali po telefonu: (01) 431 23 60, 041/262 366 Informacije na spletnih straneh: http://www.mzdtk-lj.si september 2006 TIH 1 Lepo vreme, ki nas vabi v naravo, lahko izkoristimo tudi za spuščanje zmajev. Predstavljeni model, katerega avtor je Američan Dom C. Jalbert, nima ogrodja kot osnovne izvedbe zmajev in je bolj podoben športnemu jadralnemu padalu, zato tudi ni nevarnosti, da bi se poškodoval pri hitrem pristanku. Zaradi specifične oblike je primeren za spuš¬ čanje, ko pihajo zmerni jesenski vetrovi stalne smeri. Gradivo: - PVC folija, - kontaktno lepilo (npr. UHU alles- kleber kraft), - najlonska vrvica debeline 1 mm in dolžine približno 4 m, - motvoz (100 m), - karton, - samolepilni trak. Orodje in potrebščine: - alkoholni flomaster, - ravnilo (50 cm), - trikotnik, - škarje za papir, modelarski nož, - rezljača, - šablona. J. SMOLEJ Izdelava Za izdelavo zmaja smo izbrali tanko PVC folijo, ki je lahka in odporna proti trganju zaradi vetra. Kot alternativno gradivo lahko izberemo tudi papir, ki je površinsko utrjen z lakom ali voskom. Izdelava poteka hitreje in natančneje, če folijo pred zarisovanjem sestavnih delov na vogalih prelepimo s koščki samolepilnega traku in pritrdimo na gladko podlago. Pri tem pazimo, da je enakomerno naravnana na podlago. Na primerno velikem kosu folije ukrojimo spodnji del zmaja (risba 1). Uporabimo lahko tudi manjše pole, ki jih med se¬ boj zlepimo z ustreznim lepilom ali šir¬ šim lepilnim trakom. Model bo lepši, če bodo folije različnih barv. Izrezani del folije razdelimo na šest vzporednih pa¬ sov širine 170 mm (risba 1) in jo na treh mestih zarežemo v dolžini 500 oziroma 520 mm. Enak postopek, vendar brez O UT O O m Risba 1. mi’ zavihek 'J/' 170 170 1020 1020 o c\j o Risba 2. september 2006 10 zarezovanja, ponovimo tudi pri obliko¬ vanju zgornjega dela (risba 2). Vmesne pregrade (risba 3) razdelijo prostor med osnovnima ploskvama v kontinuiran niz žepov. S parom stenskih odprtin preme¬ ra 5 cm omogočimo enakomerno poraz¬ delitev in pritisk zračnega toka v žepih, kar vpliva na boljšo uravnovešenost mo¬ dela. Za natančno in hitro zarisovanje več enakih delov je priporočljiva upora¬ ba šablon iz tršega kartona. Pri izrezova¬ nju sestavnih delov moramo upoštevati tudi dodano 3 do 5 cm široko površino (zavihke) za nanos lepila (slika 3). Ka¬ dar nimamo ustreznega lepila za folije iz umetnih mas, lahko uporabimo tudi sa¬ molepilni trak, a je model zato nekoliko težji. Nazadnje izrežemo sedem trikotno oblikovanih vertikalnih stabilizatorjev (risba 4), s katerimi bomo zmaja dogra¬ dili na spodnji strani. Ob zunanjem robu vseh trikotnih stabilizatorjev napeljemo mr 1 september 2006 MODELARSTVO Risba 7 . v kon¬ taktnem lepilu omoče- ne najlonske vrvi¬ ce, ki jih na ogliščih oblikujemo v zanke (risba 4 in slika 3). Sestavljanje Sestavljanje poteka v dveh korakih. Najprej prilepimo trikotne stabilizatorje (risba 4) na mestih stika spodnje osnovne površine in vmesnih pregrad zmajeve kon¬ strukcije. Da spoji med spuščanjem zmaja ne popustijo, jih lahko dodatno utrdimo še š širšim trakom folije (risba 5). Na zgornji strani strukturo z vmesnimi pregradami prekrijemo še s kvadratno oblikovano folijo in na zadnjem robu čeznjo prile¬ pimo zavihek spodnjega dela, ki je na risbah 1, 5 in 6 že dodan. \ _ Spuščanje Zmaju moramo izdelati tehtnico, da bo med spuščanjem uravnovešen. Z zgornjo ploskvijo ga hrbtno položimo na rav¬ no podlago in približno 150 cm dolge vrvice privežemo v zanke na konicah vseh stabilizatorjev (sliki 3 in 5). Vrvice, katerih dolžina ne sme biti manjša od širi¬ ne modela, združimo v skupni točki in zmaja dvignemo. Pri tem pazimo, da so enako¬ merno napete in zmaj ni vzdolžno ali prečno nagnjen. To je nekoliko težje določiti, ker nima trdnega ogrodja, zato upoštevajmo lego pregibnih robov, ki so nastali pri dvigu modela. Vrvice, ki so povezane s stabilizatorji, na sredini (c, d) skrajšamo za toliko, da se model nagne pod kotom 30° proti vodoravni podlagi. Za naš model smo po opisanem postopku odmerili vodila z dolžinami a (127 cm), b (127cm) c (118 cm) in d (116 cm) (risba 7), ki jih skupaj s koncem vlečne vrvice dolžine približno 100 m ločeno navežemo na plastič¬ ni ali kovinski obroček. Zdaj lahko z zmajem startamo proti vetru (slike 1, 2 in 5). Rep nima bistvenega vpliva na stabilnost takega mode¬ la. Če je med vzpenjanjem zmajeva površina na zgornji strani preohlapna, razširimo odprtine že¬ pov z delnimi krožnimi izrezi spodnjega dela (slika 4). Nestabilen položaj modela, ki v loku zavija levo ali desno, lahko korigiramo na vrvicah a in b, ki so privezane ob robu zmaja, tako da na njih naredimo kratko zanko. Če na primer zavija v levo, krajšamo des¬ ni vrvici. Za spuščanje izberemo večji travnik in pazimo na primerno oddaljenost visokih naravnih ali umetnih ob¬ jektov (električni daljnovodi, stanovanjski objekti, pro¬ metnice, drevesa ...), ki nam v skrajnem primeru poleg izgube zmaja spuščanje lahko spremenijo v nesrečo. A/ovo n a tofu - trpežen prenos z jeklenimi zobniki, - dve prestavi, - pobarvana karoserija. Komplet vsebuje še RV-napravo in pri¬ bor za vžiganje ter 250-ml plastično do¬ zirno posodo za gorivo. Model na sliki nosi karoserijo porsche, na zalogi pa je še BMW M3 in subaru im- preza. Cena kompleta je 53 100 SIT. ST-4 RTR 1 : 10 NITRO TOURING Model ST-4 RTR 1 : 10 nitro touring se ponaša z velikim številom delov, ki so pri drugih modelih v tem cenovnem razredu le opcija: - dokončno sestavljen model, - motor RG-15 z resonančnim izpušnim loncem, - model je v celoti opremljen s kroglič¬ nimi ležaji, - nastavljivi aluminijasti blažilniki, - polosi CVD, - vgrajeni stabilizatorji, - povsem nastavljivo podvozje, mr september 2006 SUN 3002 PLUS Sun 3002 plus je zmogljiv krmilnik za krtačne motorje (trajni tok do 30 A, na¬ pajanje 2-4 baterije Li-po oz 6-12 čle¬ nov Ni-Cd / Ni-MH. Majhne dimenzije, preprosta uporaba in ugodne cene so bili že doslej glavni aduti krmilnikov sun. Novi izboljšani in nadgrajeni krmilniki sun plus za krtač¬ ne motorje pa zmorejo še dosti več: - Programiranje prek režimov (modu¬ sov) olajša nastavljanje parametrov, kot so moč elektronske zavore, ome¬ jitve toka, napetost pri izklopu, itd., in jih ni več treba nastavljati posa¬ mezno. - Programiranje se lahko opcijsko izve¬ de tudi prek Kontronikovega prog- carda brez uporabe osebnega raču¬ nalnika. - Posebnost nove serije krmilnikov sun plus je zaščita pri zamenjavi polarite- te akumulatorja. Zaradi pomote pri zamenjavi polaritete tako ne bo več uničenih krmilnikov. - V načinu »RC-car« je omogočena pro¬ porcionalna zavora in kratki časi zago¬ na motorja, v načinu »Heli« pa mehak zagon. - Možno je napajanje tudi z akumulator¬ ji Li-po (program Li-po). - Vsi krmilniku sun plus delujejo opti¬ malno tudi pri delnem plinu. - Zaradi močnega 2-A BEC lahko upo¬ rabljate do štiri servomehanizme. Cena modela sun 3002 plus je 8.952 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01/759 01 01 , e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://trgovina.mibomodeli.si 11 P v V RADIJSKO VODENJE £ u 3 Q[ed®w GqsG 3 rgggj.fr f •* <) Zjf • . / U' Štiri RVnaprave srednjega cenovnega razreda TINE SPAREMBLEK Uvod V RV-modelarstvu je izbira RV-na- prave ključnega pomena. Vedno pa se sprašujemo, katera naprava je boljša ali katero se bolj »splača« kupiti. Običajno se vprašanja sprevržejo v neskončne de¬ bate, v katerih vsakdo hvali »svojega ko¬ nja«, ob vsem tem pa pogrešamo pobu¬ de, da bi nekdo nepristransko napravil oceno lastnosti primerljivih RV-naprav. Vse to me je privedlo do tega, da sem pripravil kratek primerjalni test štirih naprav. Futaba FX18, graupner MC12, gra- upner MX12 in hiteč optic 6 so naprave srednjega cenovnega razreda. Ta razred je hkrati med letalskimi modelarji tudi najbolj zanimiv in razširjen. Vsebina kompletov Futaba FX18: - 8-kanalni oddajnik FX18, - oddajniški kristal, - oddajniški akumulatorji, - oddajniška stikala in drsnika (nevgra- jeni), - sprejemniški kristal, - 7-kanalni sprejemnik R137F, - priključni kabel s stikalom, - ležišče za štiri akumulatorje, -navodila v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Graupner MC12: -4-kanalni (z možnostjo razširitve na 7 kanalov) oddajnik MC12, - oddajniški kristal, - oddajniški akumulatorji, t sprejemniški kristal, -t 7-kanalni sprejemnik R700, j servomehanizem C577, t - priključni kabel s stikalonji, - ležišče za štiri akumulatorje, /-drobni material (standardni pribor j za servomehanizem, deli za predela¬ vo oddajniške ročice iz vzmetene v - navodila v nemškem jeziku in kratka navodila tudi v slovenščini. Graupner MX12: -6-kanalni oddajnik MX12, - oddajniški kristal, - oddajniški akumulatorji, - oddajniška stikala, - sprejemniški kristal, -7-kanalni sprejemnik R700, - servomehanizem C577, - priključni kabel s stikalom, - ležišče za štiri akumulatorje, -drobni material (standardni pribor za servomehanizem, deli za predela¬ vo oddajniške ročice iz vzmetene v drsečo), -navodila v slovenskem in nemškem jeziku. Vsebina kompleta FX18 brez treh standardnih servomehanizmov S 30 OI Vsebina kompleta MX12 RADIJSKO VODENJE Notranjost FX18 je zgledno urejena. Priloženi akumulatorji MX12 imajo kapaciteto 1700 mAh. Akumulatorji pri MC12 imajo kapaciteto kar 2500 mAh. Optic 6 ima priložen akumulatorski paket s kapaciteto samo'600 mAh. Hiteč optic 6: - 6-kanalni oddajnik optic 6, - oddajniški kristal, - oddajniški akumulatorji, -oddajniška stikala in drsnika, - sprejemniški kristal, - 8-kanalni DS sprejemnik HFD-08RD, - pena za zaščito sprejemnika, - sprejemniški akumulatorji Ni-Cd, ve¬ likosti AA in kapacitete 600 mAh, - ježkasti sprijemni trak za pritrditev, - štirje servomehanizmi hiteč HS-325HB, - podaljšek za kabel servomehanizma, - priključni kabel s stikalom, -drobni material (standardni pribor za vse štiri servomehanizme), -polnilnik za sprejemniške in oddajni- ške akumulatorje, - navodila v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Oddajniški akumulatorji Futaba FX18 Oddajniški paket je sestavljen iz osmih členov celic Ni-MH z nazivno ka¬ paciteto 1500 mAh. Robbe priporoča polnjenje (prek originalnega priključ¬ ka) z največ 1,5 A. Graupner MC12 Oddajniški paket je sestavljen iz os¬ mih členov celic Ni-MH z nazivno kapa¬ mr september 2006 citeto 2500 mAh. Graupner priporoča polnjenje (prek originalnega priključ¬ ka) z največ 1,5 A. Graupner MX12 Oddajniški paket je sestavljen iz osmih členov celic Ni-MH z nazivno ka¬ paciteto 1700 mAh. Graupner priporoča polnjenje (prek originalnega priključka) z največ 1 A. Hiteč optic 6 Oddajniški paket je sestavljen iz osmih členov celic Ni-MH z nazivno ka¬ paciteto 600 mAh. Oddajniška stikala in drsniki Futaba FX18 V kompletu najdemo dve dvopolni stikali (kratka in dolga ročica) in dva drsnika (sprednja). Omenjene kompo¬ nente so izdelane kakovostno. Kljub vsemu je zanimivo, da stikali in drsni¬ ka nista vgrajeni, vendar je v navodilih postopek montaže nazorno prikazan. Naprava ima predvideno možnost vgra¬ ditve štirih linearnih drsnikov (dva sta v kompletu) ter desetih stikal oziroma drsnikov (dve stikali sta v kompletu). Graupner MC12 MCI2 nima niti enega stikala ali drs¬ nika, priloženega kompletu. Oddajnik Futabina naprava ima štiri prosta mesta za vgradnjo drsnikov in deset za vgradnjo stikal. V kompletu MC12 ni priloženih stikal ali drsnikov. Treba jih je dokupiti ali narediti. 13 Kakovost stikal pri MX12 je na visoki ravni. MX12 je z osmimi stikali popolnoma opre¬ mljena. Drsnik pri optic 6 ima osem praznih mest za vgradnjo sti¬ kal oziroma drsnikov. Graupner MX12 Naprava ima vgrajena štiri dvopolna stikala, dve gumbni in dve drsni stikali. Oddajnik je z omenjenimi stikali polno opremljen in ni predviden za dodatna stikala ali drsnike. Hiteč optic 6 Optic 6 ima že vgrajeno stikalo uče- nec/učitelj, tripolno stikalo za preklop med režimi letenja, dva drsnika, gumb- no stikalo za odklop motorja in tri dvo¬ polna stikala (dual rate višina in smer, dual rate krilca, podvozje). Oddajnik je s tem popolnoma opremljen in nima predvidenih mest za dodatna stikala ali drsnike. Kristali Par kristalov je priložen v vseh štirih kompletih. Tukaj se ne bomo spraševali o njihovi kakovosti, temveč o dostopu do oddajniškega kristala. Futaba FX18 Če hočemo pri FX18 priti do oddaj¬ niškega kristala, moramo najprej odpre¬ ti (s pomočjo kovanca) ohišje. Torej mo¬ ramo za vsako menjavo kristala odpreti ohišje in ga potem tudi zapreti. Menjava kristala zahteva tudi precejšnjo mero na¬ tančnosti, ker moramo paziti, da kristal vlečemo navzgor in ne postrani - pri preostalih treh napravah sta dostop in menjavanje kristalov rešena veliko ele- gantneje. Graupner MC12 Kristal se pri MC12 nahaja na sredini zgornjega dela naprave. Graupnerjevi kristali so zaščiteni s plastično kapico. Odpiranje ohišja FX18 s pomočjo kovanca MC12 z navodili v nemškem jeziku Izmenljivi modul pri Hitecovi napravi Menjava kristala je pri tej napravi eno¬ stavna in varna. Graupner MX12 MX12 ima oddajniški kristal na sredi¬ ni zadnjega dela naprave. Dostop in me¬ njava sta skoraj identična kot pri MC12. Hiteč optic 6 Hiteč si je zadevo z oddajniškim kri¬ stalom zamislil malce drugače. Namesto klasičnega kristala najdemo v napravi izmenljivi modul, ki se nahaja na zadnji strani naprave. Modul, ki ga dobimo v kompletu, ima kristal z določenim kana¬ lom in je zelo robusten. Pravo navduše¬ nje pa pride šele s podatkom, da lahko napravi dokupimo spectra modul za poljubno spreminjanje kanala. Ko en¬ krat imamo tak modul, nam ni treba ku¬ povati nobenega kristala več, saj imamo na voljo vse kanale! Trimerji, LCD prikazovalnik in tipke za programiranje Futaba FX18 Oddajnik je opremljen z digitalnimi trimerji. Položaj trimerjev je ves čas pri¬ kazan na LCD-zaslonu, vendar je položaj trimerja teže razbrati kot pri MX12. Iz¬ pisi na LCD-prikazovalniku so v primer¬ javi z drugimi tremi napravami bledi in s tem slabše vidni. Programiranje pote- LCDprikazovalnik Futabine FX18 Dvovrstični LCD prikazovalnik pri MC12 Lahko berljiv in pregleden zaslon pri MX12 Pri vklopljenem optic 6 sveti modra lučka. ka z dvema tipkama ter z vrtljivim gum¬ bom »3D hot-key«. Programiranje je tako enostavno in pregledno. Graupner MC12 MCI2 je edina med štirimi naprava¬ mi, ki ima analogne trimerje. To pome¬ ni, da se položaj trimerjev ne prikazuje na LCD-prikazovalniku in se nastavitve trima ne shranijo za vsak model po¬ sebej. Izpisi na LCD-prikazovalniku so kakovostni, vendar je ta preprostejši - prikazuje manj kot prikazovalniki pre¬ ostalih treh naprav. Programiranje po¬ teka z dvema plastičnima ročicama, ki 14 september 2006 TEM 1 prožita vsak po dve tipki. Te tipke so slabost MC12, saj jih je ob redni uporabi treba menjati na leto ali dve. Graupner MX12 Graupnerjeva naprava MX12 ponuja digitalne trimerje, katerih stanje je ved¬ no prikazano na LCD-prikazovalniku. Pri tej napravi zadošča le hiter pogled in že vemo, kako je postavljen posamezni tri- mer. Tudi kakovosten štirivrstični LCD pri tej napravi ni od muh. MX12 ima za programiranje namenjene dve tipki ter dva gumba. Hiteč optic 6 Tudi pri tej napravi najdemo digi¬ talne trimerje, vendar njihov položaj ni vedno viden na zaslonu, vidimo jih le ta¬ krat, ko trimer premikamo. Velik zaslon s kakovostnim izpisom je vsekakor pred¬ nost tega oddajnika, ki ima za programi¬ ranje namenjenih kar osem tipk. Za programiranje MX12 so namenjeni štirje gumbi. Programiranje pri optic 6poteka s pomočjo osmih gumbov. Sklepi Futaba FX18 Komplet z oddajnikom FX18 je naj¬ dražji izmed kompletov na tem testu, saj stane 69-980 (Mibo Modeli). Naprava skupaj z vgrajenima stikaloma in drsni¬ koma tehta borih 833 g. Oddajnik nam pove, da je daleč naj¬ zmogljivejši med štirimi že z svojo pro¬ gramsko zmogljivostjo, vendar pravi argument najdemo v tem, da FX18 upo¬ rablja veliko izkušenih modelarjev, ki z njim krmilijo zahtevne (in po svoje dra¬ ge) modele. mr september 2006 Prednost tega oddajnika vidim tudi v tem, da z njim lahko udobno vozimo »ročno« ali s pultom. Če želimo pravo pultno napravo, le dokupimo oddajni- ški pult in anteno s krogličnim sklepom, ki jo usmerimo navzgor. Tudi pri tej napravi sem našel nekaj malenkosti, ki mi niso bile povsem všeč: meglen prikaz LCD-zaslona, dostop do oddajniškega kristala in ne najboljši pri¬ kaz trimerjev. Predvsem me bega in jezi dejstvo, da pri Futabi za ta oddajnik še niso ponudili modula za poljubno spre¬ minjanje kanala (sintetizatorskega mo¬ dula), ki ga pri optic 6 lahko dokupimo. Komplet vsebuje tri standardne ser- vomehanizme, ki so sicer kakovostni, vendar bi marsikateremu modelarju prišli prav manjši in lažji servomeha- nizmi. Če se kot začetnik odločite za ta komplet, se zavedajte, da tega oddajnika zlepa ne boste prerasli. FX18 je naprava, vredna svoje cene. Graupner MC12 Graupnerjeva MCI2 je najstarejši model med štirimi napravami na testu. Ima akumulatorje z največjo kapacite¬ to in robustno ohišje. S tem je težja od svojih treh konkurentk; tehtnica je po¬ kazala 1010 g. Pri Mibu je cena kompleta 42.950 SIT. Po eni strani je MCI2 naprava, na ka¬ teri se je naučilo leteti že mnogo mode¬ larjev in ki začetniku omogoča udobno uporabo in zanesljiv začetek modelar¬ ske kariere. Ko pa jo pogledamo z druge strani, ugotovimo, da ji počasi »zmanjku¬ je zraka«. Preostale tri naprave ponujajo v kompletu dodatna stikala, več kom¬ pleksnih mešalnikov, digitalne trimerje ter večje in preglednejše zaslone. Prav tako ne navdušijo programske tipke, ki jih je ob vztrajni uporabi treba menjati vsakih nekaj let. V napravi se bodo našli tisti, ki želijo pultno napravo, imajo raje analogne tri¬ merje, preprosto programiranje ter pre¬ izkušeno in kakovostno izdelano napra¬ vo z visokokapacitivnimi akumulatorji. Graupner MX12 Najnovejši model naprave prihaja iz nemškega Graupnerja. Z MX12 je Grau¬ pner ponudil kakovostno, zmogljivo in privlačno napravo srednjega cenovnega razreda. Oddajnik skupaj z vsemi stika¬ li in oddajniškim akumulatorjem teh¬ ta 868 g. Cena kompleta je 38.950 SIT (Mibo Modeli). Čeprav je to stvar okusa, sam menim, da ta oddajnik med vsemi najlepše sedi v rokah. Stopnja izdelave ohišja je, kot je za Graupner običajno, na vrhunski rav¬ ni. Napravi v prid govori osem že vgra¬ jenih stikal, ki so zelo kakovostna. Velik, pregleden zaslon in ves čas natančno prikazani položaji trimerjev so res prava poslastica tega oddajnika. Prav tako kot pri FX18 je škoda, da proizvajalec ne ponuja modula za po¬ ljubno spreminjanje kanala. Za MX12 je zdaj pri Mibu že mogoče kupiti tudi pult, ki pa ni originalen. Se¬ veda ga lahko izdelamo tudi sami, ven¬ RADIJSKO VODENJE JIČ' dar je naprava namenjena »ročnemu« letenju. Hiteč optic 6 Oddajnik optic 6 je kakovosten izde¬ lek, ki prihaja iz podjetja Hiteč. Tehtnica na testu mu je pokazala 872 g. Za kom¬ plet boste pri Mibu odšteli 45.760 SIT. Hiteč je po uveljavljenosti med RV- napravami za Futabo in Graupnerjem. V zameno pa ponuja polno opremljeno napravo s kar osmimi stikali in drsniki ter množico dodatkov. Komplet me je prepričal predvsem z razmerjem količi¬ na : cena. Po drugi strani pa priloženi stan¬ dardni servomehanizmi in sprejemnik s svojimi 36 grami ne ustrezajo nekaterim uporabnikom, ki bi želeli manjše in lažje komponente. Optic 6 je edina od štirih naprav, ki ima priložen polnilnik za od- dajniške in sprejemniške akumulatorje. Polnilnik polni oddajniške akumulatorje s konstantnim tokom 55 mA ter sprejem¬ niške s konstantnim tokom 60 mA. Ven¬ dar roko na srce, ta ceneni polnilec je resnim modelarjem povsem odveč. Veli¬ ko razočaranje je oddajniški paket aku¬ mulatorjev s 600 mAh. Priporočam, da si modelar, ko se odloči za to napravo, izde¬ la zmogljivejši paket akumulatorjev. Iz¬ postavil bi tudi kakovost izdelave oddaj¬ nika, predvsem stikal in drsnikov, ki so v primerjavi s tistimi pri FX18 in MX12 slabši, vendar še vedno zadovoljivi. Za komplet naj se odločajo tisti, ki vedo, da bodo lahko mirno uporabili malce večje komponente, priložene od¬ dajniku. Zavedati se moramo tudi, da je cena 45.760 SIT nadvse ugodna, Če nare¬ dimo informativni izračun cene golega oddajnika (s stikali in drsniki, kristalom in akumulatorji), pridemo na dvajset ti¬ soč slovenskih tolarjev. Upoštevati mo¬ ramo tudi kar osem stikal in drsnikov, ki so kot originalni deli naprav zasolje¬ no dragi. Zanimivo bi bilo, če bi Hiteč ponudil tudi opcijo z manjšim sprejem¬ nikom in servomehanizmi. S tem bi si nedvomno pridobil kupce med tistimi modelarji, ki za svoj model potrebujejo manjše in lažje komponente. Zaključek Vedeti moramo, da ima vsak komplet svoje prednosti in slabosti. Nesmiselno je razpravljati o lažjem in težjem pro¬ gramiranju ali estetiki RV-naprav, ker ima vsak modelar svoje želje in okus. Če menjate znamko oddajnika, pri katerem ste že navajeni na določen način progra¬ miranja, se morate zavedati, da z drugač¬ nim načinom morda ne boste zadovolj¬ ni. Kljub temu pa je programiranje vseh štirih oddajnikov, vsaj za nezahtevne modele, preprosto. Med njimi bi težko govorili o dobrem ali slabem oddajniku, vsi štirje so na¬ mreč zelo kakovostni in zmogljivi. Seve¬ da pa vam nihče ne more zagotoviti, da se ne bodo nikoli pokvarili ali da bodo popolnoma ugajali vašim željam in po¬ trebam. Predvsem začetniki ne morejo zgrešiti, če se odločijo za katerega koli izmed štirih kompletov. 15 MAKETARSTVO Moj prvi vlak (GOR KURALT Svet malih železnic je privlačen tako za starejše kot tudi mlajše konjičkarje. Zato je razumljiva želja prenekaterega mladostnika, da bi imel svoj model vlaka in maketo, po kateri bi vozil. Za prve korake v čarobni svet malih železnic ima Mehano iz Izole idealno in cenovno ugodno rešitev z garniturami »Moj prvi vlak« v merilu 1 : 87 (HO). Gre za začetne pakete, ki vsebuje vse, kar je potrebno za izdelavo makete in prvi stik z malimi železnicami. V začetnem kompletu (slika 1) dobi¬ mo tudi potiskano podlago za izdelavo makete velikosti 155 cm x 100 cm, zato si moramo najprej pri mizarju ali v trgo¬ vini z lesnimi polizdelki kupiti ploščo iz iverke ali vezane plošče v tej velikosti. Eden najnovejših Mehanovih kom¬ pletov »Moj prvi vlak« vsebuje: prepro¬ stejši model razreda hobby najnovejše večsistemske električne lokomotive al- stom 427 v barvah firme Fret, tri tovor¬ ne vagone, dvigalo na stolpu, reliefno podlago s predorom, zgradbe, posipe, avtomobilčke, 5 metrov tirnih elemen¬ tov in dve mehanski kretnici. sponka čvrsto pritrjena in da so tiri na mestu spoja lepo poravnani (s prstom rahlo potegnemo po vsakem spoju). Se¬ stavljene tire položimo na podlago, kot je prikazano na sliki 4. Čez dva sosed¬ nja tira namestimo priložene plastične spojke, ki preprečujejo razstavitev tirov (slika 5). Na priključno-vpeljevalni tir (slika 6) priklopimo krmilnik napetosti, na izhodu katerega lahko nastavimo eno¬ smerno napetost v razponu 0-13 V. Kr¬ milnik napetosti krmili smer in hitrost vožnje ene lokomotive. Napaja se s 16 V izmenične napetosti, ki jo sprejema iz standardnega napajalnika iz izmenične omrežne napetosti 230 V/50 Hz. Krmil¬ nik napetosti lahko pritrdimo na osnov¬ no ploščo ob progi z dvema plastičnima sponkama in vijakoma. Na pripravljeno osnovno ploščo ustrezne velikosti prilepimo kompletu priloženo potiskano podlago (slika 2). Čeprav je podlaga iz tršega papirja, za lepljenje lahko uporabimo kar belo le¬ pilo za les. Zdaj lahko začnemo na tako utrjeno podlago polagati tire (slika 3). Tiri mo¬ rajo biti med seboj povezani s kovin¬ skimi sponkami, ki zagotavljajo prenos električne energije med njimi. Pri spaja¬ nju tirov pazimo, da je vsaka priključna mr MAKETARSTVO Preden nadaljujemo z delom, preve¬ rimo, kako železnica deluje. Lokomotivo postavimo na progo na priključno-vpe- ljevalnem tiru. Potisnemo jo rahlo na¬ prej in nazaj, da se kolesca sama umesti¬ jo na progi. Z delovanjem lokomotive se prepričamo, da je v vseh tirih električna napetost. Da se lokomotiva lepo uteče, naj pri polovični hitrosti 10 minut kroži v eni smeri, nato spremenimo smer vož¬ nje in jo pustimo krožiti še 5 minut v na¬ sprotni smeri. Šele potem na priključno- vpeljevalni tir postavimo vagone in jih priključimo k lokomotivi (slika 7). Po končanem preizkusu delovanja začnemo pritrjevati tire na ploščo z žič- niki debeline 1 mm. Pri zabijanju žeb¬ ljičkov s kladivom moramo uporabiti vmesni nastavek (slika 9), da ne poško¬ dujemo tirov. Sledi priprava (obrezovanje) relief¬ ne podlage za ponazoritev vzpetin na maketi. To lahko naredimo s škarjami ali z modelarskim nožem (slika 8). Na mestih, kjer relief nalega na osnovno ploščo, plastiko obrežemo, pri čemer pazimo, da ne zarežemo preveč v hrib. Ostati mora še kakih 3 do 5 mm ravne¬ ga dela za pritrjevanje. Reliefno podlago lahko z žičniki pritrdimo na osnovno ploščo ali jo nanjo prilepimo z univer¬ zalnim kontaktnim lepilom. Thdi tu pri zabijanju žičnikov uporabimo vmesni nastavek (slika 11), da s kladivom ne poškodujemo reliefa. Pred dokončno pritrditvijo še preverimo, ali vlak lahko neovirano vozi po progi. Za barvanje vodnih površin, skal in portalov uporabimo šolske tempera barve ali barve, ki ne razjedajo plastike (slika 10). Na površine, ki smo jih namenili za posip s travo ali peskom, nanesemo le¬ pilo, ki ne razjeda plastike (npr. univer¬ zalno lepilo UHU kraft; slika 12). Lepilo nanašamo na manjše površine, da se ne osuši, preden tja nasujemo posip (slika 13). Posip za imitacijo trave lahko izdela¬ mo tudi iz žagovine, ki jo prej obarvamo z zeleno tempero, sicer pa razne posipe lahko nabavimo v hobijskih trgovinah. Nazadnje nam preostane še, da skrb¬ no izrežemo plašče s slikami zgradb na tiskani predlogi (slika 15). Izrezane plašče pregibamo, kot je nakazano, in lepimo z lepilom za papir. Izdelava pa¬ pirnatih hišic je zelo preprosta, ko pa so končane, je njihov videz zelo prepričljiv. Mehanske kretnice lahko zamenja¬ mo z elektromagnetnimi (slika 14), vendar moramo v tem primeru zame¬ njati tudi krmilnik napetosti F371 s kr¬ milnikom F372, ki ima poleg krmiljene izhodne enosmerne napetosti 0-13 V tudi stalno izhodno izmenično napetost 16 V (slika 16), ki služi za druge porab- Nagradno vprašanje Podjetje Mehano in revija Tim bralcem zastavljata nagradno vprašanje: Kako se imenujejo Mehanove garniture, ki imajo priložen relief za izdelavo makete? • Hobby • Moj prvi vlak • Prestige Pravilne odgovore pošljite izključno na dopisnici najkasneje do 30. septembra na naslov uredni¬ štva revije Tim: Tehniška založba Slovenije, Revija TIM, Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541. Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, bomo izžrebali nagrajenca, ki bo za nagrado prejel garnituro Moj prvi vlak. nike električne energije na maketi (npr. kretnice). Priporočljivo je, da se za menjavo odločimo, še preden na ploščo pritrdi¬ mo tire. Najnovejši začetni komplet s prilo¬ ženim reliefom »Moj prvi vlak« v merilu 1 : 87 (HO), ki bo prišel na trg to jesen, bo vseboval model potniškega hitrega vlaka Inter City Express tretje generaci¬ je ICE 3 razreda hobby (slika 17). Mehano z garniturami »Moj prvi vlak« velikosti HO ponuja možnost iz¬ delave makete železnice na zelo pre¬ prost način. Takšna maketa je primer¬ na za prve korake v svet modelnih že¬ leznic. Poleg tega pa omogoča vsakemu mladostniku, da se skozi igro sreča s prometnimi označbami, ki so na poti¬ skani podlagi, in spozna njihov pomen (slika 18). Priporočena maloprodajna cena za garniture Moj prvi vlak je 17.000 SIT (71 €). MAKETARSTVO TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 1000 SIT. TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI M I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 vvarhavvk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 1.000 SIT man premieri imnrsttrm IKlUl^ d.'.'' ’ •* j 9 E MEHANO d o 0 Pnr ' - ■°' Po, ! e 9 63wizOLT~~ -^ v MEH ANO V našem širokem prodajnem programu imamo: • Program visoko kakovostnih železnic za zbiratelje: velikosti HO in N, dodatni tiri in številni dodatki za zbiratelje ... • Garniture železnic: parne in dizelske garniture, garniture z maketo, garniture z didaktično vsebino ... • Pisalni stroji: mehanski, elektronski, Barbie ... • Elektronske didaktične igrače: otroški računalniki, zabavne elektronske poučne igrače ... • Didaktični kompleti: s področij elektronike, elektrike, fizike, magnetizma, elektromagnetizma... v* Naše izdelke odlikujejo visoka uporabna vrednost, spodbujanje ustvarjalnosti otrok in varna uporaba. «, Svoje izdelke nenehno razvijamo in dopolnjujemo, jim dodajamo nove in , inovativne funkcije, izboljšujemo postopke izdelave... www.MEHANO.si ^ 0 \ _ V. ^ ^AVSCIENč^ RC 1 LCS , _ , v nature / j T \* j . ' september 2006 TEKI’ 19 ALEKSANDER KORČAGIN IN JOŽE ČUDEN Izdelava glav za raketne modele je za marsikaterega mode¬ larja, predvsem začetnika, dokaj zahteven postopek, ki povzro¬ ča nemalo preglavic. Posebno glave eliptične oblike je brez ustreznega orodja ali pripomočka težko natančno izdelati. Po¬ stopkov za izdelavo je več, najpogostejši način pa je s struže¬ njem bloka balze na hobijski ali univerzalni stružnici. Raketni modelarji zadevo še nekoliko poenostavijo in predvsem pri manjših glavah do premera 18 mm obdelovanec s pomočjo močnejšega vijaka, privitega v blok balze, pritrdijo v vpenjalno glavo električnega vrtalnika le enostransko in brez pomoči ko¬ njička, kar pri kratkih obdelovancih zadošča. Seveda mora biti med struženjem vrtalnik vpet v vodoravno stojalo. Postopek je primeren za izdelavo manjšega števila glav, ker je dokaj zamu¬ den. Kako pa postopamo, kadar potrebujemo več enakih glav? Tedaj je najpreprostejši način, poleg litja poliuretanske pene v kalupe iz silikonskega kavčuka, globoki vlek z vtiskavanjem segrete termoplastične folije ustrezne debeline (lahko tudi s pomočjo vakuuma), postopek, ki ga s pridom uporabljajo mo¬ delarji v mednarodni kozmonavtični šoli v Bajkonurju. Večina tekmovalnih modelov v trajanju leta in višinskih modelov kategorij, v katerih potekajo tako mednarodna kot na¬ cionalna tekmovanja, in jih opredeljuje mednarodni pravilnik FAI, je premera 40 mm, kolikor je najmanjša dovoljena dimen¬ zija. Odstopanj navzgor tako praktično ni, razlika je običajno le nekaj desetink milimetra, tako da glave, izdelane na kalupu s premerom 40 mm, bolj ali manj ustrezajo večini standardnih trupov (slika 1). Postopek izdelave glav z globokim vlekom je sicer zelo pre¬ prost. Potrebujemo le natančno oblikovan kalup (patrico) pre¬ mera 40 mm z rahlo zaobljeno konico in naslonom nekoliko večjega premera na spodnjem delu. Patrica dolžine 60 do 70 mm naj bo postružena iz aluminija (sliki 2 in 3), in nam jo lah¬ ko izdela kovinostrugar. Poleg tega potrebujemo še dvodelno kovinsko matrico - dve ploščici iz aluminija debeline 4 mm in velikosti približno 100 x 100 mm, ki imata na sredini okrogel izrez premera 40,8 mm (slika 3), in ju je mogoče s pomočjo vi¬ jakov, ki jih privijemo v izvrtine z vrezanimi navoji na ogliščih, spojiti natančno drugo nad drugo. Material, iz katerega bodo glave, je nekoliko debelejša polistirenska folija, debeline 0,5 do 0,7 mm, ki se da toplotno preoblikovati. Posebne folije prav¬ zaprav niti ne potrebujemo. Modelarji MKŠ v Bajkonurju v ta namen uporabljajo kar dna plastičnih krožnikov za enkratno uporabo, ki jih enostavno razstrižejo na mero (slika 2) in trd¬ no vpnejo v matrico. Seveda lahko uporabimo tudi kako dru¬ go primerno termoplastično folijo. Matrico primemo z zaščit¬ nimi rokavicami in jo nad grelnim telesom dobro segrejemo (npr. nad ploščo kuhalnika; slika 4) najprej po obodu in nato še v sredini, ali jo za nekaj trenutkov postavimo v segreto pečico, da se zmehčana folija rahlo usloči. Nato matrico takoj položi¬ mo na dva dovolj visoka podstavka in segreto patrico previdno potisnemo vse do naslona (slika 5). Počakamo nekaj časa, da se folija ohladi in utrdi ter povzame novo obliko, nato ploščici matrice razstavimo in ju odstranimo. Glavo je zdaj treba samo še obrezati, oziroma odstraniti presežek folije. To lahko nare¬ dimo ročno z ostrim modelarskim nožem, še natančneje pa jo obrežemo kar na stružnici (slika 6). Glavo snamemo s kalupa (slika 7) in vanjo s kontaktnim ali epoksidnim lepilom vlepimo vsadilo. To je lahko valjček iz stiropora ali nekoliko zožan ko- 20 september 2006 TIEI 1 MODELARSTVO 4V šček cevi iz papirja ali epoksidnega la¬ minata, ki nam je ostal pri izdelavi trupa (slika 8). Glava je tako pripravljena za namestitev na model (slika 1). Na ta preprost način lahko hitro in brez večjih težav izdelamo serijo popol¬ noma enakih glav, ki jih zaradi gladke površine sploh ni treba površinsko ob¬ delovati, za povrh pa so še izjemno lah¬ ke. Morda nam na začetku prav vsaka ne bo uspela, z nekaj izkušnjami pri izbiri materiala ustrezne debeline in z ravno pravšnjo temperaturo segretosti folije ter previdnim vtiskavanjem patrice pa bodo kmalu vsi izdelki brez napak. LASER Robbejev model RV-čolna laser je izved¬ be ARF, kar pomeni, da je za dokončanje modela potreben zelo kratek čas. Model dolžine 560 mm ima že vgrajen motor speed 400, mehanski krmilnik vrt¬ ljajev in krmilo. Model stane 13-500 SIT. Za vodenje modela potrebujete dvoka- nalno RV-napravo in dva servomehanz- ma, npr. zebra 2AM (9-900 SIT) ter aku¬ mulatorsko baterijo 7,2 V, racing pack (2.500 SIT). BMW 3M BMW 3M, model avtomobila v merilu 1 :10, ima pogon na vsa štiri kolesa. Vanj lahko vgradite elektromotor tipa speed 540 ali močnejšega. TEU 1 september 2006 Avtomobil je že sestavljen, za dokonča¬ nje pa potrebujete motor, krmilnik vrt¬ ljajev, servomehanizem ter baterije in dvokanalno RV-napravo. V kompletu dobite sestavljen model, kolesa, karoserijo (nepobarvano) ter na¬ lepke. Na zalogi je tudi veliko dodatnih in rezervnih delov. Cena modela je 28.000 SIT. LRP GT3 TURBO 14x2 Motor GT3 turbo 14x2 je namenjen za pogon RV-avtomobilov v merilu 1 : 10. Motor je preprost za vzdrževanje in ga odlikuje dolga življenjska doba. Tehnični podatki: največje število vrtljajev 33.500 vrt./ min., moč 162 W, napetost 4,8-8,4 V, dvojno navitje. Cena je 6.500 SIT. Trgovina Modelar, Tovarniška 10, 8250 Brežice, tel.: 07 / 49 62 072, faks: 07/49 62 073, e-pošta: trgovina.modelar@siol.net www.trgovinamodelar.com trgovina ‘/N MODELAR Stjepan Količ, s .p. 4 modeli spor I Tovarniška 10 8250 Brežice Nakupovalni center Intermarket Tel.: 07 49 62 072 Faks: 07 49 62 073 GSM: 041 945 531 www.trgovinamodelar.com e-pošta: trgovina.modelar@siol.net delovni čas: od ponedeljka do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13 Toni Clark MUL.TIPl.EX 29 MAKETARSTVO PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek Ker je julija minilo okroglih 70 let od začetka španske državljanske vojne, se bomo v tem letniku posvetili temu krvavemu, skoraj tri leta trajajočemu spopadu, ki je bil nekakšna uvertura v 2. svetovno vojno. Nekdanja kolonialna velesila Špani¬ ja je vstopila v 20. stoletje kot zaostala agrarna država, ki je leta 1898 v vojni z ZDA doživela ponižujoč poraz in izgubi¬ la svoje zadnje kolonije - Kubo, Portori¬ ko in Filipine, potem ko se je že v prvi polovici 19. stoletja osamosvojila večina njenih čezmorskih ozemelj. Država je bila nenehno v globoki politični in go¬ spodarski krizi, v sto letih se je zvrstilo več kot 40 vojaških udarov. Leta 1923 je z državnim udarom pri¬ šel na oblast general Miguel Primo de Rivera, ki je kot diktator vladal do leta 1930, ko je moral odstopiti. Aprila 1931 je na volitvah zmagala republikanska koalicija, kralj Alfonz XIII. je odšel v iz¬ gnanstvo in razglašena je bila republika. Španija je tedaj štela 24 milijonov prebivalcev, vladale so ogromne soci¬ alne razlike, pol prebivalcev pa je bilo nepismenih. Katoliška cerkev, ki je ime¬ la veliko moč in vpliv v državi, je imela nadzor nad šolstvom. Zemlja je bila v la¬ sti veleposestnikov, veleposestva so po¬ nekod obsegala cele regije. Jasno je bilo, da država potrebuje korenite reforme in nova vlada jih je začela izvajati. Nezado¬ voljnim volivcem pa je to potekalo pre¬ počasi in leta 1933 je na volitvah zmaga¬ la desnica, ki je takoj začela odpravljati reforme, med drugim razvezo zakona, civilno poroko in podobno. Zaradi od¬ pravljanja reform in odprave regionalne avtonomije je leta 1934 prišlo do revolu¬ cionarnih gibanj v Asturiji in Kataloniji, ki jih je vlada z vojsko krvavo zadušila. Februarja 1936 je na volitvah zma¬ gala Ljudska fronta, koalicija petih levih strank, pred desničarsko Nacionalno fronto, fašistična Falanga pa ni dobila sedežev v parlamentu. Do začetka držav¬ ljanske vojne je vlado oblikovala stranka Republikanska levica, ki je imela v par¬ lamentu podporo Ljudske fronte. Med¬ tem so desne sile skupaj z vojsko bolj ali manj odkrito pripravljale državni udar. Upor se je začel 17. julija v Maroku in 18. julija v Španiji. Glavni organiza¬ tor upora je bil general Mola, pomemb¬ no vlogo je imel tudi poznejši diktator, general Franco, ki je tik pred začetkom upora v Maroko priletel s Kanarskih oto¬ kov (kamor je bil kazensko premeščen). Vodstvo upora naj bi prevzel general Sanjurjo, ki je bil po neuspešnem puču leta 1932 v izgnanstvu na Portugalskem, a je njegovo letalo med poletom v Špani¬ jo zaradi preobteženosti strmoglavilo. Republikanska vlada ni bila priprav¬ ljena na upor in ni pravočasno reagirala, zlasti ni hotela dati orožja anarhističnim sindikatom, a se upornikom načrt kljub temu ni povsem posrečil, saj so spravi¬ li pod svoj nadzor samo dobro tretjino ozemlja, zlasti večja mesta pa so ostala v republikanskih rokah. Pod nadzorom republike je ostala osrednja in vzhodna Španija ter Baskija. Pučisti so na svojih ozemljih takoj začeli s terorjem in pobo¬ ji, prve žrtve so bili častniki, ki so ostali zvesti legalni vladi. V manjšem, a vseeno znatnem obsegu je prišlo do terorja tudi na republikanski strani. Ker so se mornarji uprli svojim čast¬ nikom, ki so se pridružili pučistom, Franco ni imel ladij, s katerimi bi prepe¬ ljal svojo vojsko iz Maroka v Španijo. Pri tem so mu priskočili na pomoč nemški nacisti in italijanski fašisti z letali. Repu¬ blikanska vlada je razpolagala z znatnimi zlatimi rezervami, s katerimi je hotela kupiti orožje. Žal pa sta se vladi Francije in zlasti Velike Britanije odločili za po¬ litiko »nevmešavanja«, ki je bila voda na mlin fašističnim silam, španski republiki pa je kot zaveznik ostala samo Sovjetska zveza, ki ji je v zameno za zlato poslala veliko letal in tankov, pa tudi prostovolj¬ cev. Nekaj ladij s sovjetsko oborožitvijo so na poti v Španijo potopile italijanske podmornice. Italija je Francovim silam začela poši¬ ljati bojna letala že avgusta 1936, kmalu je sledila tudi Nemčija. Na koncu je bil odločilen večji obseg vojaške pomoči nacionalističnim silam, katerih nespo¬ rni vodja je bil od jeseni 1936 general Franco. Republikanske sile so bile po dolgotrajnih hudih bojih poražene, voj¬ na se je končala konec marca 1939, ko so frankisti najprej zavzeli Barcelono, nato Madrid in na koncu še Valencio. Med letali vojskujočih se strani, ki so se bojevala na španskem nebu, je morda najzanimivejše in hkrati tudi najbolj pre¬ poznavno sovjetsko letalo polikarpov 1-16, najboljše lovsko letalo na republi¬ kanski strani, s katerim se bomo sezna¬ nili za začetek. Polikarpov 1-16 To sovjetsko lovsko letalo je prišlo v zgodovino kot prvi lovec z uvlačlji- vim podvozjem, njegov »tvorec« pa je bil Nikolaj N. Polikarpov. Prvi prototip tega revolucionarnega letala je poletel v zadnjih dneh decembra 1933, v oboro¬ žitev pa so ga začeli uvajati jeseni 1934. Poganjal ga je devetvaljni zvezdasti mo¬ tor M-25, ki je bil ameriškega izvora. 1-16 je bil edini republikanski lovec, ki je lahko prestrezal sodobne bombni¬ ke Do 17, He 111 ter SM.79 in BR.20 in Polikarpov 1-16 iz sestave 4. eskadrilje v senci dreves. Slika je bila po¬ sneta leta 1938. Mehaniki med malico pred oziroma pod svojim 1-16. Dobro se vidijo gola, neporaščena tla. 30 september 2006 mr 1 MAKETARSTVO se enakovredno kosal z messerschmitti Bf 109. Na republikanski strani je 1-16 dobil ime »mosca« (muha), na nacio¬ nalistični strani pa so mu najprej rekli »boeing« (ker so mislili, da gre za kopijo ameriškega P-26), kmalu pa se ga je pri¬ jel nič kaj prijazni vzdevek »rata« (pod¬ gana), ki tudi priča o tem, da so bili pi¬ loti nasprotne strani vse prej kot veseli, če so se srečali z njim. S tem letalom so leteli v glavnem Španci in Rusi, pa tudi ameriška prostovoljca Frank Tinker in Alex Baumler. Rusi so jeseni 1936 v Španijo najprej poslali 1-16 tip 5, različico z zaprto kabi¬ no, pri kateri se je zasteklitev odpirala naprej, oboroženo z dvema strojnicama v krilih. Aprila 1934 je sledil tip 10 z od¬ prto kabino ter zakrilci in zaradi tega zmanjšanimi krilci. Tip 10 je imel še dve dodatni strojnici v nosu. V Španiji je bila pogosta nekakšna mešana izvedenka, ki je bila videti kot tip 10 s krilom tipa 6. Take 1-16 so izdelovali tudi v Španiji in so jih po koncu državljanske vojne upo¬ rabljali kot šolska letala. Diorama Pri tej diorami sem se ravnal po ne¬ kaj fotografijah, ki prikazujejo letala 4. eskadrilje, katere znak je bil Popaj na repu. Oznake pripadnosti republikan¬ skemu letalstvu so standardne - rdeči konci kril, rdeč pas okoli trupa in rdeče- rumeno-vijoličasta zastava na smernem krmilu. Republikanski 1-16 so nosili se¬ rijsko oznako CM-..., pri čemer C pome¬ ni cazador (lovec), M pa mosca. Diorama je narejena podobno kot ti¬ sta s heinklom He 51, ki je bila predstav¬ ljena v 2. in 6. številki lanskega letnika kot primer prikaza dreves na diorami. Drevesi sta tokrat iz bukovih korenin, zelenje pa iz prepariranih in pobarva¬ nih socvetij lakote. Okvir je običajen za slike - s steklom in podlago iz nekakšne¬ ga lesonita. Tla so iz mavca, potresenega po omenjeni podlagi, premazani z akril¬ nim lakom. Mavec sem potem narahlo poškropil z vodo. Zatem sem podlago položil na steklo in oboje vpel v okvir, da se podlaga med sušenjem ni deformi¬ rala. Steklo sem kasneje snel iz okvirja in vanj položil samo podlago, ki sem jo poprej pobarval. Vsebina škatle nove Eduardove makete 1-16 tip 10. Gre za najtočnejšo in najbolj kakovostno maketo tega letala. Pogled z desne. Tu se lepo vidi, kako sta izdelani obe drevesi. Mehaniki pri malici pred letalom. Tla so gola, brez trave, tako kot na mnogih fotografijah. Figure Da diorama ne bi bila preveč pusta, jo je bilo Maketa republikanskega 1-16 Uporabil sem maketo v merilu 1 : 48, ki jo ponuja korejska firma Academy, prvotni kalup pa'je delo kanadsko-ko- rejskega podjetja Hobbycraft. Maketa je razmeroma točna, njena največja po¬ manjkljivost je napačen prikaz izpušnih cevi na spodnji strani motorja, kar pa je zlasti na diorami, kjer je letalo vselej na tleh, manj opazno. Letos spomladi se je na trgu pojavila precej točnejša in sodobnejša Eduardova maketa, ki je go¬ tovo boljša izbira, čeprav je tudi ko¬ rejska maketa še vedno zadovoljiva. V kratkem je pri¬ čakovati tudi po¬ sebno izdajo Edu¬ ardove makete z deli za tri letala in obilico nalepk - tudi za nekaj španskih letal. treba poživiti z nekaj figurami. Pri tem sem se zgledoval po fotografiji, ki pri¬ kazuje štiri mehanike med malico pred republikanskim 1-16. Tam so osebe sicer bliže letalu, ena od njih je celo deloma pod krilom (v senci). Ker pa bi to pokva¬ rilo kompozicijo, sem figure premaknil malo proč od letala. Figur iz španske dr¬ žavljanske vojne na trgu žal ni, zato si je bilo treba pomagati z drugimi. V ta na¬ men so najbolj primerni ameriški piloti in mehaniki, ker imajo še najbolj »nev¬ tralna« oblačila. Trije od mojih »Špancev« mi’ september 2006 31 MAKETARSTVO Pogled na mehanike z druge strani. Stol, na katerem sedi figura, ki kaže hrbet, je izdelan samostojno. Čevlji se preveč svetijo in jih bo tre¬ ba še malo »zaprašiti«. Hobbycraftova maketa zaplenjenega 1-16. Oznake (1W-1) so običaj¬ ne za zaplenjena letala. Gre za zgodnjo različico tipa 5. Letalo CM-274 iz sestava 4. eskadrilje. Njen znak je bil Popaj, ki so ga 1-16 imeli na repu. Uporabil sem nalepke firme Superscale. so tako primerno predelani ameriški piloti oziroma mehaniki iz starih Monogramovih maket, mehanik, ki sedi na tleh, pa je kombinacija ICM-jevega ameriškega pilota in nog pilota Revel- lovega heinkla 111. Na teh nogah sem podaljšal hlačnice, saj so mehaniki v Španiji v glavnem nosili nizke čevlje. Krožnike sem izdelal iz primernega debelejšega papirja, steklenice pa so iz raztegnjene prozorne plastike, pobarvane s prozornim lakom, v katerega sem dodal kapljico zelene barve. Zaplenjeni 1-16 Kar nekaj 1-16 je padlo v roke nasprotni strani. Na sliki vi¬ dimo Hobbycraftovo maketo zgodnje različice tipa 5 v merilu 1 : 48. Nalepke so iz Hobbycraftove škatle in so dovolj kako¬ vostne, da jih lahko uporabimo (gre za novejšo izdajo, pri prvi so bile nalepke obupno slabe). Primerjava s fotografijo pra¬ vega letala pokaže, da so številke oziroma črke za malenkost pretanke. Iz fotografij pravega letala je razvidno, da je imelo lisasto kamuflažo, vendar ni jasno, ali so bile vse lise iste barve. Odločil sem se za zelene lise na peščeni podlagi (možne pa so tudi zelene in rjave lise na peščeni podlagi). Pogled na dioramo od zgoraj lepo razkriva razpored elementov; mehaniki ne smejo biti preblizu letala, da ne bi trpela kompozicija. mr september 2006 MAKETARSTVO Handley page halifax B Mk.l/ll, GR.II (Revell, kat. št. 04394, M 1 : 72) MITJA MARUŠKO Štirimotorni bombnik halifax je bil odziv firme Handley Page na razpis za težki bombnik, ki ga je britansko Kralje¬ vo letalstvo načrtovalo leta 1936, potem ko na podoben razpis za dvomotorni bombnik leto poprej ni dobilo ustrezne ponudbe. Pri Handley Pageu so ga kot dvomotorno letalo začeli snovati okrog načrtovanega Rolls-Royceovega dvojnega motorja s štirimi vrstami batov, podobno, kot so to Nemci storili s svojim heinklom He-177. Praktični Britanci so se odločili za preizkušeni motor merlin X in prvi halifax s štirimi motorji je bil dokončan 2. 9. 1939 na drugi dan nove svetovne vojne. Njegova serijska proizvodnja se je začela skoraj leto dni pred začetkom pro¬ izvodnje slavnejšega avro lancastra. Prva serijsko izdelana izvedenka ha- lifax Mk.I je imela trikrake propelerje rotol, vrstne motorje merlin X, sprednjo dvostrojnično in zadnjo štiristrojnično kupolo, na trupu pa še odprtini za dvoj¬ ni strojnici tipa vickers. To je ena od iz¬ vedenk, ko jo ponuja Revell z oznakami 76. eskadrilje (MP*L) iz leta 1941, ko je halifax še imel zgodnjo kamuflažo z va¬ lovitim prehodom med spodnjo črno barvo in zgornjima dvema kamuflažnima barvama. Izvedenko halifax Mk.II so gnali moč¬ nejši motorji merlin XXII. V nosu letala so sprva opustili strojnično kupolo, kas¬ neje pa jo nadomestili z zastekljenim koničastim nosom z eno strojnico. Tudi obe smerni krmili na repu sta bili pre¬ oblikovani v štirikotno obliko. Sprva so izvedenke Mk.II nosile dvostrojnično kupolo tipa boulton paul C, ki so jo na večini letal opustili ali pa nadomestili s precej nižjo in manjšo tipa Mk.VII istega proizvajalca. Revell nam ponuja oznake za letalo 138. eskadrilje (NF*W) v letu 1942 s tipično britansko kamuflažo noč¬ nih bombnikov. Letalo sodi v prvo serijo Mk.II in ima še prvotno obliko smernega krmila ter ne nosi strojnične kupole na sredini trupa. mr september 2006 Izvedenka Mk.III je dobila močnej¬ še in zvezdaste motorje bristol hercules Mk.XVI. To najbolj številčno izvedenko je v maketi upodobil britanski Airfix. Zadnja izvedenka, ki jo ponuja Re¬ vell, je GR.Mk.II, ki predstavlja letalo, prilagojeno potrebam britanske obalne obrambe in lovu na podmornice. Izve¬ denka GR Mk.II je imela v zgodnji raz¬ ličici motorje merlin XX s trikrakimi propelerji, ki so jih kasneje nadomestili štirikraki. Letalo z oznakami 58. eskadri¬ lje iz leta 1944 je po vsej verjetnosti ime¬ lo štirikraki propeler, na kar so pri Revel- lu in Matchboxu pozabili. Izvedenka Gr. MK.II je imela večji doseg in Browningo- vo strojnico v nosu, pod trupom pa radar ASV Mk.III. Halifax je od- . vrgel skoraj za dve tretjini manj bomb na Nemčijo kot njegov slavnejši vrstnik lancaster. Zaradi prostorne¬ ga trupa pa je bil primeren za raz¬ lične predelave in nastalo je več kot dvajset izvedenk. Od učinkovitega lovca na podmor¬ nice z velikim do¬ segom, do vlečne¬ ga letala za jate jadralnih letal ob invaziji v Normandiji. Revellova maketa Revellova maketa britanskega bomb¬ nika tipa halifax ni izvirni izdelek. Že pred dvema desetletjema je kalup izdela¬ la znana britanska firma Matchbox, ki je svojo tradicionalno ponudbo kovinskih maket avtomobilov začela dopolnjevati s plastičnimi maketami. Sestavni deli so ostali popolnoma enaki, le raznobarvno plastiko je Revell nadomestil s primer¬ no sivo. Podoben ponatis je izvedla tudi kanadska firma Modelcraft. Površinski detajli so za Matchbox značilna mešani- Odlične nalepke omogočajo gradnjo treh raz¬ ličnih izvedenk. ca globoko in široko vgraviranih linij na krilih in tankih površinski linij na trupu letala. Sestavni deli za notranjost letala so skromni. Skozi debele prozorne dele se v notranjost makete skoraj ne vidi. Češka firma Pavla zato pripravlja poseben kom¬ plet poliuretanskih dodatkov za detajlira- nje prednjega dela letala in novo zastekli¬ tev z vakuumsko prešanimi deli. Notranjost bombniškega jaška v tru¬ pu je sicer reliefno oblikovana, toda brez drobnih detajlov, ki jih lahko doda ma- ketar sam. Vstopniki zraka na motorskih gondolah so oblikovani brez značilni re¬ šetk za hladilnike olja in nimajo potrebne globine. Podvozje je oblikovano zadovo¬ ljivo. Kolesne prostore zlahka detajlirate sami. Sestavljanje makete ni zahtevno. Stič¬ ne robove na trupu in motorskih gondo¬ lah je pač treba pokitati. Na površini kril priporočamo brušenje preveč izpostav¬ ljenih površinskih detajlov in kitanje pre¬ globokih linij. Stičišča prozornih delov s trupom niso idealna. Kakovostna prednost Revellove ma¬ kete so odlične nalepke za tri že pred¬ stavljene tipe letal. Bogat izbor sestavnih delov omogoča gradnjo skoraj vseh iz¬ vedenk halifaxa, le izvedenke MK.III ne. Revell je po večletni tržni odsotnosti te makete ponudil ponatis v novi embalaži z izvrstno ilustracijo. Maketa je primerna tudi za manj izkušene graditelje in jo za¬ radi njene nezahtevne gradnje in pestre¬ ga izbora izvedenke halifaxa toplo pripo¬ ročamo. Na koncu pa si oglejmo še nekaj maketarskih dodatkov. V ponudbi bri¬ tanske firme Aeroclub najdete t. i. »Z«, pokriti nos letala (C007), štirikrake pro¬ pelerje rotol za Mk.V in GR.II (P 114), tri¬ krake propelerje rotol (P 115) in prozor¬ no kupolo boulton paul tip C (V078). Novozelandska firma Falcon ponuja komplet vakuumsko prešanih prozornih delov za halifax Mk.I/II/III/V (CV1772). Nalepke v merilu 1 : 72 ponujajo Xtra- decal v kompletu britanskih bombnikov (X05672), italijanski Sky Models Decals (72025) in češki MPD/Miniprint (72526 in 72534). Pri gradnji makete si lahko pomagate z izvrstnima monografijama o bombniku halifax iz ameriške serije In Action, št. 66, založbe Squadron Signal, ter britan¬ ske serije Warpaint Series, št. 46, založbe Warpaints Books. Itd. O bojni poti halifa- xov v različnih bombniških eskadriljah pa govori odlična monografija britanske založbe Osprey, Halifax Squadrons of World War 2, avtorja Jona Laka. 33 ELEKTRONIKA Žepna svetilka s svetlečo diodo je uporabna za najrazličnejše priložnosti: na nočnem sprehodu, v avtomobilu, pri brskanju po temni omari, za raziskovanje po kraških jamah, za oddajanje svetlob¬ nih signalov, za varno pešačenje ponoči in še bi lahko naštevali. V primerjavi s svetilko, ki uporablja žarnico na žarilno nitko, je zelo varčna in ima zelo dolg čas delovanja. Poglejmo, iz česa in kako jo lahko izdelamo (slika 2). Potrebujemo: - topolovo vezano ploščo debeline 10 mm in 4 mm velikosti 50 x 100 mm, - plastično vodovodno cev (iz al- katena) premera 40 mm, dolžine 100 mm, - stikalo 250 V, 1 A, panel, kvadratno rumeno, - ohišje za baterije velikosti AAA, 4 x pravokotno N6441, - upor 30 Q, 5 %, 0,25 W, 1,5 V, - LED-dioda 5BE (L-5WCN/5) 20 cd, 3,2 V, 20 mA, - 20 cm tanke izolirane bakrene žice, - priključne sponke za na ohišje, po¬ dobne kot za 9-V baterije, - termoskrčljiva izolacijska cev »bužir- ka« dolžine 5 cm. Sestavne dele (električne) lahko na¬ bavimo v trgovini z električnim mate¬ rialom (npr. v podjetju IC-Elektronika, http://www.ic-elect.si/). Najprej s pravokotnim rezom odža¬ gamo alkatensko cev na dolžino 9 cm (slika 3). ohišje 40 34 mr september 2006 ELEKTRONIKA Slika 3- Slika 6. Oba konca cevi poravnamo na plošč- nem brusilniku in robove ročno posna¬ memo z brusilnim papirjem (slika 4). Sledi izdelava pokrovčkov. Iz ve¬ zane plošče debeline 4 mm izrežemo dve okrogli ploščici premera 44 mm, iz debelejše, 10-mm vezane plošče pa dve ploščici premera 35 mm. Kroge je najbolje izrezati s kronsko žago, vpeto v stebelni vrtalni stroj (slika 7), če ju nimamo, pa z ročno ali električno rež¬ ij ačo. Slika 4. Nato pripravimo mesta za vgradnjo stikala. Na razdaljah približno 9 mm in 19 mm od zgornjega roba cevi s floma¬ strom narišemo polkrožni črti, ki nam bosta v pomoč in kontrolo pri brušenju. Del oboda med oznakama pobrusimo na tračnem brusilniku (slika 5), in si¬ cer zato, da stanjšamo steno alkatenske cevi. Tako bomo laže izrezali odprtino za vgradnjo stikala, pa tudi stikalo se bo lepše prilegalo vanjo. Pri brušenju pazi¬ mo, da stene cevi preveč ne stanjšamo. Slika 7. Manjši ploščici ročno ali na tračnem brusilniku obrusimo toliko, da tesno zapirata oba konca ohišja. Nato manjši ploščici z lepilom za les prilepimo na večji, tako da se središči manjšega in večjega kroga točno prekrivata. Ko se lepilo strdi, pokrovčka namestimo na ohišje. Večji ploščici nato na tračnem brusilniku ali ročno pobrusimo, in si¬ cer toliko, da se povsem ujemata s cevjo ohišja (slika 8). Slika 5 . Po končanem brušenju s flomastrom narišemo odprtino za stikalo po prilo¬ ženem načrtu in jo izrežemo z modelar¬ skim nožem (slika 6). Pri tem opravilu bodimo še posebej previdni in sproti preverjajmo, ali se sti¬ kalo lepo prilega izrezani odprtini. mr september 2006 Slika 8. Izvrtino za vgradnjo svetleče dio¬ de izvrtamo s svedrom premera 5 mm. Položaj izvrtine določimo po načrtu (slika 9). Slika 9. Vse električne elemente zdaj pove¬ žemo v električni krog. V ohišju za bate¬ rije namesto ene od baterij prispajkamo 30-D upor. Pri tem pazimo, da ga pri¬ spajkamo točno na tisto mesto, kot pri¬ kazuje slika (sliki 10 in 11). Slika 11. Črno žičko priključnih sponk spoji¬ mo (prispajkamo) z enim priključkom stikala, drugo, rdečo, pa prispajkamo na daljšo nožico LED-diode. Sledi še pove- 35 ELEKTRONIKA zava krajše nožiče LED-diode s še neza¬ sedenim priključkom stikala (slika 12). Pred spajkanjem spojev na žico nataknemo približno 1 cm dolgo ter- moskrčljivo plastično cevko, »bužirko« premera 2,5 mm, ki jo po spajkanju na¬ vlečemo na spoje in segrejemo s sušilni¬ kom za lase, da se skrči. In že smo pri koncu. Še enkrat preverimo, ali je vse povezano po načrtu, vstavimo baterije, zapremo pokrovčka in preverimo, ali bo LED-dioda zasvetila (sliki 13 in 14). Slika 14. Za privlačnejši videz lahko ohišje pobarvamo še z akrilnimi barvami (sli¬ ka 15). Slika 15. Oboje se navezuje na prispevka o gradnji makete svetilnika, objavljena v tretji številki Tima lanskega letnika. Vez¬ je lahko uporabimo tudi samostojno, de¬ nimo za premagovanje slabšega počutja ob koncu napornega dne. Spomnimo se le dedkov in babic (in še koga iz za¬ dnje počitniške družbe), ki so sprošče¬ no prisluhnili pljuskanju morskih valov, ki so ob mirnih večerih ali zapoznelem burinu neutrudno razpadali na peščeni obali. 36 september 2006 mr ELEKTRONIKA Današnja naloga ni najbolj sodobna, saj večino pred¬ vajalnikov zvoka, ki prihajajo s tekočih trakov, sestavlja¬ jo digitalna vezja. Naša različica je analogna. Ima pa taka rešitev vseeno vsaj eno pomembno prednost (poleg informativne): takoj, ko bomo izdelano napravo vklju¬ čili, se bo zvočna predstava začela. Kaj pa alternativa? Recimo, da se z digitalno izvedenko opremimo v pozni jeseni. Tedaj bo treba nekoliko počakati na obisk obale, da posnamemo tamkajšnje šumenje. Za marsikoga se bo to zgodilo šele ob naslednjih počitnicah. Elektronska shema Za zvok, ki zelo dobro posnema zavijanje vetra in je hkrati tudi znani glas morskih valov, skrbi polprevod¬ niki generator šuma. Da »šumi« vsak polprevodnik, ni nobena skrivnost. Prav tako je znano, da je lahko tranzi¬ stor tudi kar dobra zenerska dioda, ki še posebno »rada šumi«. V našem primeru je T 4 oziroma spoj baza-emitor polariziran v zaporni smeri, ob dovolj veliki napetosti (običajno manj kot 10 V) pride do plazovitega prevaja¬ nja, katerega tok v našem primeru omejujeta upora R 2 in R 23. Amplituda šuma ne presega nekaj 10 mV, ven¬ dar ga s pomočjo T 3 dodatno ojačimo. Spomnimo se zvoka ob valovanju morja. Bolj ali manj gre za periodični pojav, katerega pogostost je ne¬ kaj desetkrat v minuti. »Hrupu« sledi krajše obdobje ti¬ šine. Vanjo prihajamo zvezno in na isti način tišino spet pretrgamo. Frekvenco valovanja v naši, elektronski raz¬ ličici določa generator 1IJ 3- Kako deluje? Predpostavimo, da smo vezje ravnokar priključili na napajanje. Kondenzator C17 je zato popol¬ noma prazen, kar pomeni, da je izhod U 3/7 « +12 V, in ni težko ugotoviti, da se na vhodu U 3/5 avtomat¬ sko vzpostavi napetost približno +8 V. Kondenzator se vztrajno polni prek R 14. Šele, ko napetost Uo 7 preseže +8 V, vezje 1U3 preklopi, kar povzroči nenadno praz¬ njenje C 17. Ker ob preklopu napetost U3/5 posledič¬ no pade na +4 V, se novo stanje obdrži, vse dokler napetost U 07 ne doseže te vrednosti. Tedaj 1U3 ponov¬ no preklopi in vse skupaj se, kaj drugega kot ponovi. S spreminjanjem konstante R14C17 lahko vplivamo na omenjeno barvo valovanja. Seveda je enostavneje spre¬ meniti R 14, če se valovanje »morja« komu ne bo zdelo ravno ubrano. Toda kako doseči, da zvok počasi naraste in enako počasi izgine? Spet je v igri časovna konstanta, tokrat R15//R25C16 (J/ je »študentski« znak za vzporedno veza¬ vo). Tako tranzistor T 2 »počasi« doda ali odvzame upor R16, oziroma upornost na vhodu operacijskega ojačevalnika (praktič¬ no se spreminja od °° do 4,7 kfi). S tem se ustrezno spreminja prav tista upornost v vezavi (shemi) operacijskega ojačevalnika 1U3, ki vpliva na njegovo ojačitev. Ker se na preostali vhod ojačevalnika prek september 2006 37 mr ELEKTRONIKA C 13 dovede signal šuma, se amplituda signala v U3/1 spreminja od nič do neke maksimalne vrednosti. Ojačevalnik 1U2 v nadaljevanju le še odstrani visoko¬ frekvenčne komponente in s tem virtu¬ alni signal postane zelo podoben origi¬ nalu v naravi. Opravka imamo s klasič¬ nim VF-filtrom. In kako nastane virtualni veter? Za¬ vijanje vetra je po barvi (frekvenci) ne¬ kaj podobnega, naključnost ima tudi tu pomembno vlogo. A filmski veter zavi¬ ja mnogo bolj počasi, kot valovi spre¬ minjajo svojo jakost, predvsem pa pri tem ne popusti. Za elektronsko periodo (nekaj sekund) poskrbi tranzistor Tis pripadajočimi elementi. Kondenzator C 15 se tako le zelo počasi polni in praz¬ ni prek histereze zaradi FET-tranzistor- ja, hkrati pa v kombinaciji z R 3 vpliva na delitev šumnega signala, ki ga prek C 9 dovajamo na ojačevalnik 1U2. Tudi ta ojačevalnik odstrani del VF-vsebine šuma naveze T3-T4. Rezultat je zavija¬ joči glas vetra. Oba električno ustvarjena glasova vode in zraka vodimo na potenciome¬ ter P 1. Kolikšen del enega ali drugega signala bomo želeli slišati, je odvisno od položaja drsnika potenciometra P 1. V eni skrajni legi bo iz zvočnika ZV 1 slišati le veter, v drugem zgolj valove. Vmes je mešanica obojega. Ojačevalnik U 4 je zaključek povsem običajne izbire ene izmed možnosti, kako električni signal narediti slišen. S potenciometrom P 2 nastavimo jakost reprodukcije. Običajno je tudi napajanje vezja (z LM7812 kot Ul). R 1 v navezi s C 1 ne¬ koliko loči signalni vezji U 2 in U 3 od močnostnega porabnika U 4. Upora R 5 in R 26 poskrbita za napetost +6 V (gla¬ jenje s C 19), ki jo uporabljamo za delov¬ ni nivo prej omenjenih ojačevalnikov. Izdelava V podrobnosti izdelave, ki se nave¬ zujejo z izdelavo ohišja, se tu ne bomo spuščali. Izvedbeni nivo elektronike za oponašanje valov in vetra je viden na priloženih slikah. Predlagano tiskano vezje je opremljeno z dvema izvrtina- ma s premerom 3 mm, ki služita za pri¬ trditev obojestranskih distančnikov M 3 (npr. dolžine 10 mm), slednja pa za neposredno pritrditev v primerno ohišje. Možnosti za to je zares veliko. Ohišje si lahko izberemo na Conrado- vi spletni strani (www.conrad.si), ki nam ga nato skupaj z elektronskimi elementi (glej opombe v seznamu ele¬ mentov) lahko pošljejo kar na domači naslov. Ob tej priložnosti naj omeni¬ mo, da je navedeno nemško podjetje v začetku leta odprlo svoje predstavni¬ štvo tudi v Sloveniji, natančneje v Gro- suplju, in nam tako še bolj približalo celotno paleto svojih izdelkov. Kot kaže, je dosedanji uvoznik dobil resno kon¬ kurenco. Predlagano tiskano vezje ima eno samo prevezavo, ki je hkrati testni (GND) priključek za meritve in servis. GND-priključek moramo brezpogojno vstaviti. Uporabimo lahko kar (debelej¬ šo) odščipnjeno priključno žico ene od uporabljenih komponent. Izvedba GND-priključka. Uporabimo kar odščipnjen žični priključek. Stvar osebne presoje je, ali bomo uporabili podnožja za integrirana vezja. Oba potenciometra lahko nadomesti¬ mo s trimernima, če nam ustreza en¬ kratna nastavitev, sicer ju pritrdimo na ohišje skupaj z zvočnikom. Za poveza¬ ve uporabimo kar raznobarvni ploščati kabel. Namesto zvočnika lahko upora¬ bimo tudi nizkoomske slušalke. Tedaj na ohišje pritrdimo tudi prav za take primere namenjen samopreklopni ko- nektor. Ker je del vezja (TIV-priključek K 1 in primarno navitje transformatorja TR 1) med delovanjem neposredno pri¬ ključeno na omrežno napetost 230 V, je vsako dotikanje vezja zelo, celo smrt¬ no nevarno! Kdor torej nima pravih iz¬ kušenj, kako postopati z električno ne¬ varnimi napravami, naj za pomoč prosi električarja, ki bo elektroniko zagotovo varno vgradil v ohišje. Ne avtorja, ne uredništvo revije za to ne prevzemajo nobene odgovornosti! Vezje ne uporablja varovalke, vlogo varovalke prevzema kar žica, s katero je navito primarno navitje transformatorja TR 1. Dovolj drobna je, da ji ni kos nobe¬ na komercialna varovalka. Žal nam jo je med konstruiranjem vezja zagodel škrat. Iz neprijetne situaci¬ je smo se morali reševati z nehvaležnim omejevanjem. Problem je izključno pre¬ skromno dimenzioniran transformator TR 1, ki tak, kot je zapisan v seznamu materiala, ne zmore pokriti največje to¬ kovne porabe čipa U 4. Objavljeno vezje sicer deluje, če pa želimo iz njega ven¬ darle iztisniti večjo moč (kar U 4 vseka¬ kor dovoljuje), potem bo treba uporabiti močnejši transformator, npr. 5 W (npr. Conrad kat. št. 0506370) ter zamenjati vrednost upora R 22 (velja R 22 = R 13 = 1 kO). V tem primeru bo treba na novo narisati TIV, vendar le tisti del, ki se na¬ naša na velikost transformatorja TR 1. Če se izgotovljeno vezje ne bo oglasilo, z univerzalnim instrumentom preveri¬ mo velikost napetosti pred (+17 V) in za stabilizatorjem U 1 (+12 V). Morda bo vzrok napačna orientacija katere izmed komponent, ali slabo izdelano tiskano vezje. V obeh primerih je povečevalna lupa izredno uporaben element, z leti pa postaja celo obvezen elektrotehnični pripomoček. Uporaba Vezje priključimo na omrežno nape¬ tost, s potenciometrom P 2 določimo ja¬ kost zvočne reprodukcije ter s P 1 nasta¬ vimo obliko šuma! Kot rečeno, mogoče je izbrati katero koli stopnjo med valo¬ vanjem morja in šumom vetra. Celotno elektroniko, skupaj z zvočnikom, nato vgradimo v maketo svetilnika. Če bomo napravico za oponašanje počitniških zvokov uporabili brez pred¬ lagane optične (svetilniške) podpore, smemo namesto zvočnika uporabiti tudi slušalke. Želimo vam prijetno sestavljanje ve¬ zja in rahlo vzvalovano morje. 38 september 2006 mi’ NARAVOSLOVJE Baterije (Uei) ERIK RANT Redkokje se najde področje, kjer zraven ne bi bila vpletena elektrika, od medicine do rudarstva, povsod jo naj¬ demo. Prav tako tudi v modelarstvu, pri napajanju sprejemnika, servomehaniz- mov, motorja itd. Doma smo navajeni, da imamo stalen dostop do električne energije, in sploh ne pomislimo, kako je prišla do nas. Vendar dejstvo je, da je naša omarica priključena na slovensko energetsko omrežje, kar pomeni, da smo na nek način povezani (preko dalj¬ novodov in transformatorskih postaj) z generatorjem, ki se nahaja v elektrarni. Pri mobilnih napravah, kot so mobitel, skoraj vse vrste modelov (čolnov, letal, avtomobilov ), mp3 player ... pa to ni mogoče. Zato so si morali že naši pred¬ hodniki izmisliti način, kako električno energijo spremeniti v neko drugo vrsto energije, ker je pač ni mogoče kar tako shraniti. Pri drugih vrstah energij je to dokaj preprosto, dvignemo predmet in mu povečamo potencialno energijo, ali pa zakurimo drva, da nam dajejo toplo¬ to. Električno energijo pa shranimo s pomočjo kemijskih reakcij (ogledali si jih bomo v nadaljevanju). In kako se je vse skupaj začelo? Malce zgodovine Začetki elektrokemije segajo daleč nazaj v zgodovino človeštva. Nekateri domnevajo, da je t. i. »bagdadska bateri¬ ja« (slika 1) stara nekaj čez 2250 let. Slika 1. Bagdadska bate¬ rija spominja na elektro- kemijsko celico, zato so jo domnevno uporabljali za galvanizacijo. Od domnevno prve celice do večjih odkritij na tem področju pride v 18. sto¬ letju. Veliki osebi, kot sta Luigi Galvani (slika 2) in Alessandro Volta (slika 3), sta bila med prvimi, ki sta začela raziskovati na področju elektrokemije (njuni imeni živita naprej v izrazih kot sta 'galvanski člen' in 'volt'). Galvani je leta 1789 med poskusom ugotovil, da žabji kraki trznejo, če se jim približa z dvema različnima kovinama. Posumil je, da obstaja povezava med elektriko in mišično aktivnostjo, tako je predvideval, da imajo živali neko vi- TEST’ september 2006 Luigi Galvani Alessandro Volta talno silo, in jo je poimenoval živalska elektrika. Deset let kasneje je Volta skonstrui¬ ral prvo, enostavno baterijo (slika 4). Pri tej sta bila baker in cink naložena drug vrh drugega, vmes pa je bil karton, na¬ pojen s solno raztopino (nekateri tudi omenjajo, da je bil prepojen s kisom). Tak Voltov člen je deloval, ko so bili zu¬ nanji členi povezani drug z drugim. Slika 4. Voltova baterija daje večjo napetost s serijsko vezavo več členov tako, kot to delamo še danes. Volto je za njegovo delo leta 1801 v Parizu odlikoval sam Napoleon. Od leta 1831 se po Volti imenuje enota za nape¬ tost. Pred njegovim odkritjem so ljudje verjeli, da elektriko proizvajajo samo živa bitja. Johann Wilhelm Ritter je izdelal ba¬ terijo, pri kateri so bili lističi bakra in kartona, ki je bil prepojen s solno raz¬ topino, naloženi izmenično drug vrh drugega in ji danes pravimo Ritterjev člen. Tak člen je dajal energijo, ko pa se je izpraznil, so ga lahko znova napolnili, kar pri Voltovem členu ni bilo mogoče. Ritterjev člen je bil tako prvi akumula¬ tor. Ritter se je tako kot Galvani ukvarjal tudi z vplivom električnega toka na mi¬ šice oz. telo in je poskuse izvajal tudi na sebi. Umrl je zgodnje smrti star 33 let. Okoli leta 1850 sta se Sinsteden in Plante začela ukvarjati s svinčevimi ba¬ terijami (svinec-žveplova kislina - svin¬ čev dioksid). Uporabila sta jih za shra¬ njevanje električne energije za poskuse v telegrafiji. Plošči, narejeni iz svinca in uporabljeni kot elektrodi, sta zagotavlja¬ li zanesljivejšo kapaciteto akumulatorja ob večkratnem polnjenju in praznjenju. Taka različica akumulatorja pa še ni bila nared za industrijsko proizvodnjo in šir¬ šo uporabo. Razmah industrializacije ob koncu 19. stoletja je pospešil razvoj na področju elektrokemičnega shranjeva¬ nja energije. V tem času so iznašli tudi dinamo in žarnico. Potreba po shranje¬ vanju električne energije se je večala iz dneva v dan. Industrijska proizvodnja akumulatorjev se je začela okoli leta 1880, ko je Faure prijavil patentirano široko proizvodnjo »zlepljenih plošč« za svinčeve akumulatorje. Junger in Edison sta si sledila v letih 1899 in 1901 z nikelj-kadmijevimi bateri¬ jami. Junger je bil Šved, Edison pa takrat že Američan in je njuno delo potekalo ločeno. Jungerjeva celica je bila zgraje¬ na iz nikljevega hidroksida ter mešanice kadmija in železovega prahu, podobno tudi Edisonova celica, s to razliko, da je imela negativno elektrodo v celoti iz železovega prahu. Celici v bistvu delu¬ jeta podobno, in obe sta imeli izhodno napetost 1,2 V. Rivalstvo med iznajdite¬ ljema je bilo veliko, vendar se je kljub temu baterija Ni-Cd začela proizvajati na veliko in se je obdržala do danes. V dvajsetem stoletju se je začel raz¬ cvet danes bolj ali manj znanih baterij: cinkove (Leclanchejeve) baterije so za¬ menjale alkalne. Odkritje novih spojin je prineslo nikelj-metal-hidridne celice, v začetku devetdesetih let litij-ionske ba¬ terije, iz teh pa so nastale litij-polimer- ne. Poleg naštetih poznamo še na deseti¬ ne drugih baterij, ki pa jih ne srečujemo vsak dan. Baterije so preplavile tako rekoč ves svet in so nepogrešljive pri vsakdanjih opravilih in industriji ter seveda tudi v modelarstvu. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali lastnosti nekaterih baterij in kaj se v njih dogaja. Viri: - Understanding batteries, R. M. Dell, D. A. J. Rand, založba Royal Society of Chemistry. - http://www.varta-automotive.com/eng/ index2.php?p=6&content=knowhow/ knowhow.html (brošura). - http://bullarchive.web.cern.ch/ bullarchive/0013/artl/Text_E.html (Volta). - www.nndb.com/people/742/ 000091469/ (Galvani). - http://www.mojaenergija.hr (bagdadska baterija). Predstavitev avtorja Erik Rant je modelar, »vegovec« in ma¬ turant. Za izbirni predmet pri maturi si je izbral elektrotehniko in za modelarje še posebej zanimivo temo - baterije. Pričujoči prispevek je za modelarje pri¬ rejen povzetek s poudarkom na najno¬ vejših litijevih baterijah. Za poglobljeno razumevanje snovi in dojemanje proble¬ mov ni dovolj samo »recept«. Ta sledi na koncu. Začel je z zgodovino, sledi kemija in na koncu receptura: natančna navodila modelarjem za pravilno ravna¬ nje z baterijami ter načrt za samograd¬ njo polnilnika. Mentor dr. Jan I. Lokovšek 39 MATEJ PAVLIČ Izdelek, ki ga predstavljamo v tem prispevku, na prvi pogled ni nič po¬ sebnega - šop poskobljanih letvic, ki so med seboj zlepljene pod pravim ko¬ tom, da tvorijo nekakšno mrežo. Toda če podstavek na sliki 1 pogledate ne¬ koliko natančneje, boste opazili, da je narejen iz enega samega kosa lesa! Se¬ veda ne gre za nikakršno čarovnijo ali kakšen zelo zapleten način izdelave, temveč za uporabo dveh možnosti, ki jih ima večina električnih krožnih žag (slika 10), a ju marsikateri lastnik tega orodja ne zna izkoristiti. Prva stvar je vzporedno vodilo. Naloga tega izred¬ no preprostega pomagala, ki ga s strani potisnemo v odprtino ali žleb v kovin¬ ski osnovni plošči električne krožne žage, je, da nam med žaganjem ob rav¬ nem robu ves čas zagotavlja nastavlje¬ no oddaljenost od tega roba. Druga stvar je možnost nastavitve globine ža¬ ganja, čemur navadno služi razmero¬ ma velik vijak v bližini ščitnika žaginega lista. Ko ta vijak popustimo, lahko z dvi¬ ganjem ali spuščanjem osnovne plošče, po kateri drsi orodje med delovanjem, nastavljamo želeno globino žaganja. Krožna žaga torej ni namenjena le žaga¬ nju, temveč tudi izdelovanju žlebov in utorov. Gradivo Okrasni podstavek je narejen iz kva¬ dratnega kosa lesa debeline 18-25 mm, dolžina stranice pa je lahko od 20 do 30 cm. Velikost določite sami glede na raz¬ položljivo gradivo in namen uporabe izdelka. Plošča mora biti seveda suha, brez razpok in grč ter po možnosti po- skobljana. Uporabite lahko katero koli vrsto lesa, vendar pa ne gre zanemariti dejstva, da so trše vrste (npr. bukovina) precej bolj vzdržljive od smrekovine, ki je mehka, a jo je zato lepše in lažje obde¬ lovati. Daleč najbolje se obnese ustrezno velik kos lepljene plošče, ki jih prodaja¬ jo v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom, uporabljajo pa se za poli¬ ce. Izdelek lahko prebarvate s poljubno lazuro, lužilom, barvo ali lakom, da mu voda ne bo mogla do živega. Orodje Poleg že omenjene električne krožne žage boste pri izdelavi okrasnega pod¬ stavka potrebovali le še kovinski merilni trak, večji kotnik, svinčnik, brusilni pa¬ pir različnih zrnatosti in manjši čopič. Izdelava Najprej pripravite leseno ploščo, ki mora biti popolnoma kvadratna (slika 2). Na eni izmed stranic poiščite sredi¬ no in nato cel rob razdelite na enake dele, ki glede na velikost izdelka lahko merijo od 10 do 15 mm. (Zaradi boljše predstave povejmo, da izdelek na ob¬ javljenih fotografijah meri 24 x 24 cm, debel je 18 mm, razdalje med črticami (slika 3) pa znašajo 15 mm.) Da bi dobili mrežo, je treba z elek¬ trično krožno žago žagati točno do polo¬ vice debeline oziroma nekaj desetink milimetra globlje. Najprimernejšo globi¬ no žaganja določite na odpadnem kosu lesa, iz katerega ste odžagali ploščo. Če¬ prav je na ohišju navadno narisana mi¬ limetrska skala, je vseeno priporočljivo narediti nekaj poskusov, da kasneje ne bo slabe volje zaradi uničenega gradiva. september 2006 mr 1 IZDELEK ZA DOM Ko je globina enkrat določena, ostane do konca izdelave nespremenjena. To pa ne velja za nastavitev vzporednega vodila, ki ga je treba kar precejkrat pre¬ makniti, vendar si je mogoče tudi tukaj precej olajšati delo, ker je izdelek kva¬ dratne oblike. Vodilo najprej nastavite tik ob črtico, ki označuje srednji izrez. Ko z žago iz¬ dolbete žleb, ploščo le obrnete in z dru¬ ge strani naredite še en žleb, ki se mora - če je plošča res popolnoma kvadrat¬ na - natančno ujemati s črtico na dru¬ gi strani žleba (slika 4). Vse skupaj nato ponovite še na hrbtni strani, pri čemer ne potrebujete nobenih oznak. Žleb na spodnji strani mora seveda potekati pravokotno na zgornjega. Sedaj vodilo dvakrat ali trikrat premaknite, da boste odstranili ves les med črticama (slika 5). Ne pozabite, da z eno nastavitvijo vedno lahko opravite štiri reze - dva zgoraj in dva spodaj (slika 6)! Opisani postopek ponavljajte, dokler ne pridete do roba, ki naj bo zaradi trdnosti izdelka nekoli¬ ko širši (slika 7). Ker se tudi pri še tako ostrem žagi- nem listu ne da preprečiti, da bi se les pri žaganju nekoliko trgal, je treba sedaj vse žlebove obrusiti. Najboljši pripomo¬ ček pri tem opravilu je kos trdega lesa ali vezane plošče (slika 8), ki naj bo debel ravno toliko, da ga je skupaj z brusilnim papirjem še mogoče potisniti v žleb. Na koncu seveda zgladite in nekoliko zaob¬ lite tudi vse zunanje robove. Izdelek na koncu prebarvajte ali prelakirajte s poljubnim zaščitnim sredstvom. Kdor ima možnost, naj za nanašanje barve oziroma laka uporabi električno pršilko, saj je nanašanje z njo neprimerno lažje, hitrejše in tudi pre¬ cej bolj enakomerno kot s čopičem (slika 9). V tem prispevku opisani izdelek po¬ nuja še veliko možnosti za eksperimen¬ tiranje s spreminjanjem velikosti in raz¬ poreditve utorov. Zanimive rezultate da tudi uporaba električnega rezkalnika - in sicer tako z uporabo vzporednega vo¬ dila kot brez njega, vendar pa naj se tega lotevajo le tisti, ki imajo že več izkušenj s temi orodji. Že majhna nepazljivost na¬ mreč lahko povzroči hude poškodbe. Električna krožna žaga Black & Decker KS 55 Krožna žaga spada med tista orodja, ki naj bi jih imel v svoji delavnici vsak, ki se vsaj malo ukvarja z obdelavo lesa. Grosupeljska družba G-M&M, d. o. o., ki skrbi, da je v naših trgovinah mogoče kupiti električno orodje znamke Black & Decker, ima v svojem prodajnem pro¬ gramu več različnih modelov krožnih žag, izmed katerih v nadaljevanju na kratko predstavljamo tistega, ki nosi oznako KS 55 (slika 10) in je zelo pri- nu pa služi tudi vzporedno vodilo. Varo¬ valno stikalo ob gumbu za vklop in pre¬ mični ščitnik žaginega lista z vzmetjo za vračanje v prvotni položaj preprečujeta morebitne poškodbe uporabnika. Odprti¬ na za odstranjevanje lesnega prahu je na zadnji zgornji strani ohišja in je usmerje¬ na nekoliko nazaj. Orodje, ki tehta 5,4 kg, poganja 1200-vatni elektromotor s 5.000 vrt./min. Dolžina priključnega kabla znaša 3 m. Cena: 25.800 SIT (brez DDV). Za krožno žago KS 55 je na razpola¬ go več listov, ki so namenjeni žaganju različnih gradiv. Razlikujejo se po ma¬ terialu, s katerim so prevlečeni zobje (kromirani oz. iz karbidne trdine), ter po številu zob (12, 40 ali 100). Pomemb¬ na lastnost izdelkov blagovne znamke Piranha je poleg visoke kakovosti tudi njihovo označevanje na embalaži. Iz številčnih oznak in ikon namreč zlahka razberemo, čemu je namenjen izdelek. meren za delo v šolskih delavnicah, saj je zasnovan tako, da ga lahko varno in učinkovito tiporablja tudi začetnik. S to žago je mogoče vzdolžno in prečno žagati vse vrste masivnega lesa, iverne in panelne plošče, deske, letve itd..,Odli- kuje jo možnost nastavitve kota žaga¬ nja do 45° in globine žaganja od 0 do 55 mm. Za točno nastavitev skrbita pre¬ gledni skali ob vijakih. Premer žaginega lista je 170 mm. Dodatni ročaj na spre¬ dnji strani ohišja in razporni klin precej pripomoreta k natančnejšemu vodenju orodja po obdelovancu, istemu name- G-M&M, proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR MOJSTER, Dunajska 125, 1000 Ljubljana, tel.: 01/530-97-22 MERKUR, Zasavska c. 5, 1270 Litija, tel.: 01/896-33-00 MERKUR, Ronkova 35, 2380 Slovenj Gradec, tel. 02/885-09-00 MERKUR MOJSTER, C. na Okroglo 8, 4202 Naklo, tel:. 04/258-83-03 MERKUR MOJSTER, Alpska cesta 34, 4248 Lesce, tel.: 04/537-75-00 MERKUR DOM, Industrijska c. 9, 5000 Nova gorica, tel.: 05/331-12-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja ter vrtnega orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha # BLACKS DECKER fr nv/.uJ delan □ cenik za profesionalne krožne žage Delor Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma □ katalog gospodinjskega programa naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: TTE.1I 1 september 2006 41 ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Počitnic je konec, koža pa najbrž še kaže sledi morja in sonca. Porja¬ velosti se lepo poda pisan nakit, za popestritev pa prav pride tudi po¬ zneje, v hladnejših in manj sončnih dneh. Potrebujete žico debeline 0,8 ali 1,0 mm, ščipalne in okrogle klešče, brusilni papir, steklene ko¬ ralde, biserne koralde in gumbe, umetno cvetje ter zapirala. Tanjša žica se laže zvija, mogoče jo je celo vozlati, a se iz nje izdelana ogrlica tudi laže raztegne, zato jo je treba izdelati iz več nizov in tako bolj utrditi. Žica je lahko srebrna, po¬ zlačena ali bakrena, k vsaki izberite koralde in cvetje primernih barv. Slika 1. Potrebščine za izdelavo žičnega na¬ kita Za ogrlico potrebujete približno 5- do 6-kratno dolžino obsega vratu, torej približno 2,0-2,5 m. Pri tem je treba upoštevati, da je ogrlica se¬ stavljena iz dveh ali treh upognjenih in prepletenih žic, da je širša, boga¬ tejša in da je položaj korald in žičnih vijug primerno utrjen. Slika 2. Na žico zaporedno nanizajte različ¬ ne steklene koralde. Na žico nanizajte steklene koral¬ de v izbranem zaporedju (slika 2). Zaporedje korald je lahko naključno ali pravilno. Pri izbiri korald pazite, da se barvno ujemajo med seboj in z barvo žice. Koralde morajo imeti dovolj velike luknjice, da jih lahko na¬ nizate. Pazite, da jih ne zdrobite in se pri tem porežete. Poškodovane ste¬ klene koralde in koralde z ostrimi ro¬ bovi izločite, da se med nošenjem ne boste porezali. Uporabite lahko seve¬ da tudi plastične ali lesene koralde. Na odščipnjeni konec žice natak¬ nite karabinski del zapirala (slika 3). Žico približno 4 cm od konca zapo¬ gnite v obliki črke U in prosti konec spiralno ovijte okrog tistega, na kate¬ rega so nanizane koralde. Pomagajte si s kleščami (slika 4). Odvečno žico odščipnite in odščipnjeni konec po- brusite. S kleščami ga pritisnite tes¬ no k nosilni žici, da ne štrli in pri no¬ šenju ne draži kože. Slika 3 ■ Na en konec nataknite karabinski del zapirala. Slika 4. Zapiralo pritrdite s spiralnim zvija¬ njem žice. Prvo koraldo povlecite tesno do zapirala in njen položaj utrdite z zvijanjem žice. Žico zvijajte s prsti, pomagajte si s kleščami. Zvijte tudi odseke žice med posameznimi ko¬ raldami in s tem utrdite položaj ko¬ rald (slika 5). 42 Slika 5. Žico med koraldami s prsti in s po¬ močjo klešč upogibajte in zvijajte. Koralde in odseke zvite žice raz¬ poredite tako, da je ogrlica dolga 40 do 45 cm. Na koncu pritrdite obro- časti del zapirala. Če ga nimate, lah¬ ko s pomočjo okroglih klešč obliku¬ jete zanko (slika 8). Preostalo žico zvijajte, vozlajte, nanjo nanizajte dodatne koralde in jo vsake 2-3 cm v povratni smeri prepletite z že izdelano ogrlico (sli¬ ka 6). Slika 6. Vzorčno zvita žica Posebno žlahtne so ogrlice iz bi¬ sernice. Kupite lahko koralde, pre¬ luknjane ploščice, pa tudi gumbe. Gumbe nanizajte skozi obe luknjici (slika 7), žico lahko na hrbtni strani spiralno zvijete, da štrlijo. Slika 7. Za izdelavo nakita lahko upora¬ bite koralde iz bisernice; kombinirajte jih z gumbi. Če zmanjka žice, konec zvijte v zanko in spiralno zavijte okrog že iz¬ delane ogrlice. Začetek novega kosa žice podobno oblikujte v zanko ter nadaljujte z zvijanjem, nizanjem do¬ datnih korald in prepletanjem z že izdelano ogrlico. 1 september 2006 —■ mi kleščami oblikujte v majhno zan¬ ko (slika 12). Nato nanizajte nekaj steklenih korald, najprimernejše so tiste v obliki in barvi zelenega lista. Na koncu dodajte še en cvet, obr¬ njen v nasprotno smer, in zazankaj¬ te tudi drugi konec žice (slika 12). Slika 8. Pritrjeno karabinsko zapiralo Če ste pozabili kupiti karabinsko zapiralo, začetek žice oblikujte v zanko, na nasprotnem koncu pa iz¬ delajte kavelj (slika 9). Slika 9. Če nimate karabinskega zapirala, iz žice izdelajte kapljasto zapiralo. Slika 12. Na konca odščipnjene žice pritrdite cvetova, vmes nanizajte steklene koralde. Na žico nanizajte steklene koral¬ de v obliki cvetov in jih z zvijanjem žice oblikujte v ogrlico (slika 13). Pritrdite tudi zapirala. Ogrlico s steklenimi koraldami lahko popestrite z umetnimi cve¬ tovi. Tiste, ki so pritrjeni na žičnih pecljih, enostavno ovijte okrog že izdelane ogrlice (slika 10). Slika 10. Umetne cvetove s peclji enostavno ovijte okrog že izdelane ogrlice. Samostojne cvetke prebodite z žico (pred tem si lahko pomagate s šilom ali debelejšo šivanko za šiva¬ nje volne). Odščipnite približno 15 cm dolg kos žice in nanj nataknite cvet (slika 11). Konec žice z okrogli- Slika 14. Ogrlico iz zvite žice in nanizanih steklenih korald dodatno ovijte s kosi žice s cvetki. Slika 11. Za popestritev lahko uporabite umetno cvetje. Slika 15. Uhani Slika 13. Na žico nanizajte steklene koralde v obliko cvetov. TEKI 1 september 2006 ZA SPRETNE ROKE Dodatne kose žice z umetnimi cvetovi v enakomernih razdaljah ovijte okrog že izdelane ogrlice; pri tem jih zvijajte v zanke in primerno razporedite steklene koralde (slika 14). Izdelajte tudi uhane (slika 15) in zapestnice. Pri izdelavi žičnih ogrlic sprosti¬ te vso svojo domišljijo. Slika 16. Namesto srebrne lahko uporabite bakreno žico. Slika 17. Ogrlica s steklenimi zvezdami Slika 18. Ogrlica z bisernimi koraldami in gumbi Slika 19- Za ogrlico združite in prepletite dve zviti žici, da utrdite položaj korald in da se ogrlica pri nošenju ne raztegne. 43 ZA SPRETNE ROKE — ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Iz žogic za namizni tenis si lahko iz¬ delate zanimive okraske: viseče ribice, gugajoče možičke ipd. Za viseče ribice potrebujete bele ali barvne žogice, pisano tršo folijo ali pa¬ pir, lepilo, modelarski nož, rezilo za re¬ zanje krogov, akrilno barvo in čopič. meru uporabite razredčeno lepilo za ta¬ pete ali les. Kroga za rep prepognite na polovico (slika 6), sestavite na vogalih (slika 7), zlepite, vtaknite v zarezo na rep na žogi¬ ci in utrdite z lepilom. Prepognite tudi kroga za hrbtno in trebušno plavut in ju vlepite v ustrezni zarezi. Ribi narišite oči in usta, lahko pa tudi nalepite miga¬ joče oči (slika 10), ki jih kupite v hobij- ski trgovini. Žico s pomočjo okroglih klešč zvij¬ te v redko spiralo; vrhnja ovoja stisnite skupaj in zanko pravokotno zapognite Žogico zarežite z modelarskim no¬ žem. Napravite tri zareze, eno za rep, drugi dve za plavuti (slika 2). Slika 2. Žogico po obodu zarežite na treh mestih. Tršo folijo ali papir položite na pod¬ lago za rezanje ter z rezilom za krožno rezanje izrežite dva kroga s premerom približno 8 cm za rep, en krog s preme¬ rom 6 cm za hrbtno plavut ter en krog s premerom 4 cm za trebušno plavut. Če nimate primernega rezila, na folijo oz. papir narišite kroge s šestilom in jih iz¬ režite s škarjami (slika 3). V zarezo vtaknite zobotrebec ali raz¬ klenjeno sponko za papir (držalo) in žogico pobarvajte z akrilno barvo (slika 4). Če žogica nima oznake proizvajalca, jo lahko pustite tudi nepobarvano. Če imate dovolj časa in volje, lahko žogico oblepite z natrganimi koščki revijskega papirja v obliki lusk (slika 5). V tem pri- Slika 4. Barvanje žogice Slika 5 . Lepljenje papirnih koščkov - lusk I Slika 6. Kroge prepognite na polovico. Slika 7 Dva kroga zlepite v vogalih, da na¬ stane rep. (slika 8). Z iglo naredite luknjo v žogico v težišču na hrbtni strani in vanjo zavijte žično spiralo do zanke; utrdite jo z lepi¬ lom. Privežite laks ali pritrdite vzmet. september 2006 ZA SPRETNE ROKE Slika 8. Iz žice izdelajte držalo. Riba bo bolj razgibana, če boste na¬ mesto prepognjenih krožnih plavuti oblikovali fantazijske plavuti: koničaste, žagaste, resaste, ipd. Uporabite pisan papir, reliefne oči in usta, ipd. Namesto ribe lahko izdelate ptiča. Žogico zarežite vodoravno ekvatorialno na treh straneh: za krila in rep. Kljun izdelajte iz rumene folije. Izdelate lahko tudi gugajočega mo- žička. Potrebujete dve žogici in slamico, obtežilne odpadke, lepilo, akrilne barve in čopič. Slika 9- Viseča ribica Žogici preluknjajte s šilom. V eno iz¬ med njih natresite obtežitev: matice, ši- bre, ipd. Vbrizgajte lepilo, da poveže ob¬ težilne elemente in jih prilepi na dno. Za silo lahko uporabite tudi mavec, ki mora biti dovolj razredčen, da ga lahko vbrizgate. Ko se lepilo posuši, v obteže¬ no žogico vtaknite slamico, jo prilepite in nanjo nataknite drugo žogico. Zgor¬ nji žogici narišite obraz, spodnji pa ob¬ lačilo. Žogici lahko tudi oblepite z bla¬ gom, nalepite lase, nos, oči, ipd. Prepustite se domišljiji. Slika 10. Riba s koničastimi plavutmi in mi¬ gajočimi očmi. 60 1946-2006 MOS 6. 9. -13. 9. 2006 št. stojnice 24, hala L HIDRIA PERLES, d.o.o., Savska loka 2.4000 Kranj www.iskra-ero.com Creative nature ___ Narava ustvarjanja. V podjetju Hidria Perles poznamo vašo ustvarjalno žilico. Zavedamo se, kako zahtevna je včasih izvedba ideje, ki se vam je utrnila in jasno nam je, kakšne kvalitete pričakujete od nas. Zato smo naše električno ročno orodje še bolj uskladili z vašo naravo. Poiščite nas pri vseh bolje založenih trgovcih. september 2006 45 mr ZA SPRETNE ROKE Šolski zvonec že zvoni RAŠA BOHM ... in spet se začenjajo vsakodnevni napori za čim boljši učni uspeh. Spod¬ buda za prijetnejše učenje so tudi lični zvezki in skrbno izbrani šolski pripo¬ močki. Med slednje spada tudi peresni- ca. Če še niste našli pravšnje za letošnjo šolsko kolekcijo, vam ponujamo povsem unikatno idejo. Potrebujete le malce šiviljske spre¬ tnosti in naslednji pribor (slika 1): - 12 (uporabnih) raznobarvnih zadrg, dolžine 19 cm, - ostanek blaga z zanimivim vzorcem, - iglo s sukancem ali šivalni stroj, - škarje, skodelico premera 10 cm in pisalo. Zamislite si naključni barvni vrstni red zadrg ali po mavrični lestvici. Vze¬ mite prvi dve zadrgi in ju s pravo stra¬ njo obrnite drugo proti drugi (slika 2). Medsebojno premikanje obvladate s pomočjo bucik. Zadrgi z drobnimi li¬ nijskimi šivi sešijete skupaj, čim bolj po robu (slika 3). Postopoma zadrge došij- ZA SPRETNE ROKE te drugo za drugo, dokler jih ne pora¬ bite vseh 12. Nazadnje prišijete še prvo na zadnjo zadrgo, da pas zadrg sklenete v tulec (slika 4). Za zaključek peresnice uporabite ostanek blaga, na katero nari¬ šete krog s premerom 10 cm. Pomagajte si s primerno veliko skodelico (slika 5) in očrtana kroga izrežite. Če je struktura blaga takšna, da se po robu cefra, izre¬ zani krog najprej zarobite. Z notranjo stranjo blaga navzven (če je blago vzor¬ často) prišijte kroga po obodu tulca iz zadrg (slika 6). Šivajte tik ob koncu upo¬ rabnega nazobčanega dela zadrg tako, da repka polovic vsake zadrge sešijete čim bolj skupaj. Šivanje bo enostavnej¬ še, če zadrge nekoliko odprete, da spro¬ stite napetost, ki sili repka narazen. Med šivanjem krožnih zaključkov na zadrge sproti preverjajte prosto dolžino obo¬ da in jo po potrebi nekoliko prilagajaj¬ te, da se bo šivanje zaključkov in zadrg, sešitih v tulec, lepo izšlo. Predvsem pa 1 1» iklvik september 2006 pazite, da boste eno zadrgo pustili pov¬ sem odprto, preden boste na tulec do¬ končno prisili še drugi krog iz blaga. Le skozi odprto zadrgo boste namreč lahko obrnili celotno peresnico, ki bo s pra¬ vo stranjo blaga navzven tedaj zažarela z vsemi barvnimi odtenki (slika 7). Pe- resnica je tako pripravljena za uporabo (slika 8). Odpirate jo lahko s poljubno zadrgo, vsakič z drugo! Če pa želite, da bi peresnica kljub vsemu imela vsaj dva predala, lahko z nekoliko večjim številom zadrg poveča¬ te obseg tulca oziroma prostornino pe¬ resnice ter v notranjosti po sredini med nasprotni dve zadrgi všijete razdelilno pregrado iz blaga. V tem primeru je smi¬ selno tudi zunaj nakazati prostorski po¬ lovici peresnice z barvno izbiro zadrg, po katerih se boste orientirali, kje od¬ preti določen predal. S tako peresnico (slika 9) boste pri sošolcih zbujali občudovanje - enako pa naj bo tudi pri ocenah! | uhu super power UHU uhu super power gel UHU [ uhu sekundenkleber UHU | uhu sekundenkleber gel UHU Tisoč stvari skupaj drži. sekundna lepila | uhu super minis UHU so močna in hitra lepila za natančno nanašanje, primerna za lepljenje trdih materialov z gladko, nevpojno površino, kot so umetne snovi (PVC, ABS), jeklo, železo, barvne kovine, porcelan, les, guma ipd. Zaradi zelo močnega in trdnega spoja so manj primerna za mehke, vpojne in elastične snovi (oblačila, usnje). UHU Sekundenkleber in UHU Super power sta tekoči lepili v varčni pipeti, v gelu pa sta odlična za lepljenje na nagnjenih površinah. UHU Super glue je cianoakrilatno brezbarvno trenutno lepilo, primerno za natančno lepljenje manjših površin. UHU Super minis 3x1 g v praktičnem tulcu pa omogoča ekonomično uporabo in enostavno shranjevanje. Površini se morata pri lepljenju tesno prilegati, saj cianoakrilatna lepila ne zapolnijo prostora. www.uhu.si UNIHEM d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana 47 ZA SPRETNE ROKE Okrasek za delovno mizo JOŽE ŠKEDEU Različne okraske, s katerimi polepša¬ mo delovni prostor, najdemo v dobro založenih trgovinah. To so večinoma se¬ rijsko narejeni izdelki. Tisti, bolj ustvar¬ jalni, pa si jih lahko izdelamo sami. To¬ krat poskusimo izdelati predmet, ki bo v okras naši delovni mizi, z nekaj dode¬ lave pa bo na njem prostor še za samo¬ lepilne pisarniške lističe in pisala. Za izdelavo potrebujemo osnovno ročno orodje za obdelavo kovin, vrtalni stroj, komplet vijačnih in navojnih sve¬ drov M 6 ter čopič za nanos zaščite ali barve. Poleg omenjenega orodja potrebuje¬ mo še manjše kose 2,5 mm debele ploče¬ vine, kos žice premera 8 mm, ter nekaj barve za kovino (lahko tudi v pršilki). Izdelava podstavka Pretežni del izdelka bomo oblikova¬ li iz jeklene pločevine, zato pri izdelavi uporabimo zaščitne rokavice in upošte¬ vamo vsa navodila za varno delo. Potrebujemo pločevino debeline 2,5 mm. Odrežemo ali odžagamo jo na velikost 190 x 90 mm (risba 1). S kovin¬ skim šestilom na obeh straneh zarišemo radij s polmerom 45 mm in material do zarisanih črt odžagamo ter izpilimo. Pri tem na pločevini nastanejo ostri robovi, ki jih po opravljenem piljenju posna¬ memo. Označimo mesta izvrtin, kot je razvidno iz načrta, in jih izvrtamo s sve¬ drom premera 5,1 mm. V izvrtini vreže¬ mo navoj M 6. Izdelava nosilcev oz. stebla okraska Spodnji konec žice s premerom 8 mm izpilimo na 0 6 mm in nanj vre¬ žemo navoj M 6. Zgornji del žice stanj¬ šamo na premer 4 mm. Pri upogibanju oziroma oblikovanju stebla (slika 2) si pomagamo z namiznim primežem in kladivom. Izdelava cveta (glej sliko!) Cvet izdelamo iz šestih enakih po¬ ljubno oblikovanih delov - cvetnih li¬ stov (slika 3), sedmi, lahko tudi osmi, pa nam bosta služila kot lista na steblu. V sredini je okrogel del premera 35 mm, ki ponazarja pestič s prašniki. Vanj izvrtamo luknje za povezave posamez¬ nih listov v celoto in srednjo izvrtino za pritrditev cveta na steblo. Sestava izdelka Cvet sestavimo tako, da posamezne lističe zakovičimo na okrogli del cveta s kovicami premera 3 mm (slika 4). Na podoben način na zgornji del stebla pri¬ trdimo list. Sestavljen cvet nato zakoviči¬ mo na zgornji del stebla, spodnji del pa privijemo v podstavek. Če želimo okrasek opremiti z no¬ silcem za samolepilne lističe in škatlico za odlaganje pisal (slika 5), za to potre¬ bujemo še nekaj materiala in domisel¬ nosti. Barvanje izdelka Izberemo različne barve za kovino, za kar lahko uporabljamo tudi barve v pršilkah. Šele ko jo pobarvamo, bo traj¬ no »cvetoča« roža zažarela v polnem si¬ jaju (slika 5). Na spodnjo stran podstavka prilepi¬ mo zaščitne samolepilne blazinice, da ne poškodujemo mize ali podlage, na kateri bo okrasek stal. V OŠJESCTJVU 1- Diorama »Tank je naš« predstavlja resnični dogodek iz osamo¬ svojitvene vojne. V Bazjeku pri Kogu je v začetku julija 1991 prišlo do spopada med prodirajočo tankovsko kolono JLA in pripadniki slovenske TO. V spopadu je bilo poškodovano bojno vozilo pehote, tank T-55A, 19985 pa se je ob poskusu umika zakopal v blato, kjer ga ) e posadka tudi zapustila. Okoliški prebivalci so hoteli tank zažgati, to pa je preprečil pripadnik TO Stanko Jurkovič, ki je tank izvlekel iz blata, ter ga skupaj z BVP-jem odpeljal v Ljutomer. Taisti tank še danes služi v Slovenski vojski kot M-55S. Dioramo je izdelal Bojan Korelc iz Ljubljane. 2- Igor Florjančič, član Aerokluba Kranj, med pripravo na nastop z letečim krožnikom. Kljub začetnim težavam z motorjem mu je let na 18. Alpskem pokalu letečih modelov lepo uspel. Model je v pretežni meri izdelan iz stiropora in prevlečen s premazom iz umetnih smol, ki mu dajejo potrebno trdnost. 3- Santa Maria, slavna trijamborna poveljniška karavela ladjevja, s ka¬ terim je Krištof Kolumb 12. oktobra 1492 odkril Ameriko, je pogosta maketarska tema. Pričujočo maketo v merilu 1 : 50 iz sestavljanke Proizvajalca Billing boats, ki meri v dolžino 800 mm, je zgradil Bojan Batagelj. 4. Električni avtomobil, ki so ga pod mentorstvom učitelja fizike in tehnike, Iva Doviča, izdelali učenci OŠ Brinje iz Grosuplja, je bil Predstavljen tudi na mednarodni razstavi ESE 06 v Španiji. Foto: B. Batagelj, I. Dovič, A. Kogovšek, S. Krašovec in M. Malec IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO 671 / 2006/07 920064942 Bil je najhujši rojstni dan Marnie McBridc v njenem življenju. Nedavno ji je umrla mati, z očetom pa sta se iz Denverja preselila na Škotsko. S tem se je za Marnie pričelo nepozabno popotovanje, avantura. V njeno življenje je čarobno vstopila škatla - živalski vrt iz škatlice, zbirka izrezljanih živalic, ki so vzrok za Marnijine dogodivščine. Za 11. rojstni dan je Marnie McBride postala Izbranka. Kot Izbranka je dobila moč, da prebudi štiri skrivnostne živalice iz škatlice, ki so mirovale od srednjega veka. V svoji usodi, da hodi po stopinjah Micahela Scota - nemoralnega alkimista, je postala tarča zlobnega Toleda, ki bi storil vse, da bi si jo podredil. To pa zato, ker je Izbranka edina oseba, ki bi lahko našla —^— '** r izgubljeno Knjigo o prepovedanem znanju. ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE Ailsa - s svojimi bleščečimi očmi in gladko kožo ni ravno najbolj vzgojena članica Živalskega vrta iz škatlice. Je pametna ter iznajdljiva. Bruno - naiven in neroden, da kar kliče po nesreči. Bruno je v svojem bistvu zelo zvest, se ne boji in je pravi prijatelj. On je tudi prvi, ki zaupa Marnie, in je najbolj vnet, ko jo brani. Wolfgang - ta nemogoči značaj nosi breme velike skrivnosti s seboj - je namreč sin Michaela Scota. Zagrenjen zaradi dolgih let očetovih zavračanj, bi Wolfgang storil vse. da bi postal spet človek - celo vohunil bi za Toleda. Edwin - je svojevrstni voditelj Živalskega vrta iz Škatlice; odličen je pri vodenju v težave. Uživa, če lahko naredi vtis na ljudi z izbranimi besedami, za katere pogosto sploh ne ve, kaj pomenijo. 13RUPO eocuin Al ISA a)olf i • v" © Širina. J 26 mm Konstruiral m risal: Matej Pavlic Višina: 105 mm 24 • TIRI 1 • september 2006 TIRI 1 • september 2006 22 • TIM 1 • september 2006 TIM 1 . september 2006 • 27 26 ‘TIM 1 • september2006 TIM 1 • september2006 • 23