8 Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj
S in praznikov

L Issucd daily except Saturdays,
Sundays and l!olidays

PROSVETA

GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

Uredniški in upravniški prostori:
2657 South Lawndale Ave,

Office of Publication:

2657 South Lawndale Ave.
Telephone: Rockwell 2-4904

Senator McMahon predlagal splošno
kampanjo v prilog svetovnemu miru

Amerika naj bi potrošila petdeset milijard
dolarjev za ekonomsko okrevanje vseh dežel
v petih letih. Senator je naglasil, da bi bilo
sprejetje njegovih priporočil najcenejša de¬
narna kupčija v ameriški zgodovini

Washington, D. C. — Presene¬
čena višja kongresna zbornica je
slišala drzen predlog, naj Ame¬
rika določi dve tretjini vsote, ki
gresta za vojaške priprave, do
$50,000,000,000 v petih letih za
financiranje programa svetov¬
nega ekonomskega okrevanja'.
To naj bi bil protistrup smrto¬
nosni oborožitveni tekmi z vodi¬
kovo bombo.

Končanje te tekme je predla¬
gal senator McMahon, demo¬
krat iz Connecticuta in načelnik
skupnega kongresnega odseka,
za atomsko energijo. Prej je iz¬
razil upanje, da bo njegov govor
v senatu sprožil splošno debato
o metodi, ki naj bi preprečila
uporabo vodikovih bomb. Pred¬
sednik Truman je odredil izde¬
lovanje vodikovih bomb v torek.

“Čas je prešel za običajno mi¬
šljenje in naša dežela mora iti
do korenin svojih virov iznajd¬
ljivosti,” je rekel senator. “Ako
bomo zmagali v tekmi in prvi
izdelali vodikovo- bombo, je le
vprašanja časa, ko bo tudi
Kremlin naznanil dosego uspe¬
hov. Na drugi strani, ako bodo
moja priporočila sprejeta, bi bi¬
lo to najcenejša denarna kupči¬
ja v zgodovini naše dežele.”

Senatorjev načrt uključuje
dva težka pogoja, katera je So¬
vjetska unija vetirala v prošlo-
sti. McMahon je predlagal, naj
Amerika določi dve tretjini let¬
ne apropriacije $15,000,000,000
za obrambo za petletni svetovni

Lie pozdravil
predlog senatorja

Označil ga je za
plemenito potezo

Lake Success, N. Y. — Trygve
Lie, generalni tajnik Združenih
narodov, je navdušeno pozdra¬
vil predlog demokratskega se¬
natorja McMahona, naj Ameri¬
ka potroši petdeset milijard do¬
larjev za financiranje programa
svetovnega ekonomskega okre¬
vanja in kampanje v prilog mi¬
ru.

Lie je dejal, da je predlog
plemenita in velikodušna pote¬
za. McMahon je tudi predlagal
končanje oborožitvene tekme in
obnovo razgovorov za dosego
sporazuma o mednarodni kon¬
troli orožja. Na sestanku s čas¬
nikarji je Lie dejal, da ne bi bi¬
lo pravilno, ako bi komentiral
govore v ameriškem kongresu,
toda ne more se vzdržati, da ne
bi čestital senatorju McMahonu,
ker je s svojim predlogom opo¬
zoril Ameriko in ves svet na ka¬
tastrofo, ki bo zadela vse drža¬
ve, če se bo oboroževalna tekma
nadaljevala.

Lie je razkril pred časnikarji,
da je dobil obvestilo od kitajske
komunistične vlade v Peipingu.
da je imenovala Či Čaotinga za
delegata v ekonomskem in var¬
nostnem svetu Združenih na¬
rodov. Vlada je tudi vprašala
Lieja, kdaj bo lahko Čaoting
prevzel sedež. V odsekih in od¬
borih Združenih narodov je še
vedno reprezentirana nacionali¬
stična Kitajska, dasi ne pred¬
stavlja kitajskega ljudstva.

Gotovo je, da Amerika ne bo
dovolila prihoda delegatu ko¬
munistične Kitajske, ker še ved¬
no priznava nacionalistično vla¬
do na Formozi. Velika Britani¬
ja in 17 drugih držav, včlanje¬
nih v organizaciji Združenih na¬
rodov, je priznalo kitajsko ko¬
munistično vlado v Peipingu.

Marshallov načrt pod dvema
pogojema.

En pogoj je sprejetje učinko¬
vitega programa za mednarodno
kontrolo atomske energije. Ame¬
rika in Sovjetska unija se že tri
leta prepirata in se ne moreta
zediniti o tem programu.

Drugi pogoj je podvrženje
vseh držav inšpekciji in da se
dve tretjini denarja, ki gre za
oboroževanje, potrošita za kon¬
struktivne namene. Jedro ruske
opozicije proti ameriškemu na¬
črtu mednarodne kontrole atom¬
ske energije je mednarodna in¬
špekcija.

McMahon je sugeriral, naj se
vsota $10,000,000,000, ki gre let¬
no za oboroževanje Amerike, po¬
troši za izvajanje četrte točke
Trumanovega programa — za
pomoč nerazvitim deželam sve¬
ta, uporabljanje atomske ener¬
gije za miroljubne namene in
ekonomsko pomoč vsem drža¬
vam, med temi tudi Rusiji. Se¬
nator je dejal, “da moramo kriv¬
do, ker niso naše poslanice v
prilog miru in spravi dosegle o-
nih, katerim so dostopi do in¬
formacij odprti, pripisati tudi
sami sebi, ne samo državam za
železnim zastorom. V Ameriki
je premalo voditeljev, ki bi se
zavedali, da mednarodna kon¬
trola atbmske energije je jedro
vse zunanje politike.”

McMahon je predlagal sploš¬
no propagando, da bi seznanila
ljudstvo Rusije in ljudstva v dr¬
žavah pod sovjetskim vplivom o
ameriškem načrtu kontrole a-
tomske energije. “Stalno bi mo¬
rali pozivati Kremlin, naj pojas¬
ni pogoje našega načrta ruske¬
mu ljudstvu,” je rekel senator.
“Pritiskati moramo na Kremlin,
da bo dovolil zborovanje Zdru¬
ženih narodov v Moskvi, da bo¬
do mednarodne diskuzije doseg¬
le mentaliteto povprečnega ru¬
skega državljana. Ako ne bomo
tega storili, bo totalitarizem za¬
jel tudi Ameriko. Kako naj
svobodne ustanove uspevajo ali
se vzdržujejo v položaju, v
katerem mora biti obramba, ci¬
vilna in vojaška, stalno na stra¬
ži in pripravljena za odbitje na¬
pada, ki lahko pokonča 50,000,-
000 Američanov v nekaj minu¬
tah? Ako ima kdo boljši načrt
kot je moj, naj pride z njim na
dan.”

Trumanova odločitev glede
izdelovanja vodikovih bomb je
izzvala kritiko nekaterih sena¬
torjev. Senator Donnel, repub¬
likanec iz Missourija, je hotel
vedeti, zakaj je Truman, ne kon¬
gres, izrekel odločitev glede iz¬
delovanja vodikovih bomb. Iz¬
javil je, da Truman sploh ni
imel pravice do odločitve.

Rusija ignorirala
francoski protest

Pariz. — Rusija je ignorirala
protest Francije proti sovjetske¬
mu priznanju “rebelne” vlade v
Indokini. Predsednik te vlade
je Ho Čiminh, v Moskvi izvež-
ban komunist. Francija je na¬
glasila v protestu, da je prizna¬
nje Čiminhove vlade razrahljalo
odnošaje med njo in Sovjetsko
unijo.

Nov letalski
rekord dosežen

Lizbona, Portugalska. — Pot¬
niško letalo družbe Trans World
Air je doseglo nov rekord v po¬
letu preko Atlantika. Razdaljo
2,750 milj med Ganderjem, No-
vafunlandija, in Lizbono je pre¬
letelo v sedmih urah in 21 mi¬
nutah. V letalu je bilo 28 pot¬
nikov in sedem članom posadke.

Domače vesti

Nov grob v Penni

Imperial, Pa. — Dne 26. jan.
je umrl Louis Bogataj, član dru¬
štva 106 SNPJ, star 61 let, sam¬
ski, rojen v Dolenji Dobravi nad
Škofjo Loko. Zapušča nekaj
sorodnikov tukaj in v starem
kraju. (O smrti Johna Moravca
je bilo že poročano. — Ured.)

Nov grob v Penni

Kaylor, Pa. — Dne 25. jan. je
umrla Alojzija Fruštik, stara 85
let, članica društva 244 SNPJ od
1917. Tukaj je živela 40 let.
Umrla je v Bengoniji, Mich.,
kjer je živela pri sinu na farmi.
Njena truplo je bilo pripeljano
semkaj in pokopano v East Bra-
dyju poleg treh hčera in moža,
ki je umrl 1942. Poleg sina v
j Michiganu zapušča zeta Čarlija
Kolicha, ki je vdovec, pet vnu¬
kov in dve vnukinji. K zadnje¬
mu počitku jo je spremilo član¬
stvo društva 244, ki preostalim
izreka sožalje.

Iz Clevelanda

Cleveland. — Po dolgi bolezni
je umrl v bolnišnici Louis Bar¬
le, vdovec, star 73 let, doma iz
Dobrnič, v Ameriki 50 let, član
društva Slava št. 173 SNPJ in
sv. Antona. Zapušča dva sino¬
va, štiri poročene hčere in več
vnukov. — Darinka Zavrl iz
Collinwooda se nahaja v bolniš¬
nici Lakeside, kjer se je morala
podvreči operaciji. — M o 11 y
Baucher iz Painsvilla se nahaja
v bolnišnici Glenville, kjer je
srečno prestala operacijo. — Na
univerzi Western Reserve je
maturirala za bolničarko miss
Ann Marie Bolek, hči družine
Frank Bolek iz Collinwooda.
Prejela je red Bachelor  of
Science za javno zdravstvo.

Jugoslavija spet
svari Bolgarijo

Ustavi naj pošiljanje
špionov čez mejo

Belgrad. — Jugoslavija je na¬
slovila novo svarilo sosednji
Bolgariji, naj ustavi pošiljanje
špionskih tolp čez mejo v Jugo¬
slavijo v zvezi z zaroto Komin-
forme pod rusko kontrolo, kate¬
re namen je strmoglavljenje
vlade premierja Tita.

Noto s svarilom, ki sliči ulti¬
matu, je izročil jugoslovanski
zunanji urad bolgarskemu po¬
slaništvu v Belgradu. Nota na
glaša, da Jugoslavija odločno
protestira proti organiziranju
terorističnih in surverzivnih
grup v Bolgariji, katerih člane
bolgarski uradniki pošiljajo v
deželo za pospeševanje agresiv¬
nih namenov.

Jugoslavija je pozvala bolgar¬
sko vlado, naj takoj ustavi take
sovražne aktivnosti.

Kanadski zunanji
minister se vrača domov

Tokio. — Kanadski zunanji
minister Lester Pearson in člani
misije kanadskih veščakov, ki so
se mudili na Japonskem več dni,
so odleteli domov. Imeli so važ¬
ne razgovore z generalom Mac-
Arthurjem, poveljnikom okupa¬
cijske sile na Japonskem, in čla¬
ni njegovega štaba.

Kavčukarski delavci
dobili penzije

Akron, O. (FP) — Unija kav-
čukarskih delavcev CIO ie izvo-
jevala zmago s tem, da je Good-
year Tire & Rubber Co. pristala

Obrambni tajnik
grozi Rusiji

Ameriška sila jo bo
zbila na tla

Washingion, D. C. — Obram¬
bni tajnik Johnson je dejal, da
bo ameriška oborožena sila šla
v akcijo in naklestila Sovjetsko
unijo in Stalina, če bosta kaj za¬
čela. On je govoril na državni
univerzi v Virginiji. Dejal je,
da je Rusija edina možna napa¬
dalka in Amerika mora biti pri¬
pravljena, da jo zbije na tla.

“Samo ena država je, ki lahko
začne vojno, ki bi zajela ves
svet,” je rekel Johnson. Ameri¬
ka je sedaj večja oborožena sila
nego je bila kdaj prej in priprav¬
ljena na spopad z vsakim agre¬
sorjem. Stalina želim opozori¬
ti, ako bo začel kaj ob štirih zju¬
traj, da bo ameriška oborožena
sila v akciji ob pptih zjutraj.”

Johnson je dostavil, da je kav-
sanje glede spojitve armade,
mornarice in letalske sile za¬
ključeno. Poveljniki teh sil se¬
daj kooperirajo med seboj. Na¬
črti ameriške vojne strategije so
sestavljeni in v soglasju s stali¬
ščem, da ima Amerika samo ene¬
ga sovražnika in ta je Sovjetska
unija. Johnson je mazil dvom,
da bi mir trajal 24 ur, ako bi so¬
vjeti mislili, da Amerika ni pri¬
pravljena za vojno.

---r—-

Mednarodna kontro¬
la atomskega orožja

Kongresnik svari
pred katastrofo

Washingion, D. C. — Več čla¬
nov kongresa je sugeriralo ob¬
novo prizadevanj za mednarod¬
no kontrolo atomskega orožja in
dosego sporazuma med Ameriko
in Rusijo. Izgledi pred masnim
pokončanjem v atomski vojni so
jih prestrašili.

Kongresnik Jackson, demokrat
iz Washingtona in član skupne¬
ga kongresnega odseka za atom¬
sko energijo, je kritiziral pred¬
sednika Trumana, ki je odredil
izdelovanje vodikovih bomb. Iz¬
javil je, “da je Trumanova odlo¬
čitev dvignila nož nad ameri¬
škim ljudstvom. Z lahkoto bo¬
mo padli pod tem nožem sploš¬
nega uničenja.”

Jackson je sugeriral, naj ame¬
riška vlada takoj naznani, da je
pripravljena za pogajanja z vse¬
mi državami, da pridejo atom¬
ske bombe pod mednarodno kon¬
trolo. “Sedaj stojimo pred naj-
večjo preizkušnjo v zgodovini,”
je dejal. “Državniki imajo zad¬
njo priliko za dohitetev znan¬
stvenikov, ki so zaposleni v raz¬
iskavah atomske energije. Lah¬
ko slutimo, da bo tudi Rusija
imela, ako jih še nima, vodiko¬
ve bombe.”

Frederick J. Libby, tajnik
Splošnega sveta za preprečenje
vojne, je ostro obsodil Trumano¬
vo odločitev glede izdelovanja
vodikovih bomb. Dejal je, da je
odločitev v popolnem nasprotju
s prejšnjimi Trumanovimi izja¬
vami, da je za svetovni mir.

T Jniie CIO bodo
podprle stavkarje

Chicago. — Unije Kongresa
industrijskih organizacij so za¬
gotovile podporo uniji telefon¬
skih delavcev, ki se je odločila
za oklic stavke v sredo. Zago¬
tovilo je dal v imenu unij Mi¬
chael Mann, pokrajinski direk¬
tor CIO. Unija telefonskih de¬
lavcev je zapretila z oklicem
stavke, ker ie American Tele¬
phone & Telegraph Co. zavrni¬
la zahtevo za zvišanje plače in
skrajšanje delovnih ur.

na pogodbo, Ki določa $100 me¬
sečne penzije za delavce s 25 let
službe po 65. letu starosti,

BRITSKl ZNAN¬
STVENIK FUCHS
ARETIRAN

Obtožen je, da je poši¬
ljal atomske taj¬
nosti Rusiji

Washingion, D. C. — Po seji
senatnega odseka za apropria¬
cije, katere se je udeležil J. Ed¬
gar Hoover, načelnik federalne¬
ga detektivskega biroja, je bilo
objavljeno naznanilo, da je bil
britski atomski  znanstvenik
Klaus Fuchs aretiran v Londo¬
nu. Hoover je povedal članom
odseka, da je bil Fuchs v služ¬
bi Rusije že 1. 1939. Preiskava,
katero je osebno vodil Hoover
več mesecev, je rezultirala v a-
retaciji britskega znanstvenika.

Fuchs je bil v Ameriki v voj¬
nem času kot član britske misije
in kot tak je imel dostop do in¬
formacij o atomski bombi. Hoo¬
ver je razkril članom senatnega
odseka vse detajle v zvezi z are¬
tacijo Fuchsa. Neki senator, ki
ni dovolil omembe svojega ime¬
na, je dejal, “da je Fuchs delno
priznal krivdo.” Znanstvenik je
bil aretiran na obtožbo, “da je
direktno in nedirektno pošiljal
informacije o atomski in vodi¬
kovi bombi ruskim agentom.”
Te informacije so omogočile ru¬
skim znanstvenikom sprožitev
eksplozije atomske bombe tri
leta prej kot so pričakovali ame¬
riški znanstveniki.

Hoover je baje razkril članom
senatnega odseka vse podrobno¬
sti o delovanju komunistične
špionske organizacije v Ameri¬
ki. Nekateri so izjavili, da bo
Fuchs postavljen pred britsko
sodišče, toda na obravnavi se
ne bodo rešetale glavne atomske
tajnosti. Maksimalna možna
kazen v smislu obtožbe, na ka¬
tere podlagi je bil Fuchs areti¬
ran, je 14 let zapora.

Aretacija britskega znanstve¬
nika je sprožila dve kongres¬
ni preiskavi. Eno bo vodil skup¬
ni kongresni odsek za atomsko
energijo, drugo pa kongresni
odsek, ki vodi zaslišanja o ne¬
ameriških aktivnostih. Pred
skupnim kongresnim odsekom
bo nastopil general Leslie R.
Groves, ki je bil načelnik atom¬
skega projekta v vojnem času.
Pred odsek bodo pozvani tudi
vojaški poveljniki, ki so bili u-
deleženi v atomskem projektu
do ustanovitve civilne komisije
za atomsko energijo 1. januarja
1. 1947. Načelnik te komisije je
David Lilienthal, ki bo resigni-
ral 15. februarja.

Avtna unija zahteva
zvišanje plače

Chicago. — Avtna unija CIO
zahteva od International Har-
vester Co. zvišanje plače za de¬
set centov na uro ali pa ustano¬
vitev pokojninskega sistema, ka¬
terega naj bi sama vzdrževala.
V pokojninski sklad naj bi pri¬
spevala deset centov na uro za
vsakega delavca. Kompanija je
prej ponudila uniji pokojninski
načrt, ki je določal mesečno po
kojnino $100, toda v tej vsoti je
bila uključena pokojnina iz
sklada federalne socialne zašči¬
te. Unija je zavrnila ta načrt.
Pogajanja med njo in kompani-
jo se nadaljujejo.

Katoliška procesija
v Londonu prepovedana

London. — Policija je prepo¬
vedala procesijo katolikov v
Londonu in izjavila, da bi imela
političen značaj. Rimska kato¬
liška cerkev je naznanila, da se
bo odločno borila za neodvisnost
katoliških šol v Veliki Britaniji.
Delavska vlada je prepovedala
vse politične procesije v prihod¬
njih treh mesecih. Na podlagi
v parlamentu sprejetega zakona
se morajo uprave vseh šol pod¬
rediti določenemu vzgojnemu
pravilniku,

Odvetnik obtožen
žaljenja sodišča

Kazen bo izrečena
po končanju
obravnave proti
Bridgesu

San Francisco, Cal, — Federal¬
ni sodnik George B. Harris je
obtožil Jamesa Maclnnisa, zago¬
vornika Harryja Bridgesa, pred¬
sednika unije pristaniščnih de¬
lavcev, žaljenja sodišča. Nazna¬
nil je, da mu bo naložil kazen
po zaključenju obravnave.

Prej je sodnik obtožil žaljenja
sodišča Vincenta Hallinana, za¬
govornika Bridgesa. Naložil mu
je šest mesecev zapora. Kazen
bo moral odslužiti po zaključe¬
nju obravnave.

Sodnika je razkačila opazka
odvetnika Maclnnisa. Harris je
pokaral odvetnika, nakar je
slednji dejal, da se bi moral
sodnik sramovati svojega obna¬
šanja. Maclnnis je protestiral,
ker je sodnik vprašal katoliške¬
ga duhovnika Paula W. Meine-
cka, ki je pričal v prilog Bridge¬
su, ali se je nedavno podvrgel
zdravniški preiskavi. Sodnik je
hotel ustvariti vtis, da duhovnik
ni pri zdravi pameti.

Bridges je obtožen krive pri
šege, ker je izjavil, ko je dobil
ameriško državljanstvo 1. 1945,
da ni član komunistične stranke.
Dva druga uradnika unije — J.
R. Robertson in Henry Schmidt
— sta tudi obtožena krive prise¬
ge, ker sta trdila, da Bridges ni
komunist.

Ruska bomba
zavezala jezike

Višinski podal pre¬
gled zunanje politike

Moskva. — Andrej Višinski,
zunanji minister, je podal čla¬
nom svojega štaba pregled so¬
vjetske zunanje politike. Dejal
je, da je ruska atomska bomba
zavezala jezike imperialističnih
vojnih hujskačev in sovražnikov
Sovjetske unije.

Višinski je govoril po nazna¬
nilu predsednika Trumana, da
bo Amerika izdelovala vodikove
bombe.

“Zadostovalo bo, ako se spom¬
nimo dejstva, da je posest taj¬
nosti atomske energije vodila
Sovjetsko unijo ne samo v po¬
sest te energije, temveč tudi v
posest atomske bombe,” je rekel
Višinski. To je ogromen uspeh
sovjetske države in tudi silen
udarec imperialističnim vojnim
hujskačem. Sedaj so bolj pre¬
vidni in zmerni v svojih izjavah
in mednarodnih odnošajih. V
dobi različnih devaluacij je So¬
vjetska unija dosegla najvaž¬
nejšo devaluacijo — devaluacijo
atomske bombe.”

Sodelovanje med
Ivema unijama

Washington (FP) — Delavski
tajnik Maurice J. Tobin je na¬
znanil, da sta samostojna zveza
mašinistov in unija avtnih de¬
lavcev CIO dosegli sporazum, ki
določala, da se ne bosta vmeša¬
vali v organizacijske zadeve, ki
spadajo v področje teh dveh
unij.. Uniji sta sklenili, da bosta
medsebojno sodelovali za pospe¬
šitev organizacijskega dela.

Zahtevajo odsta¬
vitev Denhama

Miami Beach, Fla. (FP)—Ekse-
kutivni svet Ameriške delavske
federacije je 30. jan. proglasil
Roberta N. Denhama, vladnega
pravnega delavskega svetoval¬
ca, za nesposobnega, ker je s
svojimi nastopi pokazal, da je
skrajno pristranski in sovražen
nap ram delavskim unijam. Več
drugih, delavskih organizacij je
zahtevalo, naj predsednik Tru¬
man Denhama odstavi,

SPLOŠNA STAVKA
RUDARJEV SE
PRIČAKUJE

Leivis zavrnil Truma-
nov poziv za skle¬
nitev premirja

Washington, D. C. — Zname¬
nja so, da se 100,000 stavkujočih
rudarjev ne bo vrnilo na delo
danes (pondeljek) in da bo ve¬
čina izmed 400,000 članov rudar¬
ske unije ostala doma. Rudarji
v severni West Virginiji se niso
vrnili v premogovnike sinoči in
bojazen je, da se bo stavka raz¬
širila na premogovnike v juž¬
nem delu države.

John L. Lewis je v soboto za¬
vrnil Trumanov poziv za skleni¬
tev 70-dnevnega premirja in ob¬
novo produkcije premoga v pon¬
deljek. V odgovoru je naglasil,
da rudarji nočejo, “da bi trije
tujci dobili oblast nad njimi in
jim diktirali mezdne in delovne
pogoje.”

Operatorji iz severnih in za-
padnih držav, ki so pretrgali po¬
gajanja z Johnom L. Lewisom,
predsednikom rudarske unije
UMWA, glede sklenitve nove
pogodbe, so obvestili predsedni¬
ka Trumana, da so sprejeli nje¬
gov predlog za 70-dnevno pre¬
mirje in da so za obnovo nor¬
malne produkcije premoga.

Pogajanja so se razbila, ker
ni hotel Lewis pristati na proti-
zahteve operatorjev. Obdolžil
jih je, da hočejo ustvariti situaci¬
jo, v kateri naj bi se Truman
poslužil Taft-Hartle.yevega zako¬
na in tako izsilil polno produk¬
cijo premoga, operatorji pa oči¬
tajo Lewisu, da hoče kontrolirati
produkcijo.

Truman je izjavil, da je bil
njegov namen, ko je pozval
Lewisa in operatorje, naj obno¬
ve pogajanja, vzpostavitev pet
dni dela v premogovnikih v te¬
dnu. Lewis je odredil tridnevno
delo v tednu 5. decembra. Po¬
gajanja so se razbila kmalu po¬
tem, ko je Truman naznanil, da
se bo poslužil Taft-Hartleyeve-
ga zakona le v služaju nujnosti.
Naglasil je, da taka nujnost se¬
daj ne obstoja.

Pred federalnim sodnikom R.
B. Keechem je peticija Roberta
N. Denhama, pravnega svetoval¬
ca federalnega delavskega odbo¬
ra, za izdanje injunkcije proti
rudarski uniji. Denham se je v
sporu med unijo in operatorji
postavil na stran slednjih.

Šestdnevnih v For¬
dovih tovarnah

Kompanija hoče
doseči nov rekord
v produkciji

Detroit, Mich. — Ford Motor
Co. je odredila šest dni dela v
tednu v svojih ogromnih tovar¬
nah v River Rougu. Okrog 15,-
000 delavcev bo delalo odslej
naprej šest dni v tednu.

Henry Ford, predsednik kom-
panije, je dejal, da hoče doseči
največji rekord v produkciji av¬
tomobilov v prvi polovici tega
leta.

Dva rekorda sta bila dosežena
v januarju. V tem mesecu je bi¬
lo izdelanih v Fordovih tovar¬
nah 148,393 avtomobilov in to¬
vornih avtov. Produkcija zad¬
nji dan v mesecu je znašala 7,-
200 motornih vozil. Čezurno de¬
lo v tQvarnah bo znašalo pet ur
na teden v prihodnjih mesecih.

Reka Ohio
prestopila bregove

Cincinnati, O. — Reka Ohio je
prestopila bregove v tem mestu.
Voda je poplavila ceste in niži¬
ne v Porthsmout.hu, Ripleyju,
O., Maysvillu, Ky., in Florenci,
Ind. _ _4 ^i»i

PROSVETA

PONDELJEK. 6. FEBRUARJA 1950

PROSVETA

THE ENLIGHTENMENT

-T.AMLO I« LASTNINA SLOVENSKE HA>'ODKE PODPORNE

JEDNOTE

Orgaa st ud publlahsd by Slovan« Kamnal BM«St Bectaiv

Naročnin« za Zdruiana držav* (Uron Chicaga) ln Kanado $8.90
na lato, $4.00 xa pol leta, $2.00 za četrt leta; za Chicago in okolico
Cook Co., $9.50 za celo leto. $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11.00.

Subscriplion rates: for the United States (except Chicago) and
Canada $8.00 per year, Chicago and Cook Counlr $9.50 par ya«x,
foreign countries Sl 1.00 per year.

Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopiscv in nenaročenih
člankov se ne vračajo. ..Rokopisi literarne vsebina (črtice, povesti,
drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če je priložil
poštnino.

Adverlising rates on agreement.—Manuscripts of Communications
and unsoliciied ariicles will not be reluraed. Other manuscripts,
such as stories, p)sys, poems, etc., svili be returned to sender only
when accompanied by self-addressed and siamped envelope.

Naslov na vse. kar ima stik z listami

PROSVETA

2657-59 So. Lawndal« Ave., Chicago 23, Illinois

'jia&DvL na&ipL nctMlbin,

Cnjižna kampanja
regresivnih Slovenk

138

Dekadenca “krščanske”

civilizacije

Ce  bo šlo “vse posreči”, bomo v doglednem času torej dobili no¬
vo atomsko bombo, vodikovo, o kateri pravijo, da bo baje tisočkrat
bolj destruktivna kakor je bila “hirošimska”. Kakor kaže primer
jevalna risba v čikaškem Sun-Timešu, bi sicer zadostovala “samo’
stokrat bolj destruktivna atomka, pa bila uranijeva ali vodikova
za zrušenje pretežnega dela Chicaga z več predmestji vred. To je
če bi bila vržena v sredino mesta—na Kedzie ave. in Madison st
Tisočkrat močnejša bi pa seveda spremenila v razvaline tudi vso
čikaško okolico z Waukeganom, Jolietom in Garyjem vred
spremenila v paro tudi precejšen del dolnjega dela Michiganskega
jezera.

Seveda pa ta “vodikovka” ni namenjena nam, marveč—Rusom
in drugim boljševikom. Ampak če se bo ameriškim znanstvenikom
posrečilo izdelati vodikovo bombo, jo bodo sigurno izdelali tudi
Rusi. Rusi jo bodo v primeru “obrambne” vojne sicer težje prenes
li v Ameriko, ker nimajo svojih letalskih baz v Kanadi, na Kubi
ali v Mehiki, kakor jih imamo “mi” okrog Rusije. Toda sigurno
je to, ako jih bomo “mi” skušali metati na Rusijo, jih bodo'tudi
Rusi skušali metati na Ameriko. V atomski tehnološki znanosti
Rusi danes najbrže nič ne zaostajajo za Ameriko. Če atomsko silo
rabijo za razbijanje gorovja, kakor je zadnjič trdil Višinski na zbo¬
rovanju Združenih narodov, je ruska atomska veda v resnici že
precej velik korak pred ameriško.

Sicer pa še ni nič gotovega, da Rusi res delajo kanale skozi go¬
rovja z atomsko silo. To pravimo iz razloga, ker je moskovski
tisk tedaj citiral  Višinskega, da je v omenjenem govoru na gene¬
ralni skupščini Združenih narodov rekel, da Rusija želi  uporabiti
atomsko silo za razbijanje gora, za velika konstrukcijska dela.
Toda naj Rusija že faktično uporablja atomsko silo za konstruk¬
cijska dela, za civilno uporabo, ali pa to samo želi, ni nobenega
dvoma, da tudi ona izdeluje atomske bombe in da se bo vrgla tudi
na izdelovanje vodikovih bomb. Čeprav takih stvari ne obeša na
veliki zvon, je vsekakor možno, da bo v iznajdbi vodikove bombe
Ameriko—prehitela. Vsaj tako ugibljejo nekateri znanstveniki.

Cleveland, O. — Pisma in po-
očila, ki prihajajo iz naše stare
domovine, nam dajo razumeti,
da so naši tam preko še vedno v
potrebi za mnoge stvari, ki so
bile uničene v vojni. Zlasti pa
še sedaj, ko se trudijo, da gospo¬
darsko preuredijo Jugoslavijo, v
cateri se bo lahko vsak preživ¬
ljal. Velikodušno ie že naš na¬
rod prispeval na različne načine,
ker kot člani enega naroda čuti¬
mo dolžnost, da jim po moči po¬
magamo.

V teku pa je sedaj kampanja,
katero je podvzela organizacija
Progresivnih Slovenk, to je kam¬
panja knjig in revij, iz katerih
se bodo študenti in slušatelji u-
niverz učili, kar jim bo v veliko
pomoč pri raznih potrebnih stro¬
kah, ki jih rabi naša stara domo¬
vina.

Zelo častno so se že odzvala
razna društva, kakor tudi posa¬
mezniki, nekateri z denarjem in
drugi s knjigami. Ker pa je po¬
treba velika, kot pišejo od tam,
se kampanja nadaljuje in ste
prošeni, da še nadalje prispeva¬
te.

Prva pošiljka je že na poti.
Kaj in koliko, je bilo pojas¬
njeno v časopisih.

Vsi vemo, da je dobra poučna
knjiga duševna hrana, ki poma¬
ga človeku, da se spopolnjuje in
napreduje. Narod v domovini
bo hvaležen. Mi pa se bomo za¬
vedali, da smo jim kot sinovi in
hčere enega naroda, priskočili na
pomoč.

Dobra znanstvena knjiga je
posoda, iz katere se hrani člove¬
ški duh in razum, iz katere mo¬
ra priti tudi načrt za cilj za
boljše razumevanje med ljudmi
vsega sveta. In ta posoda se ni¬
koli ne izprazni!

Nežka Kalan

nika —• Stružnik Miha, predsed- Lokar, Charles Luks, John Mi-
nik. kuš, Joseph Merhar, Antonia

Meni se vidi, da je na mestu, Mach, Leo Poljšak, Paula Pru-
ker oblast vse knjige tako na-' dič, Janko Rogelj, Sterling Rus-
tančno pregleda. Kam bi pa ' seli, Bob Slejko, Josephine Turk,
prišli, če bi dopustili širjenje; Roseline Walker, Josie Zakraj-
Jontezove in Molkove literature-Lsek, mrs. A. Zorko, Lovrenc in

(sedanje) in pisanje Ameriške
Domovine?

Ne vidi pa se mi pravilno, da
se dostavitev knjig zavlačuje
toliko mesecev, da se vzame
človeku, ki se trudi s takimi
stvarmi, vsa dobra volja.

Na koncu pa moram reči, da
sem vesel, da bodo knjige služi¬
le pravemu namenu, kot je bila
želja nas vseh.

Andrew Bar tel

Poročilo o knjižni
kampanji Progre¬
sivnih Slovenk

Taka je torej ta naša foliko opevana—“krščanska” civilizacija.
Na “našo” iniciativo se bo zdaj vrgla na izdelovanje vodikovih
bomb, stokrat ali tisočkrat silnejših od “navadne” atomske bombe.
Kam to vodi, nihče ne ve, to je v totalno destrukcijo našega vse-
mirja z vso tako zvano “krščansko”, “pogansko” in “komunistično”
“civilizacijo” vred, ali “samo” na uničenje posameznih dežel. Če
se atomskim znanstvenikom posreči, da “užgejo” vodikove atome,
ki so sestavni del zraka, kdo more garantirati, da se pri taki raz-
strelbi ne bodo “užgali” tudi dušikovi in kisikovi atomi, to je eks¬
plodira celo ozračje in mahoma spremeni vse ozemlje v en sam
velikanski ognjenikov majhno ognjeno sonce???!!! . . .

Well, to bi bila morda še najboljša “solucija” za to velenorišnico,
ki ji pravimo—“civilizacija”. V zadnjih sto ali dve sto letih se je
človek na polju teoretične in aplicirane vede res dvignil v bajne
višine—tako visoko, da se danes že igra z naj večjimi tajnimi Na¬
rave. Ustvaril je čudovite stroje, s katerimi bi si lahko ustvaril
nebesa za vse narode in poedince, če bi jih upregel v izključno ko¬
rist človeštva. Toda danes vsa nagromadena veda, vsi ti stroji slu¬
žijo v prvi vrsti za blazne težnje, kako bi čim bolj efektivno in
naglo spremenili “sovražnikovo” deželo v razvaline, pomorili čim
več ljudi, razbili čim več mest in vasi.

Res blaznost prvega reda. Zato se trezno mislečemu človeku
tudi nehote vsiljujejo cinične misli, da bi uničenje te blazne “kr¬
ščanske” civilizacije ne bila nobena škoda, in sicer zato ne, ker tako
blazno in nepremišljeno sili v agonije in—samomor.

★

Mislili smo, da se bo našel kdo v kongresu, ki se bo dvignil v
vsej svoji sveti jezi in udari^po tej blaznosti, kakor hitro bo pred¬
sednik Združenih držav odredil izdelavo vodikovih bomb, odnosno
že prej. To je bila naša pobožna želja. Toda kakor poročajo iz
Washingtona, je v kongresu ta Trumanova odredba zadnji torek
naletela na splošno odobravanje. Skratka, moralna dekadenca na
vrhu vladajočih krogov je popolna. O kakšni sveti jezi in resnih
svarilih, ki bi jih narekovali tako zvani krščanski nauki, ni sluha
ne duha. (To je bilo napisano pred govorom senatorja McMahona.)

Popolna moralna dekadenca prevladuje tudi med ameriškimi
atomskimi znanstveniki, izumitelji in izdelovalci tega strašnega
orožja, ako je soditi po izjavah, ki so jih podali nekateri odličnjaki.
Dr. Harold Urey, načelnik fizične fakultete na Čikaški univerzi,
ki je igral važno vlogo pri iznajdbi prve atomske bombe, je ta
Trumanov odlok pozdravil na vsej črti. “Mi moramo napraviti tc
bombo in obenem skušati združiti Zapad . . .”—proti Rusiji. Tru¬
manov odlok je podprl tudi dr. Arthur H. Jaffey, načelnik Argonne
National Laboratories pri Chicagu, dalje dr. Irvin Stewart, pred¬
sednik državne univerze v West Virginiji in pomožni direktor
urada (zveznega) za znanstveno raziskavo. In več drugih. Od
šestih znanstvenikov, ki jih je zadnjo sredo citiral čikaški Sun-
Times, je le eden izrazil dvom. In ta znanstvenik je Herbert Pome-
rance, fizik v Oak Ridgeu, Tenn., ki je dejal, da se mu zdi, da se
dežela v tem “porniče nekoliko prehitro. Nisem gotov, da je to
pravilno, če pomislimo na politične vetrove današnji dni.”

Po eksploziji atomskih bomb na Japonskem so ameriški atom¬
ski znanstveniki pokazali veliko zbeganost, težko vest in pričeli
mrzlično delovati za mednarodno kontrolo atomske energije. Bili
so v sprednjih vrstah tega gibanja, ker so videli v atomskih bom¬
bah orožje, ki zna tako zvani zapadni civilizaciji, sploh velikemu
delu človeštva, prinesti samomor.

Ker med Ameriko in Rusijo ni prišlo do nikakega sporazuma,
se je v njih vrstah pojavilo malodušje in obenem sovraštvo do
Rusije. Tega sovraštva se je zlasti nalezel profesor Urey, ki se je
začel ogrevati za organiziranje zapadnega sveta proti Rusiji v ta¬
ko zvani zapadni svetovni federaciji. Dr. Urey je bil prej dokaj
strpen napram Sovjetski uniji in se ogreval za spravo med Vzho¬
dom in Zapadom.

Poslali knjige
na Vrhniko

Norih Chicago, lil. — Ker me

je več tukajšnjih rojakov vpra¬
šalo glede knjig, katere so daro¬
vali, a niso člani Slovenske či¬
talnice, se mi vidi pravilno, da
povem javno, kako je s to stvar¬
jo.

Na čitalniški seji meseca okto¬
bra 1948 je Albina Furlan pri¬
poročila, da bi čitalnica darova'
la odvišne knjige knjižnici na
Vrhniki pri Ljubljani. Predlog
je bil sprejet s pripombo, da či¬
talnica prevzame tudi stroške s
pošiljatvijo.

Delo v zvezi z zbiranjem knjig
in odpošiljat vi j o so prevzeli
Math Ogrin, Jakob Mesec, Frank
Nagode in Andrew Bartel. Poleg
čitalnice so knjige darovali tudi
Frank Grum, Thomas Krainc,
Math Jereb, Math Ogrin, Jakob
Mesec, Andrew Bartel, John
Gantar in Johana Miller. Zaboj
z 250 knjigami je tehtal 127 fun
tov. Voznina je stala $17-34. Za¬
boj smo odposlali 20. aprila. Od¬
govor, da so knjige prejeli, pa
sem dobil 13. januarja. Torej
dolga pot!

Rojak Janez Čeme, na čigar
naslov sem poslal zaboj s knji¬
gami, mi je pisal, da je imel ve¬
liko sitnosti, predno so mu knji¬
ge izročili, in da so čakale več
mesecev v Ljubljani na carini,
da jih je pregledal tiskovni u-
rad pri predsedstvu vlade LR
Slovenije. Pravi, da je prišlo
vse v redu, le nekaj knjig so ob¬
držali v Ljubljani, ker so se jim
zdele nekoliko sumljive. On je
vso pošiljko izročil v pisave ro¬
ke, to ie delavski knjižnici na
Vrhniki. Poslal je potrdilo in
zahvalo imenovane knjižnice,
katero se glasi:

Tov. Andrew Bartel! Sindi
kalna delavska knjižnica n;
Vrhniki sporoča, da je prejela
zaboj knjig, katere so bile po¬
slane skozi tov. Čeme Janeza
Vrhnike. Za knjige se Vam naj¬
lepše zahvaljujemo, katere so
dragoceni dar in v veliko korist
našemu delavstvu. Zahvaljuje¬
mo se vsem rojakom, kateri so
prispevali pri omenjeni „pošilja-
tvi. (Pečat). Krajevni svet Vrh-

Cleveland, O.—Glas o knjižni
kampanji Progresivnih Slovenk
je doslej dosegel domala vse slo¬
venske naselbine širom Ameri¬
ke z vabilom, da se kot zavedni
Slovenci, ki želimo svojemu na¬
rodu, ki si utrujen od nadčlove¬
ških naporov vojnih in povojnih
let z vso silo prizadeva doseči
svetlejših dni—ponovno strne¬
mo v močan krog, da jim z brat¬
skimi čustvi in bodrilno gesto
vsaj delno-odstranimo ovire, ki
jim zaustavljajo pot in tako po¬
spešimo njih korak k cilju.

Progresivne Slovenke smo po¬
vabile našo javnost na sodelova¬
nje te važne intelektualne misi¬
je potem, ko smo zaznali o pere¬
či situaciji pomanjkanja učnega
materiala v srednjih in višjih šo¬
lah. Zaslutile smo težnjo tam¬
kajšnjega mladega rodu, streme¬
čega po intelektualnem izpopol-
njenju, s katerim bi z vso silo
umskega in delovnega doprinosa
utrdili temelj zgradbi svoje pre¬
urejene domovine.

S čistimi nazori in v trdni ve¬
ri, da moremo ameriški Slovenci
tudi tem težkočam odpomoči, se
je porodila knjižna kampanja
Progresivnih Slovenk. Nisem se
motila! Zopet je stopil v ospre¬
dje naš  človek, požrtvovalen in
plemenit in širokogrudno podprl
to našo kulturno akcijo. V veli¬
ko zadoščenje mi je poročati, da
je bilo vsled velikodušnega od¬
ziva naše napredne javnosti omo¬
gočeno odboru odpremiti dne 16.
januarja 18 zabojev—prvo po¬
šiljko vsebujočo 249 . knjig, 547
iztisov revij,'raznih znanstvenih
panog, 58 letakov, 11 zemljevi¬
dov in 16 različnih serij infor¬
mativnih priročnikov.

Pred tem, to je koncem decem¬
bra, je odbor položil enoletno
naročnino za 67 raznovrstnih
znanstvenih revij, za katere smo
prejele prošnje, ki se bodo poši¬
ljale raznim učnim zavodom di¬
rektno od založnikov, pričenši s
1. januarjem. Stroški za te revi¬
je znašajo $455.70.

Od 249 je bilo kupljenih 31
knjig, vse ostale so bile darova¬
ne. Kot prvi sotrudnik nas je
radostno presenetil znani wau-
keganski rodoljub dr. Andrew
Furlan, ki nas je takoj po raz
pišu kampanje obvestil takole:
“Ravnokar sem se mislil obrni¬
ti na jugoslovanskega poslanika
v Washingtonu, če mogoče po
trebujejo zobozdravniške knjige
in revije v Jugoslaviji. V časopi
sih pa vidim, da ste Progresivne
Slovenke pričele s knjižno kam¬
panjo, zato se obračam na vas za
podrobnejše informacije,” itd.
Seveda smo dobremu doktorju
radevolje ustregle in res je kma
lu za tem prispelo v SND na St.
Clair ave. šest velikih zabojev,
cela knjižnica dragocene litera¬
ture, nanašajoče se večinma na
zobozdravniško vedo. Dr. Fur¬
lan je s svojim velikodušnim da¬
rilom sigurno zavzel prvo mesto
med posameznimi sotrudniki,
kar je vsekakor častno tudi za
ameriško Vrhniko.

Iz Clevelanda pa so darovali
knjige za prvo pošiljko sledeči:
Mrs. J. Cekada, Vinko Coff, Ed-
wina Cummings, John Dacar,
Lillian in Joseph Durjava, Frank
Elersich, Bertha Erste, Henry
Gorjanc, Jean Kastelic, dr. F. J.
Kern, Louis Levstik, Andrew

Vic Bajc iz Fairport Harborja,
Ohio, in slovenski “Jimmv Hig-
gins” iz Herminieja, Pa., Anton
Zornik.

Informacije oziroma navodila
za živilsko industrijo v Ljublja¬
ni so prispevale znane ameriške
živilske veleindustrije: Stokely
Van Čamp, Inc!, Kellogg Co.,
General Mills, Swift & Co. in
Campbell Soup. To je kratko
poročilo naše prve pošiljke. Od-
bbr pa ima v arhivu natančen se¬
znam vsake knjige in ime daro¬
valca ter ime in naslov šole, ka- 1
teri so knjige namenjene. Enak
seznam je bil poslan dr. Mirku
Rupelu, upravniku univerzitet¬
ne knjižnice v Ljubljani, kamor
bodo vse pošiljke dostavljene.
On bo poskrbel, da bodo knjige
izročene po našem n a v o d i lu
onim učnim zavodom, ki so za¬
nje zaprosili. Da se je zamoglo

v razmeroma kratkem času naše
kampanje doseči tako lep uspeh,
gre v prvi vrsti zasluga odboro-

vi predsednici Vidi Shiffrer, ka¬
tere spretno vodstvo je dalo
kampanji učinkovit razvoj.

O denarnih prispevkih čitamo
redna poročila naše blagajničar¬
ke Victorije Poljšakove, ki vest¬
no zaznamuje to važno stran na¬
še akcije, od katere zavisi njen
bodoči razmah. Na zadnjem od-
borovem sestanku nam je vsa
smejoča se čitala prispevke, ki
so dosegli bfižino vsote $1,600.00.
Ob njenem poročilu potuje naša
misel po slovenskih naselbinah
širom Amerike, poišče te dobre
ljudi, ki so zbrani na sejah svo¬
jih društev z razumevajočim sr¬
cem sprejeli našo besedo ter
gmotno in moralno podprli naš
apel. Naša misel je hitela vspo-
redno z Vikinim poročilom po
naselbinah od New Yorka, Pen-
ne, Ohia, Indiane, Illinoisa, Wis-
consina, Minnesote—skozi New
Mexico, Wyoming tja v Calif or-
nijo in se ustavila pri društvu
Tabor Slovanov v San Franciscu
na strmem ‘kranjskem hribčku”.

V lanskem letu nam je sreča
naklonila, da smo bili gostje v
tem slovenskem taboru v času,
ko je društvo proslavljalo 45-
letnico SNPJ. Živo se mi je
predočil potek slavnostnega ban¬
keta, ko so društveniki po ime¬
nitni pojedini ob ozaljšanih mi¬
zah in srečnih obrazov, ki so iz¬
ražali prijateljsko naklonjenost,
pazno poslušali novega gl. pred¬
sednika. Bili smo deležni pri¬
srčnega gostoljubja tamkajšnjih
rojakov in pri tem navezali z
njimi prijateljske stike, ki ne
bodo nikoli pozabljeni. In sedaj
je ta tabor zavednih Slovencev
na obrežju daljnega Pacifika
podprl knjižno kampanjo z izdat¬
no vsoto. Hvala temu in vsem
drugim slovenskim taborom ter
posameznikom širom Amerike za
naklonjenost tej dobrodelni kul¬
turni akciji!

Končno želim v imenu celo¬
kupnega kampanjskega odbora
izraziti toplo zahvalo vsem zna¬
nim dopisnikom, ki so z vzpod¬
budnimi članki podprli našo
kampanjo in urednikom naših
listov za dobrohotno sodelova¬
nje.

Zdaj' pa na delo za našo drugo
pošiljatev!

Za knjižnji kamp. odbor P. 'S.:

Josephine Petrič, tajnica.

Po 22 letih na obisku
v rojstni domovini

Milan Medvešek

7.

Drugi ali tretji večer našega
bivanja v Beogradu sva z dele¬
gatom Milanom Bigo zalezla v
neko gostilno, katera je bila na¬
trpana z gosti. Pri eni izmed
miz je sedela skupina moških,
kateri so bili že prilično “oka¬
jeni” ali “fajhtni”. Neki močan
mož, slabo oblečen in neobrit,
ki je zgledal kot kakšen ne¬
ugnan pristaniški delavec, je
pričel glasno peti: “J . . . . Bo¬
ga, Krista — ja ne volim ko¬
munista.”

In vino veritas. V vinu je
resnica. Dotičnik očitno ni za¬
dovoljen s sedanjim režimom,
kar je izrazil v trenutku, ko ga
je imel že precej pod'kapo. Za¬
me pa je bil važen ta incident v
toliko, v kolikor je pokazal, da
niso vsi za novo Jugoslavijo,
na, drugi strani pa, da ne stoji
policaj za vsakim hrbtom. Mož
je namreč precej časa razgrajal,
a se ni nihče zmenil zanj.

Predno smo odpotovali v Ju¬
goslavijo, so nekateri trdili, da
bomo videli samo tisto, kar nam
bodo pokazali jugoslovanski
predstavniki, a pokazali nam
bodo samo lepe stvari. Seveda,
jugoslovanski predstavniki bi
bili presneto neumni, ako ne bi
pokazali pozitivnih rezultatov
napora nove Jugoslavije. Toda
nihče nam ni branil iti kamor
koli in jaz sem si ob prostem
času ogledoval stvari in ljudi po
svoji volji. Nikdar mi ni nihče

nes Jugoslavija še vedno v pro¬
cesu revolucije, da niso vsi Ju¬
goslovani dobri ljudje, da se je
tudi marsikdo vrinil na oblast,
kateri bi bil bolj koristen na
smetišču in da je tudi marsikate¬
rega poštenega državljana strlo
kolo revolucije. Vsaka revolu¬
cija, vsak preobrat terja tudi
nedolžne, žrtve. V Jugoslaviji
pa je prišlo do temeljitega pre¬
obrata, do kontrastnih spre¬
memb na vsej črti, do naj večje¬
ga socialnega, kulturnega in go¬
spodarskega preokreta izza ru¬
ske revolucije!

Naša delegacija je tudi obiska¬
la “Zaščitni dom osužnica po-
rodnija” v Indjiji v Banatu. Tu
so zaprte noseče ženske, katere
so izvršile tak ali tak zločin. Ta
ječa je v prvi vrsti vzgajališče
in straža sploh ne eksistira.

S predstavniki Rdečega križa
smo tudi obiskali Belo Cerkvo v
Banatu, katera leži blizu romun¬
ske meje. V tem mestu se na¬
haja pod oskrbo Rdečega križa
približno 500 grških otrok, kate¬
ri so pribežali pred monarhofa-
šističnem terorjem v Jugoslavi¬
jo.

V Belo Cerkvo smo se peljali
z majhnim avtobusom, kateri je
bil natrpan do zadnjega kotička.
Poleg naše delegacije so bili
predstavniki Rdečega križa, čas¬
nikarji, zastopniki direkcije za
informacije in Ljudske fronte.

Te vožnje ne bom pozabil ta¬
ko hitro. Imel sem priliko, da

sledil in v kolikor mi je znano, sem si ogledaval bogata in rav-

tudi ne nobenega drugega članaj na kot miza banatska polja in

naše delegacije. i vasi, katere sličijo" druga drugi

Videl sem marsikaj, ki ne gre kot krajcarji. Hiše so sicer zi-

tako gladko kot bi moralo iti, ali j dane in lepo pobeljene, toda zi-

pri tem nisem pozabil, da je da- ‘ dane vse po istem kopitu in so

_me spominjale na tisto enolič-

T  , ^ . . . , , .. i nost, na katero čestokrat naleti-

Letosnja zima bo zopet podali- -v, ... ,

v. , , J  . „ D. J L /r  J  i mo v ameriških mestih, ko je

sala zgodovino Califormie. Mraz, i ,.v . .. . ,

, - °  ....  L. . .'“hiša pri hiši izgrajena po istem

dez, sneg m močni viharji sploh: 0  “ , , ,

, , . . . . i vzorcu. Seve, te banatske hiše

potovalcem delajo glavobol. Ko

Oj ta naša “zlata”
Californija! . . .

San Francisco, Calif. — Cali¬
fornija je postala druga največ¬
ja država v Uniji. Država šteje
10,665,000 prebivalcev. Po zad¬
njem poročilu je Californija po¬
rinila Pennsylvanijo na tretje
mesto za 32,000 prebivalcev. Na¬
ša trgovska zbornica poroča, da
je mesto pričelo novo leto z 824,-
000 prebivalci.

Država je napredovala za pet
milijonov prebivalcev od 1. 1912,
to je odkar se jaz nahajam v Ca¬
lif orniji. Ker nisem zastopnik
kapitalistične družbe in ne pro¬
dajalec zemlje, zato ne bom va-
Danes ni med ameriškimi znanstveniki videti nikake opozicije bil ljudi v državo, da bi tukaj
proti izdelavi vodikove bombe. Razlog je v tem, ker tudi med nji-j stradali, ker dela tudi kupiti ne
mi vlada totalna moralna dekadenca. moreš.

maj sto milj od San Francisca
leži dva čevlja visok sneg, kar
je za Californijo nekaj nena¬
vadnega. Tisti potovalci, ki so
sončni Calif orni ji peli slavo,
naj pridejo pogledat kako lepo
sedimo okrog peči in se greje¬
mo kakor stari mački.

Nepreskrbljeni in slabo oble¬
čeni delavci ter brez sredstev, ki
živijo v slabo ali nič gretih so¬
bah ali pa morajo spati na pro¬
stem, ne morejo verjeti, da je
kaj takega mogoče v najbogatej¬
ši deželi Ameriki. Bolnišnice,
jetnišnice, norišnice in dobro¬
delni zavodi so napolnjeni do
zadnjega kotička. Kakor v vsa¬
kem večjem mestu, je tudi v na¬
šem mestu in okolici veliko brez¬
poselnih. Najboljšo sliko dobi¬
mo, ako pogledamo samo dva
bloka južno od glavne Market
ulice, to je na Howard ulico med
tretjo in šesto ulico. Lokalni li¬
sti pišejo, da je “Skid Road
where lonly bums hang out to-
gether, because ali are broke.”

Tukaj najdete delavce iz vseh
krajev Amerike: navadne de¬
lavce, rokodelce, rokoborce, po¬
kvarjene odvetnike itd. Ako z
njim občuješ, se moraš paziti, da
samega sebe ne osmešiš. Med
njimi so inteligentni možje, ki
so jih porinile na “Skid Road”
slabe delavske razmere, ločitev
zakona ali preveč goreča ljube¬
zen, katera ie že mnogo dobrih
ljudi pokopala. Pijača jih naj¬
več drži pri življenju. Policaji
imajo z njimi dosti dela. Sodni¬
ki jih poznajo, da je pijača njih
bolezen, zato iih ne kaznujejo.

Tukaj je dokaz, da se premalo
zanimamo za svetovne in doma¬
če razmere. Koliko navadnih
delavcev se briga, kaj delajo
washingtonski, državni ali mest¬
ni zakonodajalci? Četudi ne do¬
sežemo naše želje, moramo biti
ponosni, ako smo storili našo
dolžnost. Naša dolžnost je, da
volimo v zakonodaje može, ki
poznajo delavska razmere
priznajo, da je delavec upravi
cen do poštenega življenja.

Peter E. Kurnick

; niso podobne ameriškim v no-
I benem drugem pogledu.

Na cestah banatskih vasi pa so
“premenirale” cele jate debelih
gosi, katere se niso nič kaj rade
umikale našemu avtobusu, če¬
ravno je bila njegova hitrost
precej polževa.

Dasiravno je bila naša družba
raznolika in so bile zastopane v
njej vse jugoslovanske narod¬
nosti, je bila zelo razpoložena in
donela je pesem za pesmijo., v
prvi vrsti krasne partizanske
pesmi. “Ide Tito preko Roma-
nije,” je pesem, katero je nemo¬
goče pozabiti. V avtobusu je bi¬
lo toliko dobrih pevcev in pevk,
da bi mislil, da spadajo vsi k
istemu pevskemu zboru.

Neka mlada Črnogorka, urad¬
nica pri Rdečem križu, pa je ne¬
nadoma pričela peti slovenske
pesmi, zanjo pa so pritisnili o-
stali pevci in pevke, vključivši
Milica Dedijer in dr. Olga Mi¬
loševič. Meni je bilo milo pri
srcu, ko je odmevala slovenska
pesem blizu romunske meje.

Mlado Črnogorko sem vprašal,
kje se je naučila slovenskih pes¬
mi. Odgovorila je, da v. Slove¬
niji, kjer je bila v partizanih.
Nato sem jo vprašal, če morda
pozna dr. Medveška, kateri je
bil partizanski zdravnik. “Kaj
je bilo njegovo partizansko
ime?” je vprašala. “Dr. Šum-
ski,” sem odgovoril. “Seveda ga
poznam in prav dobro,” je odgo¬
vorila. General Dulič pa mi je
povedal, da pozna mojega sta¬
rejšega brata Ludvika. Tako
sem se počutil čisto domačega
v tej pisani družbi.

Dospeli smo v Belo Cerkvo,
kjer so nas že čakali predstav¬
niki eblasti in zavoda, kjer so
nastanjeni grški otroci.

Poslopje, v katerem so gr¬
ški otroci, je veliko in čisto.
Nekoč so bili v njem nastanjeni
ruski belogardisti, kateri so po
ruski revoluciji pribežali v Ju¬
goslavijo, kjer jih je monarhi¬
stični režim ščitil in uposlil v
važnih državnih uradih.

(Dalje prihodnjič.)

in

PONDELJEK, G. FEBRUARJA 1950

PROSVETA

3

SREBRO IZ CLINE

(Nadaljevanje in, konec)

Treijina svetovne proizvodnje boksita — v Jugoslaviji

Še leta 1900, torej pred pičlim polstoletnem, je znašala svetovna
proizvodnja aluminija komaj 800 ton. Aluminij je torej kovina se¬
danjosti, zakaj industrijska proizvodnja se je bolj razvila šele v
zadnjih desetletjih. L. 1910 je svetovna proizvodnja aluminija
znašala komaj 44,000 ton. Pred prvo svetovno vojno se še ni ra;:
vilo letalstvo. Razvoj proizvod¬
nje aluminija pa je odvisen ne
le od napredka kemije in elek¬
trotehnike v zadnjih sto letih,
temveč tudi od razvoja letalstva,
avtomobilske industrije, ladje¬
delništva, strojne industrije itd.

Leta 1927 je znašala svetovna
proizvodnja aluminija 206,000
ton. Čez deset let, ko je v Ju¬
goslaviji — v Lozovcu pri Šibe¬
niku — začela obratovati prva
tovarna aluminija, so na vsem
svetu izdelali 540,000 ton “srebra
iz gline”. L. 1938 so v Jugosla¬
viji nakopali 405,000 ton boksita,
v Istri pa 331,000 ton. Na vsem
ozemlju sedanje države je pro¬
izvodnja boksita torej znašala
756,000 ali tretjino svetovne pro¬
dukcije. — Veliko večino boksita
so izvozili. Prodajali so ga po
160 din tono, medtem ko je bil
aluminij na svetovnem trgu po
16 do 20 din kg (16,000 do 20,000
din tona). Stara Jugoslavija je
torej prejela le 3 — 4 G vrednosti
iz rude (ki jo je izvozila) pridob¬
ljenega aluminija.

Hiše iz blata in aluminija

V kamniti dobi je človek živel
v podzemeljskih jamah; v po¬
znejših dobah je poznal bolj člo¬
veška zavetišča. V železni dobi
je postavljal hiše iz blata.

Popolnoma čistega aluminija
v tehniki mnogo ne uporabljajo.
Ko ga spojijo z bakrom, magne¬
zijem (ki je lažji kakor alumi¬
nij) in cinkom, nastane duralu-
min, izvrstna zlitina za motorje
in stroje, zlasti v letalstvu. Zelo
ga uporabljajo v ladjedelništvu,
v tovarnah lokomotiv in vago¬
nov, v elektrotehnični in kemič¬
ni industriji. Aluminij tehta le
tretjino specifične teže železa,
magnezij pa komaj 22%. Zato
je mogoče zlitine, ki so za polo¬
vico lažje od železa, z velikim
pridom uporabiti v prometu.
Tako je n. pr. mogoče vlak ob
enako močni lokomotivi podalj¬
šati za dvakratno dolžino, če u-
porabljamo za vagone namesto
železa aluminijeve zlitine. Nove
zlitine, ki jih je omogočil alumi¬
nij, bi smeli imenovati — pro¬
metne, ker imajo za promet naj¬
večji pomen. Cela vrsta jih je
še razen duralumina in nestro¬
kovnjaki jih pogosto ne poznajo
niti po imenu, bondur, aldur, al-
drej, hidronalij, mangal, hedal,
alumag in peralumin. Niso le
trdnejše in trše od aluminija,
temveč tudi odporne proti ke¬
mičnim vplivom. Slovijo še alu¬
minijeve legure za litje, n. pr.
silumin, zmes aluminija, manga¬
na in silicija (ki ni kovina). Si¬
lumin je mogoče tudi kaliti. Po¬
dobna sta alpaks in birmasil.
Uporabljaj^) jih za motorje in v
ladjedelništvu. Izvrstna zlitina
je tudi antikorodal, zmes alumi¬
nija, magnezija, silicija in man¬
gana.

Brez elektrike ni aluminija,

brez aluminija ni elektrike

Aluminij je dobil pomen v,in¬
dustriji, ko je bila omogočena
predelava glinice v električnih
pečeh. Tedaj se je tako pocenil,
da je mogel začeti tekmovati z
drugimi kovinami. Najprej se
je morala razviti elektrotehnika,
da se je razvila tudi industrija
aluminija. Potemtakem je elek¬
trika rodila aluminij za indu¬
strijske namene.

Dandanes pa se je elektrifika¬
cija že tako razvila, da bi mar¬
sikje ne bilo elektrike, če bi ne
bilo — aluminijastih vodov in če
bi sploh aluminij ne nadomesto-
val bakra v elektrotehniki. Ba¬
ker je mnogo redkejši od alumi¬
nija. Aluminij se uvršča razen
'bakra in srebra med najboljše
prevodnike elektrike. Ležišča
bakra bodo prej ali slej izčrpa¬
na. Baker ne more sam prevze¬
mati nalog v elektrotehniki. Ob
pravem času mu je priskočil na
pomoč aluminij. Čeprav mora
biti aluminijasta žica za daljno¬
vode debelejša kakor bakrena,
vendar tehta polovico manj. Za¬
to niso potrebni tako močni dalj-
novodni stebri. Uporaba alumi¬
nija za daljnovode se naglo širi.

V Združenih državah Amerike
ie že 40 '<  aluminijastih vodov.

V Italiji, kjer zelo primanjkuje
bakra, pa je že večina daljnovo¬
dov aluminijastih. Čeprav ima
naša država precej bakra, ven¬
dar je tudi pri nas aluminij sil¬
no pomemben v elektrotehniki
■in elektrifikaciji.

Sedemkrat več kakor
pred vojno

Potrošnja aluminija se bo pri
nas zelo povečala, saj se naglo
razvijajo vse industrijske stroke,
ki uporabljajo aluminij ali nje¬
gove zlitine.

Leta 1951 bo pri nas proizvod¬
nja gilnice že sedemkrat večja
kakor pred vojno — 56,000 ton.
Aluminija bomo pridobili 13,000
ton (iz 26,000 ton glinice). Zato
bomo mogli izvoziti 50,000 ton
glinice.

Proizvodnja bo stalno narašča¬
la in med drugo petletko bo na¬
ša industrija aluminija med naj¬
močnejšimi v Evropi.

Aluminij in atomska energija

V resnici je aluminij kovina
sedanjosti. Prav zaradi tega bo
dobil še mnogo večji pomen v
prihodnosti. — Morda ga bodo
tudi pridobivali še na cenejši na¬
čin kakor dandanes — s pomoč¬
jo atomske energije ali vsaj z
elektriko, ki jo bodo dajale elek¬
trarne, kjer bodo uporabljali za
pogon atomsko energijo.

Aluminij je že prešel v zgodo¬
vino atomske energije. Zet slav¬
ne M. Curie, ki je odkrila radij,
Erederik Jolliot, je s svojo ženo
Ireno in našim rojakom prof.
P. Savičem raziskoval razbijanje
atomov. Pri poskusih so bom¬
bardirali aluminij z alfa žarki
(ki so jedro plina helija; nabiti
so s pozitivno elektriko). Pri
tem bombardiranju je aluminij
razpadel tako, da so dobili dve
drugi prvini — fosfpr in silicij
kemično povsem različni od alu¬
minija. To odkritje bo morda
mnogo večjega pomena v prihod¬
nosti, ko utegne tudi razbijanje
atomov postati “navadna” indu¬
strijska stroka”, ne le v nepo¬
sredni zvezi v uranom.

(Ljudska pravica)

JUGOSLAVIJA ZAVZEMA TRETJE ME¬
STO V SVETOVNI PROIZVODNJI
KONOPLJE

Sl

Pred nastopom dobe aluminija
pa je uporabljal železo kot gra¬
divo — Eiffelov stolp, ameriški
nebotičniki, strešne konstrukcije
industrijskih poslopij skoraj po
vsem svetu, železni mostovi itd.
V dobi aluminija pa gradimo —
aluminijaste hiše. Med drugo
svetovno vojno je proizvodnja
aluminija narasla že na 2 mili¬
jona ton na leto. Samo v Ame¬
riki je znašala približno milijon
ton. Zato je bilo mogoče že za¬
četi izdelovati prenosne, zložlji¬
ve (montažne) aluminijaste hiše.
Takšno hišo je mogoče sestaviti
v nekaj urah. V tem se kaže ve¬
likanski tehnični razvoj člove¬
štva — od glinastih koč do pro¬
izvodnje aluminija iz gline in do
aluminijastih hiš. V aluminija¬
stih hišah je lahko tudi pohištvo
aluminijasto. Iz aluminija pa
dandanes izdelujejo tudi okna in
vrata (podboje), ostrešja .itd. za
“navadna”, nekovinska poslopja.
Tanki listi aluminija so izvrstno
izolacijsko sredstvo za oblogo zi¬
dov. Aluminijaste cevi pa upo¬
rabljajo tudi v gradbeni stroki
kot nosilne stebre stavbnih od¬
rov. Aluminij je torej prodrl
tudi v gradbeno stroko, ne le v
strojno tehniko, letalsko indu¬
strijo, elektrotehniko, industrije
vagonov in lokomotiv itd.

Od boksita do duralumina

To je dolga pot. Najprej je
treba boksit nakopati. Iz skla¬
dišča roma v sušilnico. V Str-
nišču (na Štajerskem) bo sušil¬
nica 30 m nad zemljo, torej v
višini devetega ail desetega nad¬
stropja. Rudo bodo prenašale
dvigalne naprave —• transporter¬
ji. Iz sušilnice bo ruda spet na¬
pravila pot navzdol, v mlin. Tja
bo prispela že žgana. V mlinu
je bodo zmleli v drobno moko.
Moka pride v velike kotle, ki se
imenujejo avtoklavi. — V kotlih
rudo razkrojijo s sodo, (lužni ka¬
men). Razkrojena snov, rdeče
blato ali natrijev aluminat, gre
skozi filter. Potem še z meš^
njem in hlajenjem izločijo glini¬
co. Glinica ima enako kemično
sestavo kakor korund — dragu¬
lji — aluminijev oksid; A1203.
Da dobijo iz nje aluminij, mo¬
rajo še izločiti kisik. To dose¬
žejo z elektrolizo. Glinica je bel
prah, podoben mavcu. V pečeh
za elektrolizo (ki bodo v Strni-
šču okrog 100 m dolge) bo elek¬
trika s pomočjo koksovih elek¬
trod in kriolita opravila svoje
delo — ločila bo kisik od alu-

j se je visoko povzpel

so bila prejšnje stoletje
letala, tako tudi tedaj
nihče vedeti, da se bo
že v nekaj desetletjih
nad številne kovine.

;e  je visoko v dvojnem j
besede, saj je prav za
ča kovina, ki visoko le¬
di svoje lahkote se je Trrrrr  ....__ _

javil v letalstvu. To- Bernard  s eg al, direktor unije pisarniških delavcev CIO,
premehek. Drugi) šolninsko nagrado dijaku Robertu Grierju

Zanimanje angle¬
ških akademikov
za Jugoslavijo

Zilliacus, levičarski
laboritični poslanec
govoril pred študenti

Lcndon (Tanjug). — Zaradi
povečanega zanimanja za Jugo¬
slavijo in njeno borbo za enako¬
pravne odnose med državami v
splošnem ter med socialističnimi
državami in gibanji posebej, u-
stanavljajo sedaj na gospodar¬
ski fakulteti londonske univerze
“Društvo študentov — prijate¬
ljev Jugoslavije”. Društvo bo
po besedah svojega predsedni¬
ka, profesorja gospodarskih ved
Billsa pojasnjevalo stanje v Ju¬
goslaviji in njeno stališče v spo¬
ru z vodstvom ZSSR ter njej
podrejenih voditeljev vzhodno¬
evropskih držav. O tej temi je
govoril študentom te fakultete
neodvisni laboritični poslanec
Conny Zilliacus.

Zilliacus je pozval študente,
naj se pridružijo novemu dru¬
štvu anglo-jugoslovanskega pri¬
jateljstva, ki ima namen poglo¬
biti odnose ter razumevanje
med obema državama, objavlja¬
ti poročila o življenju in stanju
v Jugoslaviji in objektivna dej¬
stva o stališču jugoslovanske
vlade. S konkretnimi zgledi je
zavrnil obrekovalne trditve in-
formbirojskeg£ propagandnega
aparata, nato pa je dlje časa raz¬
lagal angloameriško stališče do
spora Jugoslavija - ZSSR in de-

Ljubljan?.. — Že stara Jugo¬
slavija je izvažala znatne količi¬
ne konoplje na svetovni trg, če¬
prav ni znala izkoristiti vseh
možnosti za proizvodnjo konop¬
lje, kakor tudi za prodajo na tu¬
jih tržiščih. Na leto je znašala
vrednost izvoza konoplje okrog
200 do 230 milijonov dinarjev.
Špekulativna delavnost tedanjih
izvoznikov konoplje, ki so samo
gledali, kako bi dosegli čim več¬
ji profit, je imela za posledico,
da kakovost izvožene konoplje
ni bila najboljša. Nihče tudi ni
skrbel za predelavo konoplje in
tako je šla ta dragocena surovi¬
na na svetovni trg za razmero¬
ma nizko ceno. Pridelovalce pa
so še oškodovali izvozniki, ki so
včasih pri odkupu konoplje pla¬
čevali sramotno nizke cene.

V izvajanju nalog našega pet¬
letnega plana, ki določa, da mo¬
ramo razširiti pridelovanje ko¬
noplje, izboljšati kakovost in o-
mogočiti predelavo konoplje,
smo v zadnjih letih že znatno
povečali pridelovalno površino
za konopljo. Naš petletni plan
določa, da moramo površino za
pridelovanje konoplje povečati
od predvojnih 59,000 na 100,000
ha, tako da bo konoplja poleg
sladkorne pese po pridelovalni
površini naša najvažnejša in¬
dustrijska rastlina. To nalogo
smo že v glavnem izpolnili, saj se
je samo v Vojvodini in Srbiji po
večala površina, posejana s ko¬
nopljo, leta 1948 od 35,000 na 54
tisoč ha, lani pa na okrog 80,000
ha. Konopljo pa v čedalje večji
meri pridelujemo tudi v drugih
področjih države, kakor na pri¬
mer v Severni Bosni in na Hr¬
vaškem. Že leta 1949 smo pri¬
delali že za 134G več konoplje,
icakor v desetletnem predvojnem
povprečju.

Povečani pridelek pa nam je
dal možnost izvažati konopljo v
velikih količinah. Tako je Ju¬
goslavija ne le po svoji proiz¬
vodnji konoplje, marveč tudi po
izvozu na svetovni trg zavzela
tretje mesto med vsemi država¬
mi na svetu. Po proizvodnji
konoplje prekašata Jugoslavijo
le Sovjetska zveza in Italija.

V zadnjih letih pa ni napre¬
dovala samo proizvodnja konop¬
lje, marveč tudi njena predela¬
va. Tako lahko danes nastopa¬
mo na svetovnem trgu s prvo¬
vrstnim blagom. Zgradili smo

jal, da služi sovjetska gonja pro¬
ti Jugoslaviji anglo-američanom
kot sredstvo za diskreditiranje
socialističnega tabora.

Sovjetsko politiko proti Jugo¬
slaviji je Zilliacus označil kot
“taktično defenzivo v okviru
strateške defenzive”. Pri tem je
poudaril, da temelji sovjetska
politika na napačnem stališču, da
sloni komunistični internaciona-
lizem, kakor je lani izjavil Voro-
šilov v Bukarešti, na “neomeje¬
ni vdanosti do Sovjetske zveze.”

' Ko je govoril o jugoslovan¬
skem stališču, je Zilliacus pri¬
pomnil, da si v Jugoslaviji de¬
lajo malo utvar o tem, kaj misli
anglo-ameriški tabor o njih in
da je Jugoslavija socialistična
država, ki je pripravljena upreti
se sleherni pritegnitvi v politič¬
ne ali voj,aške obveznosti do za¬
hoda.

Na koncu ie Zilliacus pouda¬
ril, da je treba odkrita nasprot-
stva med obema taboroma na
svetu reševati z miroljubnimi
sredstvi, ne pa z grožnjo upora¬
be sile, gospodarsko pristranost¬
jo, rožljanjem s sabljo ali pa z
vmešavanjem v notranje zadeve
drugih držav. Isto, je dodal Zil¬
liacus, se nanaša tudi na spor
med Jugoslavijo in kominfor-
movskimi državami.

izroča

v Bernard Segal, direktor unije piaaiuiaiuu ucia.^cv n-iuvo

■ premehek. Drugi ^ za sl<00 o kot šolninsko nagrado dijaku Robertu Grierju. Grier
rispeva svojo lahkoto zam orski dijak, ki je dobil tako priznanje za študije na

(je kovine ga pozlah- ^ yede>

Pole? 300 krav
še 100 telet

Ameriška ladja, ki je zapusti¬
la ZDA s 300 brejimi kravami,
namenjenimi za Izrael, je prišla
v Tel Aviv še s 180 teleti, ki so
iih krave povrgle med vožnjo.
Toda merodajni krogi v Izraelu
s to razmnožitvijo niso bili za¬
dovoljni, ker je bila pogodba
sklenjena tako, da morajo breje
krave povreči šele v Izraelu.

V Prosveti so dnsrns svetov¬
ne in delavske vest L Ali Jib
citate vsak dan?

vrsto konopljarn. Danes imamo
samo v Vojvodini 14 konopljarn,
ki so povečini že v obratu, na¬
daljnje pa še gradimo. Vse ko-
nopljarne so opremljene z naj¬
modernejšimi stroji, tako da je
zagotovljena najboljša kakovost
konopljenega prediva ob najra¬
cionalnejšem obratovanju. No¬
ve konopljarne smo zgradili tudi
v severovzhodni Bosni, v Srbi j
in na Hrvaškem.

Vse nove konopljarne smo o-
premili z doma izdelanimi stro¬
ji. Že.leta 1947 .je začela v No¬
vem Sadu obratovati tovarna
strojev za predelavo konoplje
pod imenom “Budučnost”. To
je prva tovarna te vrste v naši
državi in ha Balkanu. Danes je
ta tovarna vključena v kombi¬
nat s proizvodnjo kmetijskih
strojev “Pobeda” in serijsko iz¬
deluje vse potrebne stroje za
konopljarne.

Ustavili pa se nismo pri obi¬
čajni predelavi konoplje, lotili
smo se tudi kemične predelave
konoplje v tekstilno vlakno, po¬
dobno bombažu, v tako imeno¬
vani kotonin. V začetku letoš¬
njega leta je začela obratovati v
Novem Sadu tovarna “Novator”
za pridobivanje kotoniziranih
konopljenih vlaken, ki predelu¬
je predvsem odpadke iz konop¬
ljarn tako imenovano kučino, ki
jo je težko vnovčiti. S kemično
predelavo pridobiva tovarna iz
teh odpadkov fino in mehko
vlakno, iz katerega izdeluje
predvsem sanitetno vato in sa¬
nitetni material, pa tudi običaj¬
no vato za prešite odeje. Brž ko
se bo proizvodnja povečala, pa
bomo kotonin uporabljali tudi
v ostali tekstilni industriji, zla¬
sti za izdelavo delovnih oblek,
namiznih prtov in tkanin za po¬
hištvo.

Tako se je naša država v ne¬
kaj letih uvrstila ne le med prve
proizvajalce konoplje na svetu,
marveč je uvedla tudi najna¬
prednejši način predelave ko¬
noplje. Najvažnejše stroje za
izdelavo kotonina smo izdelali v
domačih tovarnah. Delovni ko¬
lektiv tovarne “Novator”, ki je
začela obratovati v aprilu, je hi¬
tro osvojil tehniko proizvodnje
kotonina. Tovarna je usposobi¬
la potrebne strokovne kadre in
že pripravlja načrte za razširje¬
nje obrata.’ Podjetje izdeluje da¬
nes že kvalitetni kotonin, ki se
ne razlikuje od izdelka njboljših
tovarn’ v inozemstvu, tako po
barvi kakor tudi po kvaliteti
vlaken. Prihodnje leto se bo
proizvodnja kotonina že tako,
povečala, da bo tovarna lahko
krila vso potrebo naše države v
sanitetni vati. Poleg tovarne
bodo zgradili oddelek za konfek¬
cijo in ga opremili s stroji, ki jih
že izdelujejo naše tovarne. Ta¬
ko se razvija nova panoga naše
tekstilne industrije, ki se bo na¬
dalje razvijala, kajti na podlagi
izkušenj prve tovarne kotonina,
bomo zgradili v naši državi Še
nadaljnje tovarne te vrste.

ABRAHAM LINCOLN

V sedanji svetovni krizi in položaju, se Američani pogosto obra¬
čajo k nazorom in duhu moža, ki je imel dar, da je v enostav¬
nem izrazu podal ideje, ki so odločale njegova dejanja. Ta mož
je bil Abraham Lincoln.

Ker je letos 141 let, odkar se
je rodil v preprosti hiši iz hlo¬
dov v državi Kentueky, se spo¬
dobi, da prikličemo v spomin ne¬
katere njego\«e besede in izjave
ter burne dogodke njegovih dni.

L. 1850 je stal Lincoln pred
velikim moralno-političnim vpra¬
šanjem, o katerem je mogel go¬
voriti — pretila je možnost raz¬
širjenje sužnosti na zapad, ki je
bil tedaj v fazi naseljevanja.

Vprašanje je bilo navidezno re¬
šeno s kohgresnim dogovorom
1. 1850, da se sužnjedrštvo ne
sme raztegniti preko meje drža¬
ve MissoUri. Ali 1. 1854 je pri¬
šlo “vprašanje spet na površje
ko je bil sprejet znani Kansas-
Nebraska akt, ki je razveljavil
kongresni dogovor. To je pome
nilo, da je bilo suženjstvo zako¬
nito v teh dveh teritorijih, ozir
da sta mogli ti državi o stvari
odločati sami. Odlok je razjaril
mnoge severnjake, prinesel raz
kol v politične stranke in pospe
šil izbruh civilne vojne.

Lincoln je menil, da oni, ki sc
odobrili ta zakon, niso mislili ne
posledice, ali pa jim je bilo vse¬
eno. “Ta očitna nebrižnost . .
napram širjenju suženjstva, m: :
nehote vzbuja gnjev,” je dejal
“Mrzim jo radi ogabne krivice
zapopadene v suženjstvu samem
Mrzim jo, ker jemlje našemu re¬
publikanskemu vzgledu upravi¬
čeno vplivost v svetu; nasprot
nikom svobodnih ustanov pa da¬
je priliko, da nas imajo za hi¬
navce; našim resničnim prijate
teljem svobode seje v srca dvom
glede naše iskrenosti . . .”

Tako je govoril Lincoln o tem
vprašanju, ko je podal eno svo¬
jih najbolj citiranih izjav — “Hi
ša, razdvojena sama proti sebi
ne more stati. Ta vlada tudi ne
more obstajati trajno napol su¬
ženjska in napol svobodna.” Kc
je izrekel te besede, je kandidi¬
ral v državi Illinois za zveznega
senatorja. Ni bil izvoljen, ali
njegova logika in gorečnost, s
katero je udarjal po Kansas-Ne-
braska aktu (zakonu), mu je pri¬
dobila narodni vpliv in nanj je
postala pozorna republikanska
stranka, ki je nasprotovala raz¬
tegnitvi suženjstva in je Lincol¬
na nominirala za svojega pred¬
sedniškega kanditata 1. 1860.

Ko je Lincoln nastopil pred¬
sedniško službo 1. 1861, je bila
civilna vojna skoro na pragu.

Ohranitev Unije je bila na kocki
radi vprašanja suženjstva. V
svojem govoru ustoličenja je
Lincoln rabil zmeren ton, ker je
to zahtevala situacija in tudi
njegova natura sama. Svoje po¬
slušalce je opozoril (one z juga)
da se ne misli vtikati v zadevo
suženjstva, kjer je to zakonito
vpeljano, denunciral je idejo raz¬
cepitve Unije, naglašal potrebo
miru in zaključil svoj govor s
plemenitim poudarkom svoje ve¬
re v demokracijo. “Ta dežela
s svojimi ustanovami, pripade
ljudstvu, ki v njej živi,” je de¬
jal. . .  Zakaj ne bi bilo po¬
trpežljive vere in zaupanje v
končno pravico in sodbo ljud¬

stva? Mar obstaja boljše in pra¬
vičnejše upanje v svetu?”

Pomniti je treba, da je bilo
suženjstvo tedaj ustavno zako¬
nito v južnih državah Unije.
Lincoln je torej v svojem govo¬
ru ustoličenja baziral svoje izra¬
žanje temu primerno. Že prej
je izjavil, da, sam ne ve, kaj bi
napravil z ozirom na zakonito
suženjstvo tudi, če bi mu bila
dana “vsa zemska oblast.” V te¬
ku civilne vojne pa je spoznal,
da sužnjedrštvo ni v skladnji z
načeli- demokracije in demokra¬
tične družbe. Držanje človeka v
sužnosti, najsi je tudi zakonito,
ie porog ideji demokracije. Uvi¬
devajoč to globlje in globlje, je
12.  sept. 1. 1862 izdal svojo pro-
klamacijo emancipacije sužnjev
'Emancipation Proclamation), v
kateri je dekretiral, da postane-
: o s prvim jan. 1. 1863 vsi sužnji
iržav, ki še rebelirajo proti Uni-
■i, prosti in svobodni.

Dolgo mu je vzelo preden se
je odoločil za ta korak in v njem
;e zrcali njegova koncepcija
Jnije, ki mu je bila tako zelo
)ri srcu in kateri je tako zvesto
n dobro služil. Ta Zveza (Uni-
a Zed. držav) mu je zdaj po¬
dala sveta in je zanj predstav-
jala vtelešenje stremljenja vseh
judstev, hrepenečih po svobodi
n dostojanstvu človeka. Njemu
Jnija ni bila zgolj vladni ustroj.
J  svojem nesmrtnem govoru na
jojišču pri Gettvsburgu, Pa., je
zrazil Lincoln ta svoj koncept,
io je dejal: “Mi tukaj na tem

nestu slovesno izjavljamo . . .
ia ta ljudstvo, po volji Boga,
nora biti deležno preporoda svo-
)ode, ter da vlada ljudstva, za
judstvo in po ljudstvu ne izgi-
le s tega sveta.”

Ko je Lincoln podal svoj dru-
>'i govor ustoličenja, je bila ci-
/ilna vojna že skoro pri kraju.
Bil je kratek govor in zaključil
;a je z besedami moža, ki je
mel duhovno silo, s katero je
jomagal ohraniti Unijo in po¬
spešil obenem konec suženjstva,
d je bilo legalna ustanova Zed.
Iržav. Ni hotel, da se ta faza
zgodovine konča z vsedanjem
nržnje in sovraštva v srca, zato
je dejal: “Nadaljujmo naše pri¬
zadevanje do kraja in z odloč¬
nostjo pravičnosti kakor nam jo
iaje.Bog, brez mržnje do kogar¬
koli, a z ljubeznijo do vseh.”

Te besede velikega Lincolna
segajo v srca Američanov danes,
kakor so segale v onih tragičnih
ineh civilnega boja v Uniji. Te
besede jasno govore Američa¬
nom, kakšen je pomen našega
narodnega življenja in na kakšni
podlagi je bila zgrajena ta svo¬
bodna dežela.

(Common Council)

NAROČNIKOM .

Datum ▼ oklepaju, ua primer
(Feb. 28, 1950, poleg vašega
mena na naslovu pomeni, da
ram je ■ tem datumom potekla
naročnina. Ponovite Jo pravo
da se vam Hat ne tiatavA


I  EKSPRES M O K A!|
EKSPRES PAKETI!|

IZ NAŠEGA GLAVNEGA SKLADIŠČA V SVOBODNI ZONI TRSTA

DOSPEJO PREJEMNIKOM V JUGOSLAVIJI NAJKASNEJE

— v  20 dneh  —

MI EDINI denarno garantiramo ne samo celi, temveč tudi DELNI gubilek pošiljke

Naročnikom v U.S.A. in Kanadi dostavljamo poštna potrdila
iz starega kraja z ORIGINALNIM podpisom prejemnika

EKSPRES BELA

Moka:

Najboljše vrste "E" tirade Manitoba Spring
Wheai Flour. Pakirana v dvostrojni vreči—
100 funtov - -

$11.00

Pošiljamo razne STANDARD EKSPRES PAKETE HRANE.
VPRAŠAJTE ZA INFORMACIJE IN CENIKE

««

ZNIŽANE CENE

JJ

STREPTOMYCIN

(Dihvdrostreptomvcin)

MERCK

Garantiramo 10 gramov . . $ 8.50
dostavo v 50 gramov . . $41.00

10 dneh ICO gramov . . $80.00

PREJEMATELJ NIMA NOBENIH STROŠKOV NA PAKETE

EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE

70 West 40th Street Telefon: BRyant 9-0252—9-0253 New York 18, N. Y.

[H2

4

PROSVETA

PONDELJEK, 6. FEBRUARJA 1950  :



Z JUŽNEGA MORJA

POSLOVENIL

VINKO GABERŠKI


fttitfnmrKitmtri

(Nadaljevanje)

In že je planil iz hiše ter se boril ob krmarju
za dohod k morju. Čolna nista mogla videti.
Tropski dež ju je tako oblival, da sta videla
samo pesek pod nogami in majhne valove, ki
so pljuskali po pesku. Iz tega potopa se je po¬
javilo človeško lice. Bil je Huruhur, enoroki
mož.

“Si dobil biser?” je zatulil Raoulu v uho.

“Mapuh je norec!” se je zadrl Raoul onemu v
odgovor, in za trenutek sta se že razgubila v
strašni plohi.

Čez pol ure nato je Huruhur, ki je na morski
strani atola kukal na vreme in dogodke, že vi¬
del, da sta oba čolna srečno pristala k ladji, in
da se je ‘Aoraja’ s kljunom obrnila na morje.
Blizu nje pa je videl drug skuner, kako se je
pred vetrom pozibaval na valovju in kako je
spuščal na vodo čoln. Poznal ga je. Bila je
'Orohema’, last mešanca Torika, ki je bil trgo¬
vec in svoj lastni nadzornik. Bržkone je zopet
sam stal zadaj v čolnu. Huruhur se je lokavo
zahehetal. Vedel je, da je Mapuh Toriku še
dolžan za blago. ,

Ohlip je minil. Sonce je plamtelo in laguna
je bila zopet kakor zrcalo. A zrak se je vlekel
kakor sluz ter je na pljuča tako pritiskal, da
je bilo težko dihati.

“Že veš, kaj je novega, Torik?” ga je vprašal
Huruhur. “Mapuh je našel biser. Nikoli še
niso dobili takega niti na Hikueru, niti drugje
na Paumotskih otokih, sploh nikjer še ne. Na
vsem svetu ne. Mapuh je norec. Sicer ti pa je
dolžan. Ne pozabi, da sem ti prvemu to pove¬
dal. Imaš betvo tobaka?”

Torik je šel k Mapuhu v kočo iz trave in bič-
ja. Bil je oblasten, poleg tega pa precej bedast
človek. Kakor da vse skupaj sploh nič ni, po¬
gledal čudoviti biser; samo enkrat ga je pogle¬
dal. In potem ga je meni nič tebi nič vtaknil
v žep.

“Srečo imaš,” je rekel. “Čisto lep biser. Do¬
voljujem ti zopet kredita v svojih knjigah.”

“Hišo hočem imeti,” se je prestrašil Mapuh.
“Šest sežnjev . . .”

“Povej to svoji babici!” je bil kramarjev od¬
govor. “Dolgove bi menda rad plačal, kaj? Dol¬
žan si mi bil dvanajsto čilenskih dolarjev. No
torej: Ničesar več mi nisi dolžan. Račun je po¬
ravnan. Razen tega pa ti dam kredita za dve
sto čilenskih. Če pridem v Tahiti in prodam
biser dobro, ti dam še sto kredita. To je tri sto
skupaj. Ali poslušal: če bom dobro prodal bi¬
ser! Utegne se zgoditi, da še precej izgubim
pri tem.

Mapuh je v bridkih skrbeh prekrižal roke in
sedel kakor kup nesreče. Biser so mu ukrali.
Namesto da bi kupil hišo, je plačal dolg. Ni¬
česar otipljivega ni dobil za biser.

“Norec si ti,” mu je rekla Tefara.

“Ti si norec,” je ugotovila Navra, njegova
mati. “Zakaj si mu pa dal biser v roko?” -

“Kaj sem hotel?” se je branil Mapuh. “Dol¬
žan sem mu bil. Vedel je, da imam biser. Saj
ste slišali, da ga je hotel videti. Jaz mu nisem
ničesar pravil. Vse je že vedel. Nekdo mu je
moral povedati. In jaz sem mu bil dolžan.”

“Mapuh je nor,” ga je Negakura nesramno
smešila.

Bilo ji je dvanajst let; pač ni znala drugače.
Mapuh si je olajšal srce s tem, da jo je tako
udaril, da se je opotekla; Tefara in Navra pa
sta začeli tuliti in ga po babje psovati.

Huruhur, ki je oprezoval na obali, je videl
tretji znani skuner, kako se ziblje pred vhodom
in kako izpostavlja čoln. Bila je ‘Hira’, ki je
imela svoje ime po pravici, kajti bila je last
Levyja, nemškega Žida, naj večjega trgovca z
biseri, in ‘Hira’ je bila, saj to je znano, tahiti-
jevska boginja ribičev in tatov.

“Si že slišal novico?” je vprašal Huruhur Le-
vyja, debelega človeka z grobimi, nerodnimi

potezami, ko je stopil na kopno. “Mapuh je na¬
šel biser. Takega še ni bilo ne na Hikueru, ne
na vseh otokih in sploh na svetu še ne. Mapuh
je norec. Prodal ga je Toriku za štirinajst sto
čilenov; prisluškoval sem in ujel besedo. Torik
je tudi tepec. Za malo denarja ga boš mogel
odkupiti. Pa ne pozabi, da sem to povedal tebi
prvemu. Imaš betvo tobaka?”

“Kje je Torik?”

“Pri kapitanu Lynchu, in pije absint. Že ce¬
lo uro.”

Ko sta Levy in Torik pila svoj pelin in se na¬
tezala za biser, je Huruhur prisluškoval in sli¬
šal, da sta se dogovorila za neverjetno ceno pet
in dvajset tisoč frankov.

Tisti čas sta se ‘Orohena’ in ‘Hira’ bližali oba¬
li in začeli sta blazno streljati s topovi in sig¬
nalizirati. Naši trije znanci so prišli ravno pra¬
vi čas ven, da so še mogli videti, kako sta oba
skuner j a v naj večji naglici z velikim in spred¬
njim jadrom zavozila od obale naravnost v buh,
ki ju je gnal daleč po razpenjeni vodi. Potem
sta izginila v dežju.

“Ko bo to mimo, se povrneta,” je rekel To¬
rik. “Zunaj bi bilo bolje za nas.”

“Slutim, da je steklo padlo še bolj,” je rekel
kapitan Lynch.

Bil je belobradat medved, ki je bil sedaj pre¬
star za na morje, in ki se je prepričal, da je
Hikuer edini kraj na zemlji, kjer je še mogel
izhajati s svojo naduho. Šel je v kočo, da bi
pogledal na barometer.

“O, ti Bog, ti!” so ga slišali vzklikniti in zdr¬
veli so za njim, da so mogli s strahom strmeti
z njim na kazalo, ki je sedaj zaznamovalo devet
in dvajset dvajset.

Prišedši ven, so si plaho ogledovali nebo in
morje. Ohlip je šel mimo, nebo pa je ostalo
pokrito. Oba skuner j a so videli, da se vračata
s tretjim v družbi. Veter se je obrnil in jih pri¬
silil, da so jadra povezali, in pet minut pozneje
je nenadoma zagrabil buh vse tri od zadaj, da
se je celo na obali videlo, kako se lomijo po¬
vprečni drogovi na jamborih. Valovi pred oba¬
lo so butali, kipeli in hrumeli, nastala je huda
ura. Strahovito bliskanje je razsvetljevalo te¬
mo in grozno je grmelo.

Torik in Levy sta planila k svojima čolno¬
ma; Levy je z muko racal kakor preganjan
nilski konj. Ko je čolna pregnalo že iz preliva
na morje, sta srečala čoln ‘Aoraje’, ki je priha¬
jala z morja. Na krmi je sedel'Raoul in bodril
veslače. Biser mu ni šel iz glave; zato se je vr¬
nil, da bi potrdil Mapuhu ceno, namreč hišo.

Pristal je sredi gostega hudournega oblaka,
da je trčil ob Huruhura, preden ga je zagledal.

“Prepozno,” je zakrial Huruhur. “Mapuh ga
je prodal Toriku za štirinajst sto čilenov, ta
pa Levyju za pet in dvajset tisoč frankov. Levy
ga namerava na Francoskem prodati za sto ti¬
soč frankov. Imaš betvo tobaka?”

Raoul je začutil skoraj olajšanje. Njegov ne¬
mir zaradi bisera ga je minil. Ce že nima bise¬
ra, vsaj teh skrbi tudi nima več. Huruhuru ni
verjel. Mapuh je biser prodal menda za štiri¬
najst sto čilenov, da bi Levy, ki se je spoznal na
bisere, dajal za kaj takega pet in dvajset tisoč
frankov, ta je pa vendar predebela. Raoul je
sklenil poizvedeti pri kapitanu Lynchu, kako je
s to rečjo; ko pa je stopil k staremu pomorcu v
hišo, ga je našel, kako strmi v barometer.

“Kaj citate vi tukaj?” ga je vprašal kapitan
Lynch plaho in si obrisal naočnike, da bi zopet
pogledal na barometer.

“Devet in dvajset deset,” je odgovoril Raoul.
“Tako nizko še ni bil.”

“To vam verujem!” je zarohnel kapitan
Lynch. “Petdeset let sem brodil po vseh morjih,
a tako nizko še ni nikdar zlezel. Čujte, kaj ta¬
kega!”

(Dalje prihodnjič)

ziku in to ga je dražilo. Hitro
se je pomešal med delavce. Od¬
zdravi) al je znancem in naglo
odšel v svoj oddelek. Vsi so bili
že na delovnih mestih. Delo ni
prestalo niti za trenutek in ko
je zatulila tovarniška sirena, je
bilo že v polnem teku. Prišel

Napad na stroj

Mimi Malenšek-Konič

Priobčujemo odlomek iz roma¬
na "KovinarjU pisateljice Ma-
lenškove. To je prav za prav
roman jeseniške železarne za ča¬
sa okupacije, roman borbe jese- ,i e  stari mojster Meglič in si spo-
niških kovinarjev z okupatorji torna zapenjal gumbe na mo-
ier roman borb jeseniške parti- drem, zamazanem suknjiču. Do-
zanske čete. Živo in prepriče- brohotno mu je pokimal. Miha
valno opisuje pisateljica sabota- mu  .l e  odzdravil in se lotil dela.
že v tovarni, bitko za Dražgoše, Enakomerno so se mu pregi-
mučenje zaprtih kovinarjev v bale močne mišice, se napenjale
Begunjah. Pisateljica je prejela j n  krčile pod .rokavom modre
za roman 3. knjižno nagrado GO ; bluze. Tovarna je postala veli-

zss.

Zjutraj se je Miha napotil v
tovarno, nejevoljen, kakor vedno
zadnje čase. Oprezoval je, če bi
kje opazil Toneta in posrečilo se
mu je, da ga je videl. Tudi To¬
ne ga je opazil in mu pokimal.

Miha je pomislil na puško in
spet se je sramoval svoje bojaz¬
ljivosti. Zavedal se je, da izvira
ta strah iz zavesti, da ničesar
ne more storiti in da ne more
rešiti naloge, ki mu jo je
Tone.

kanski stroj in Miha je bil del¬
ček stroja. Na nič več ni mislil,
samo delal je in pazil na delo.
Včasih se je ozrl na soseda Al¬
bina. Stroji so rohneli v enako¬
mernem taktu, ki se je samo vča¬
sih nekoliko spremenil. Miha je
točno vedel, da zdaj teče stroj
prazen. Potem je postalo brne¬
nje spet težko, zamolklo, takrat
so valjali debelo pločevino. Vča¬
sih je pretrgal enakomerni ro¬
pot glasen klic, ki je takoj uto-
dal nil v hrušču in ropotu. Delavci
(so si dajali znamenja z rokami.
Sprejela ga je tovarna, hladna j Ves oddelek je bil nabit z dina-

in umazana, kot vedno. Od ne-

miko. Izžarevali so jo stroji,

kod je čul klice v nemškem je- vsepovsod je bila, prav do črnih

železnih opornikov in vezi pod
stropom. Od leve je prihajal
slepeči soj, pod strojom so me¬
žikale močne žarnice, skozi uma¬
zana okna je prihajala medla
dnevna svetloba. Miha je delal
pri stroju. Pod močnim pritis¬
kom so valjali pločevino. Gle¬
dal je predse in opravljal vse ti¬
ste, vedno enake gibe, ki so bili
preračunani do skrajnosti, tako
da noben gib ni bil zastonj.

Težke plošče so se pod pritiskom
vse bolj tanjšale, dokler se niso
spremenile v debelo pločevino.

To naporno delo je vedno oprav¬
ljala železarna na Javorniku.

Miha je čutil za seboj Albina in
Filipa. Ni. se ozrl po njima. Že
leta so tako delali, v vrsti, drug
za drugim. Bolščal je le v stroj
pred seboj, v veliki, črni, mastni
stroj. Iz mastne, črne ploskve
je komaj opazno gledala mala
medeninasta tablica z napisom
tvrdke, ki je stroj izdelala. Tudi
tablica je bila že vsa zamazana,
edino napis “Dresden” je bil či¬
tljiv. Miha je pozorno pogledal
medeninasto tablico in napis in
še bral, kakor bi ga še nikoli ne
vidle. “Dresden”. Torej je tudi
ta stroj prišel iz Nemčije! Ču¬
dno: vse, kar ga obdaja, je nem Groza
ško", Vse, tudi tovarna. Samo Miha se je razjezil,

ljudje so domači, Slovenci. Živa
sila, brez katere bi bila tovarna j
mrtev stvor, ti so domačini. Sa- j
mo ti.

‘.'Pazi!”, je zavpil Filip in Mi-
la je odskočil. Skoraj bi ga uda¬
ril kos debele pločevine. Zave¬
del se je, da je raztresen in z
večjo pazljivostjo se je lotil dela.
Potem pa je spet zapadel v oto¬
pelost in le roke so mu samo-
gibno delale.

V urah utrudljivega dela, ki
se je počasi vleklo, je v Mihi do¬
zorel sklep. Ni se mu zdelo var¬
no delavcev okrog sebe nagovar¬
jati na sabotažo. Sicer pa, ko¬
liko bi to tudi zaleglo? Morda
prav nič? Treba je pa vendar
nekaj storiti, nekaj, kar jih bo
vzdramilo bolj, kot njegove be¬
sede in kar bo povzročilo Nem¬
cem več škode. To bi bilo, če
bi se mu posrečilo pokvariti
stroj, tale stroj, ki je delal na
njem. Dobro ga je poznal, po¬
znal je vsako  kolesce, vsak
vzvod, vedel je, kje je tisto ob¬
čutljivo osrčje, ki bo ustavilo
stroj. Nikoli, v vseh dolgih le¬
tih mu ni prišlo kaj takega na
misel in kar zgrozil se je. Po¬
tem pa se je spomnil Toneta in
njegovega neustrašenega vede¬
nja, njegovega, prav nič baha¬
škega poguma. Seveda, Tone je
šel skozi drugačno, vse bolj trdo
šolo. Miha se nikoli ni boril ta¬
ko, kot bi se moral. Prav za
prav se je zanj boril oče in Mi¬
ha mu je stal ob strani, bolj za¬
radi solidarnosti, kot iz resnične
potrebe. Zdaj pa je začutil živo
potrebo, da bi tudi sam storil
nekaj. Nemci so komaj prišli,
pa so že začeli z nasiljem. Tre¬
ba jim bo torej prav tako odgo¬
voriti! Klin se s klinom izbija.
Zahtevali so, da mora tovarna
delati zanje, za vojaške potrebe,
za njihov vojaški stroj, ki je
mečkal milijone ljudi, ki je ne¬
štetim milijonom jemal svobodo.
Miha ni več mislil na to, da je
on majhen, Nemčija pa velika.
Mislil je le, da mora nekaj sto¬
riti in je vedel, da je toliko mo¬
čan, da bo to storil.

Ure so tekle in Miha je na
tanko preračunal, kdaj bo izvr¬
šil svojo namero. Ko bo delo te
izmene pri kraju in, tik preden
bo začela delati druga izmena.
To ga je poživilo in živahneje
se je lotil dela. Nič. več ni gle¬
dal medlo in delal samogibno.
Težki sklep, do katerega se je
dokopal, mu je dal moči. Dvig¬
nil je pogled od dela in se raz¬
gledal po oddelku. Videl je de¬
lavce, ki so vsi delali nekako
mrzlično, kakor vedno v tistih
urah, ko je šel delovni čas h
kraju. Čez oddelek je prišel sta¬
ri Jeglič. V roki je držal uma¬
zan list, poslinil konico svinčni¬
ka in jel nekaj zapisovati. Tako
je delal vsak dan. Lovrenc je
šel mimo s posodo strojnega olja.
Albin je odskočil in pogledal na
uro, ki jo je nosil v žepu telov¬
nika.

“Še deset minut!” je zavpil
Mihi.

Miha je pokimal. Pogledal je
po ljudeh, ki so z vozičkom
pravkar odvažali velike kose plo¬
čevine. Oddelek je bil poln ro¬
pota in vznemirjenega tekanja.
Miha se je oprezno ozrl. Niko¬
gar več ni bilo pri njem. Albin
in Filip sta se izgubila nekje V
drugem koncu oddelka. Nekaj
delavcev se je zbralo ob Megli¬
ču. Nekdo mu je- nekaj pripo¬
vedoval, Miha je videl, kako je
stari držal svinčnik pokonci in
pazno poslušal- Nato je pokimal,
spet poslinil črni grafit in jel
pisati.

Takrat je Miha obšel stroj.
Ogledal ga je ponovno od vseh
strani, kakor bi mu iskal najra¬
nljivejše mesto, čeprav ga je že
davno našel. Previdno je pogle¬
dal, ali ga kdo ne opazuje. Ne
nikogar ni bilo blizu. Ostro je
pogledal med mastne valje, ki
so se hitro vrteli. Prevzelo ga
je nepojmljivo čustvo, podobno
strasti. Moral je izvršiti sabo¬
tažo! Nič več se ni bal in tudi
ne bi hotel odstopiti od svoje na¬
mere, zdaj ni več mogel. V njem
je raste! odpor, tako močan od¬
por, da ni pomislil nič več na
posledice. Tovarna in stroj, vse
mu je postalo sovražno.

Prebegnil je s pogledom po va¬
ljih in po vzvodu in se komaj
zavedel, kaj počne. Roke so mu
delale samogibno. In vendar jih
je vodila misel, ukazujoča in ta¬
ko močna, da se ji ni mogel
upreti.

V stroju je nekaj zahreščalo.
kakor iz globine jeklenih pljuč.
Miha je stal pred strojem in ni
mogel premakniti okamenelih
nog. Stal je tako nekaj minut,
in napetost sta prešli.

Ali je mar

Obrambni iajnik Louis Johnson (v levo), gen. Lewis B. Hershey
in armadni iajnik Gordon Gray konferirajo pred zaslišanjem na
seji kongresnega odseka o vprašanju podaljšanja vojaškega na¬
bornega zakona, ki poteče 24. junija. Johnson zahteva podaljša¬
nje do 1. julija 1953.

dal pod valje, poskušal zavrteti
kolesce. Delavci so ga nemo o-

ibKcu jc ruuuiuvut uli.  tuua i

zasledoval Megličeve gibe ir
peto strmel v črno kolesje.

Zlati kov

Albin Čebular

Volji vklanjamo se
svoje žive dni,
svetli, živi vzori —
vrli delavci.

Želje nam gorijo
koder sije plav,
mile so besede
kar je vedno prav.

Mladi, nadebudni,
čar nam je duha
tu v kraljestvu dela,
ker smo od sveta.

ta dresdenski stroj tako odporen
ali tako zgrajen, da mu ni mo¬
goče do živega? Zasukal se je.
zdelo se mu je, da mu mora
najti drugo ranljivo točko. Za¬
stonj si vendar ni prizadeval!
Ali se ni dovolj težko dokopal
do take odločitve?

V hrušču ni slišal, da so za
njim zapeli koraki. Albin ga je
pograbil za ramo in ga potegnil
vstran.

“Ali moriš?” mu je zakričal v
uho in segel z roko po ročaju
vzvoda.

Miha se je opotekel. Toda
preden je Albin dosegel ročaj, je
stroj besno zarjul, nato je zlom¬
ljeno zastokal, sunil nekajkrat
in se ustavil. Miha je strmel na
tlakomer, padel je, stroj je mi¬
roval, še ves vroč, olje se je ce¬
dilo po njem, kot bi se potil.

“Kaj je?” so zavpili delavci in
pritekli pogledat.

Miha in Albin sta bleda in ne¬
ma stala ob umirjenem stroju.
Prvi je planil k njima stari Je¬
glič.

“Kaj se je zgodilo? Ali je s
strojem kaj narobe?” je hlastno
vprašal. Še vedno je držal v ro¬
kah svinčnik in papir.

Miha je pogledal Albina, ki
mu ni dal oči, in v tem hipu
pomislil z neskončno dolgo mi¬
slijo, da je zdaj pač vsega konec.
Albin ve, kaj je storil in v na¬
slednji minuti bodo vedeli vsi
ki se gnetejo tu okoli.

“Da, stroj je crknil!” je odgo¬
voril Albin in gledal mojstra in
delavce.

Meglič je spravil svinčnik in
papir v naprsni žep in stopil k
stroju. Dvignil je vzvod, pogle-

“PROLETAREC”

Socialislično-delavski ladalk
Glasilo Jugoslovanske »oc. zveze
In Prosvetne matice. Pisan v
slovenskem in angleškem jeziku.
Stane $3 za celo, $1.78 za pol.

$1 za četrt leta.
NAROČITE  Sl  GA  I
Naslov:

PROLETAREC
2361 South Lawndale Aveaae
CHICAGO 23. ILL.

POZIV naročnikom
lista Prosveta

Uljudno apeliramo na vso naše
naročnike lista Prosvete, dnevnika
in tednika sredine izdaje, ter The
Voice of Youih, da VSELEJ TAKOJ
ko se preselite, naznanite upravni-
štvu lista in nam pošljete vaš stari
in novi naslov, prvič zato, da naroč¬
nik dobi točno svoj list in drugič,
da nam ni treba plačati 2 centa
KAZNI pošti za vsak tak zanemar¬
jen slučaj. Pismonoša vam da brez¬
plačno kartico Form št. 22-8 ako ga
vprašate, isto izpolnite in jo pošljite
upravi lista.

Prosimo, upoštevajte ta poziv, s
tem pomagate upravi za boljšo po-
slugo dostavljanja Prosvete.

PHILIP GODINA, upravitelj

6ETAN

ElECTRIC SHEET

IFVOU...

6§jtšS“"

jj živa j te osebno udobnost spanja! Nabavite si
Westinghouse električno plahto ... in rabite vaše
ljubljeno vrhno pokrivalo. Razgrnite to krasno
breskvene barve električno plahto vrhu redne
rjuhe ... in potem eno vrhno plahto, ali kovlter,
ki ga imate. Vaša električna plahta lahko tudi
potuje z vami ... se fino prileže v vaši aktovki
ali v ponočni vreči.

In ko pride spomlad, hvala vaši električni
plahti, boste imeli za spraviti samo eno odejo od
vsake vaše postelje. Se razumi, električna plah¬
ta se prav lahko pere . . . samo jo porinite skozi
milnično vodo in nato jo obesite preko vrvi, da
se posuši. Glavno, kar vam bo najbolj všeč, je
nizka cena—samo $24.95!

More tl ian 2,000,000 people sleep
under Electric 8edcovers...whfdont  t| ou  ?

Sce the new Electric Sheets at your dealer’s or our nearest store

have limited
storage space

travel a lot

have an adequate
supply of blankets

want to sleep
in  real comfort

MnmaRHHni


mmsmšmsmim



COMMONWEALTH EDISON COMPANT