'Ai thebei 4 '*% Ukloprtl sat Tip SAL 1000901 H-1.15 Pi Navijanje 2! 220V/50 Hz 15 Raz. hod 48 h S| T-nav, 40 h Ni k ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE piska založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 edniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan [Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- irjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo- jhnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat ■»letna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 [naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna isk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul- cena 7,00 din poštnina plačana v gotovini XVI. letnik April 1978 timova igračka PIŠČAL 2. Pri b na sliki 2 lubje okrog in okrog za¬ reži do lesa. Zgornji del (a — b) začni »zvijati« ali pa po njem tolči z noževim ročajem, da lubje popolnoma odstopi od lesa. Material: Kos vrbove ali jelševe veje, kot prst debele. Orodje: Žepni nožek. Potek dela: 1. Izberi in odreži vejo, uporabi gladki del, ki je brez vejic (slika 1). Zgornji konec (a) ravno odreži. 3. Nekoliko pod zgornjim koncem piščali (sli¬ ka 4) napravi zarezo (d) za piščalkino luk¬ njo in potegni previdno lubje z lesa. 4. Od lesa odreži vrhnji košček (e) in ga na eni strani splošči ter ga vtakni nazaj v zgornji konec cevke kot ustnik (slika 4). 5. Končno porini les zopet nazaj v cevko in piščal je gotova. Če potisneš les globlje v cevko, bo glas višji in bolj jasen, če ga potegneš ven, bo glas nižji. TIM 8 April 1978 XVI. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirata Razisko¬ valna in Kulturna skupnost Slovenije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Na naslovnici je slika stikalne ure KAZALO TIMOVA POSTA 337 PRVI KORAKI Knjižna polica Tim 339 Model katamarana 341 MODELARSTVO Trenažni vezani model 343 Vžig motorčkov z žarilno svečko 348 Izdelava deske za jadranje 350 DALJINSKO VODENJE Digitalni dekoder TIM XI-DD 356 Analogni koder Tim XII-AC 359 RADIOAMATERJI Vezja za regulacijo moči 362 Diaprojektor za format 110 367 Laboratorijska svetilka 371 BRANJE Prva ladja na severnem tečaju 374 ZNANSTVENA FANTASTIKA Sprehod po gozdu 377 MALI OGLASI 380 ZANKE IN UGANKE 383 SLIKA NA ZADNJI STRANI OVITKA Model poštnega parnika »Stirling Castle« (zgoraj). - Model britanske letalonosilke HMS •Eagle« (spodaj). timova pošta Še včeraj smo bili do vratu zakopani v sneg, zdaj pa temeljito koračimo v po¬ mlad. Z njo pa so prišle na vrsto vse tiste privlačne dejavnosti, na katere pozimi niste imeli časa niti pomisliti. O tem priča po¬ plava malih oglasov, prek katerih si poizku¬ šate zagotoviti ves potreben material za va¬ še poletne projekte, pa tudi pisem je vse več. K sreči imamo v letošnjem šolskem letu na razpolago še dvojno številko in z njo možnost, da odgovorimo še tistim, ki danes ne bodo prišli na vrsto. Začnimo z Alešem Dravincem iz Novega mesta. Naš naročnik je šele prvo leto, naj¬ raje pa ima letalsko modelarstvo. Želi si več načrtov preprostih modelov iz nezahtev¬ nih materialov. Lahko povem, da sem v do¬ govoru z novim sodelavcem, ki bo poizkušal zapolniti to vrzel, nekaj preprostejših načr¬ tov pa smo tudi že objavili (enega prav v šesti številki). Aleš Šuster iz Ljubljane pravi takole: »Na revijo sem naročen že dve leti. Mislim, da je Tim letos dosti boljši kot lansko leto. Pogrešam pa kakšen načrt tekmovalnega čolna na eksplozijski motor, lahko pa bi objavili tudi načrt avtomobila na daljinsko vodenje.« Veliko vprašanj pa ima tudi za tov. Lokovška. Načrt tekmovalnega čolna bo objavljen že v zadnji številki tega letnika, pa tudi za načrt avtomobila se bomo zmenili. Vpra¬ šanja, ki jih želiš postaviti tov. Lokovšku pa pošlji kar na naš naslov. Revijo dobiš. Toni Dobnik iz Kamenega pri Šentjurju naj¬ raje prebira rubriko o starih avtomobilih, pa tudi preproste izdelke iz vezane plošče rad izdeluje. Če bo pazljivo prebral male oglase v tej številki, bo našel med njimi tudi mali oglas, ki ponuja prav take načrte (lestenci iz vezane plošče) kot si jih želi. Kratek odgovor Ljubu Zanoškarju iz Ljublja¬ ne. Tvoje naročilo in vprašanja sem posre¬ doval tov. Lokovšku, želim veliko uspeha pri izdelavi. Edo Škufca iz Ljubljane rad rezlja in sestav¬ lja makete avtomobilov, teh zadnje čase vse bolj neizbežnih sopotnikov. Maketo Fiata 124, ki smo jo objavili v šesti številki je že izdelal in zdaj Edo ne ve kaj početi. Kli¬ čem vse tiste, ki imajo pri roki kakšen na¬ črt makete avtomobila (morda bo med njimi TIM 8 • 77/78 3 37 TIM 8 • 77/78 3 38 celo VVartburg karavan, ki si ga Edo naj¬ bolj želi), naj nam ga čim prej pošljejo, da ga objavimo. Če bo tale pošta prišla pred oči Boštjanu Pustu ali kateremu od njegovih znancev, jih vse skupaj prosim, da mi pošlje(jo) njegov naslov, ki je skrivnostno nekam izginil, če ni bilo celo tako, da je Boštjan v pisarski vnemi pozabil nanj. Informacija za Andreja Grbca iz Dele pri Rakeku: načrte starih ladij imajo naprodaj v Mladem tehniku v Ljubljani, Stari trg 5. Naročiš jih lahko po povzetju. Drago Rečnik iz Ljubljane nam je sporočil tole: »Sem že dolgoletni naročnik in vneti bralec vaše revije Tim. Vsebina revije je zelo dobra, vendar kot radioamater pogrešam na¬ črte za NF ojačevalce večjih izhodnih moči. Želel bi si izdelati NF ojačevalec izhodne moči 100W z ustreznim predojačevalcem in mešalnikom z možnostjo priključitve mikro¬ fona (kristalni ali elektro dinamični), mag¬ netofona, gramofona in po možnosti elek¬ trične kitare. Vem, da je bilo teh posameznih načrtov že mnogo objavljenih, vendar kom¬ pleta nisem zasledil nikjer, zato prosim uredništvo, da ga objavi v reviji, ali mi ga pošljite na navedeni naslov, če je seveda to možno. Moč ojačevalca lahko tudi presega navedeno moč. Za ugodno rešitev moje prošnje se vam že vnaprej lepo zahvaljujem in vam želim pri izdajanju revije še mnogo poslovnega in delovnega uspeha.« Pismo sem objavil v celoti, ker se mi zdi, da predstavlja enega od značilnih primerov, ko zahteve enega ali nekaj bralcev naše revije žal presegajo naše možnosti tako po organizacijski, kot tudi po vsebinski plati, da ne govorimo o obsegu revije. Pa še to je treba reči, da take posebne želje vključujejo tako velike izdatke, da že same po sebi izključujejo možnost, da bi si želeni izde¬ lek, tudi če bi ga lahko objavili, napravilo kaj dosti naših bralcev. To pa je v opreki z našim vodilnim načelom, da naj bo Tim predvsem množična revija. Da pa nekoliko potolažim našega dopisnika, naj mu vseeno svetujem, da si temeljito ogleda načrt, ki je bil objavljen v lanskem Timu, potem pa po¬ išče prijatelja, ki se na to stroko spozna in poizkuša ta načrt prilagoditi svojim željam. Edvin Zidarič nam je poslal iz Maribora pismo, v katerem pravi, da naroča letos Tim že tretje leto in pa, da pridno mode- lari, menda se je lotil izdelave motornih sani in če mu bodo uspele, obljublja po¬ slati načrt. Za načrt se priporočam, saj bi prišel kot nalašč za objavo v prvih številkah prihodnjega letnika, tako da bi bilo pred prihodnjo zimo vse nared. Upam, da se mi takrat ne bo treba, kot že tolikokrat, sku¬ paj s pesnikom spraševati: »Kje, le kje je lanski sneg?« (velja za to in podobne ob¬ ljube). Z njegovim mnenjem, da knjiga ni primerna nagrada za tiste, ki rešijo sli¬ kovno križanko v Timu, pa se ne morem povsem strinjati. Knjiga je namreč bila in bo še nekaj časa osnovno sredstvo za shra¬ njevanje informacij take in drugačne vrste, zato se mi zdi še vedno dragoceno darilo. Naš nekoliko starejši bralec, če lahko so¬ dim po nazivu, Branislav ing. Čuk iz Dob ob Kostanjevici na Krki nam takole piše: »Stanujem ob reki Krki in imam tako vse pogoje za čolnarjenje in tovrstno rekreaci¬ jo. Moj hobi je modelarjenje in vsaka stvar mi je najljubša, če si jo naredim sam. Za letošnje poletje bi si rad naredil kajak. Do¬ ma imam majhno delavnico in tudi nekaj orodja, tako da imam za delo vse pogoje. Zataknilo se je pa pri načrtu. Kajak bi si naredil iz platna ali iz umetne snovi. Ko¬ legi so mi svetovali, naj se za pomoč obr¬ nem na vaše uredništvo. Prosim, če imate in mi lahko pošljete načrt za kajak eno- sed, lahko pa tudi dvosed. Morebitne stro¬ ške sem pripravljen povrniti. Za ugodno re¬ šitev prošnje se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.« Da potrdim laskavo mnenje o našem ured¬ ništvu, sem se v primeru tov. Čuka še po¬ sebej potrudil in izvrtal naslednje podatke. Dandanes izdelujemo kanuje in kajake (po¬ znavalci nasvetujejo izdelavo kanuja) skoraj izključno iz umetne snovi. Ker je izdelava na tak način, kot to pravilno ugotavlja naš dopisnik sam, precej zapletena (načrt, iz¬ delava kalupa in ne nazadnje izdelava sa¬ mega čolna), bo najbolje, da se tov. čuk, pa tudi drugi s podobnimi željami, obrnejo na naslov: Dobjak-Trpin, Delavnica šport, Nova Gorica, Prvomajska 53. Tako, naj s tem odgovorom končam našo da¬ našnjo pošto obenem z obljubo, da se bom v zadnji številki temeljito razpisal in ne bom odnehal prej, dokler vsi ne prejmete odgovor. Lepo pozdravljeni in nasvidenje! Urednik prvi koraki Amand Papotnik KNJIŽNA POLICA TIM Tokrat je pred vami načrt in opis za izde¬ lavo nevsakdanje police, ki je namenjena reviji Tim. Montirate jo lahko v svojo sobo in razdalje med črkami oziroma vmesnimi prostori in same črke (npr. M) bodo zane¬ sljiva opora za nalaganje številk Tima in nekaterih vezanih letnikov. Sedaj pa k izdelavi: Za izdelavo lahko vzamete 10 mm vezano ploščo, iverno ploščo ali iveral ploščo. Vzamemo 10 mm ploščo zato, da bo dovolj stabilna in vzdržljiva pri večjih obremenit¬ vah. Pri tej izvedbi se lahko preizkusite z lesnimi zvezami (čepi, utori, preploščitev, vijačenje). Police je možno izdelati s po¬ močjo klip-klap garniture, utore pa s po¬ močjo regulacije širine ureza krožne žage. Načrt prikazuje izdelavo vezave črk v po¬ lico s pomočjo utorov (poz. 1), vi pa lahko osvojite izvedbo s pomočjo čepov, s pre- ploščitvijo ali vijačenjem. Še nekaj vzpodbud ob črtanju načrta: 1. Črko T lahko izdelate s pomočjo uto¬ rov, s preploščitvijo, z vijačenjem itd. 2. Črka I ni prikazana, a njena izdelava in povezava s polico ni nobena uganka. 3. Namenoma pa nisem prikazal kotov pri izdelavi črke M, ker menim, da je po¬ trebno, da ob načrtu tudi ustvarjalno razmišljate in vnaprej presojate ter načrt storilnostno dopolnjujete. Torej kot sami ugotovite (poz. 3, poz. 4) in širine deske (2 kosa — poz. 4) obdelajte pod tem kotom s pomočjo žaganja, oblanja, rašpanja in piljenja. Preostane vam še se¬ stava črk v celoten sklop, lakiranje oziroma barvanje ter namestitev police in knjižna polica Tim bo zagotovo dobro »nosila« re¬ vijo. TIM 8 • 77/78 3 39 TIM 8 • 77/78 3 40 130 _ id 3 4 MODEL POLINEZIJSKEGA KATAMARANA Prevedla Erika Kržišnik Mogoče si želite, da bi vam dom krasil mo¬ del katere od ladij, ki bi vas spominjal ne¬ ustrašnih pomorščakov in vam prinesel ro¬ mantiko južnih morij. Pripravili smo vam preprosto navodilo z načrtom za katamaran domorodcev iz Polinezije. Namenjen je bolj za dekoracijo kot za resnično plovbo, kakor na primer modeli jadrnic. Za tak primer bi moral biti primerno prirejen. Upravljanje te vrste polinezijskih jader se močno razlikuje od upravljanja modernih jader. Tako boste vsaj spoznali, kako zapleteno je bilo uprav¬ ljanje ladje starih polinezijskih pomoršča¬ kov. V članku o Polinezijcih je nekaj slik, ki prikazujejo različne tipe njihovih ladij. Mo¬ goče imate slike, kjer so še drugi tipi domo¬ rodnih katamaranov. Od vas je torej odvisno, od vaših zamisli in fantazije, ali boste pri opisanem načinu sestavljanja spremenili merila ali nekatere detajle in material, do¬ polnili dekoracijo ladje s pristrešjem, posli¬ kanim z domorodnimi ornamenti, izrezljani¬ mi totemi, maskami ipd. Obe polovici katamarana sta enaki. Vzemite kos lesa, izoblikujte najprej zunanjo podobo, nato pa z dolbenjem od znotraj naredite vdolbino — tako, kot delajo domorodci veli¬ ki čoln iz drevesnega debla. Na enak način lahko izdelate tudi miniaturne rezljanke or¬ namenta ali opremite kljun sprednjega in zadnjega dela s totemskimi figurami, kot vi¬ dite na slikah iz Polinezije. To je zahtevno opravilo, ki naj se ga lotijo samo najspret- nejši. Lahko pa ga (katamaran) izdelate tudi na običajen modelarski način iz lesenih tra- mičkov, kakršne uporabljate za letalske trupe. Podobni so majhnim čolnom. Čeprav se tako izdelani rahlo razlikujejo od domo¬ rodnih, jih uporabljamo zaradi enostavne gradnje. Na naslednji skici vidite že zlepljen trup iz tramičkov 3 X 5 do 5 X 5 mm. Pri lepljenju si lahko pomagate z bucikami, gumicami, ščipalkami za perilo ipd. čolni so spredaj in zadaj podaljšani v »kljune«, ki jih izdelate tako, da vlepite letve ali tanke deščice. Ogrodje nato opremite z boki in dnom. To naredite z nalepljenjem letalskih trakov (debeline 0,8 do 1,5 mm) ali samo z oblogo (furnirjem). Če bo to zgolj ladja za dekora¬ cijo, zadostuje, da ogrodje oblepite s tršim papirjem, kartonom ali kar z risalnim listom. Nikakor ne pozabite prilepiti v vsak čoln čepa za pritrditev (lesni vijak) dveh tra¬ mičkov (debelejših paličic), ki bosta osnova ploskve za povezavo obeh čolnov. Na ta dva glavna nosilca (tramička) spet prilepite dve krajši paličici (debeline 3 X 10 mm) in prekrijte celotno ploskev. Prekrivanje naj bo nepravilno, tj. poševno, če hočete, da bo izgledalo čim bolj »domorodno«. Ne sme TIM 8 • 77/78 341 TIM 8 • 77/78 342 biti čisto prečno od čolna k čolnu, ampak tudi vzdolžno. Pod celotno ploskev v sredini prilepite in z lesnimi vijaki pritrdite glavni tramiček (debeline okrog 6 X 15 mm), v ka¬ terega spredaj naredite odprtino za jadrnik (drog), zadaj pa zagozdo za pritrditev krmila. Pristrešek lahko zlepite iz letev, bambuso¬ vih paličic, iz prerezanih in likanih slamnih stebelc Ipd. Povezujete lahko s tanko vrvico in z dodatnim lepljenjem, najboljše z mo¬ delarskim lepilom. Vezanje z vrvjo in šibjem so domorodci tudi v resnici najpogosteje uporabljali. Jadrnik in dve jadrnici (ranti), povezani v obliki velike črke V, so lahko iz vžigalic, zaobljenih paličic ali tudi iz tankih bambusovih paličic. Jadro trikotne oblike (ali trikotno s polkrožnim odrezom spodaj) pritrdite z vrvico k obema jadrnicama (ran- tarna). Če zmorete jadro poslikati s poline¬ zijskim motivom — tem bolje. Zapenjala od jadnnika, obešeno jadro in povodce (iz tanke vrvice) privežite na zatiče (različno dolgi leseni količki), pritrjene spredaj in zadaj. Krmilo, izdelano iz zakrivljene vejice ali de¬ ščice, se vstavi v zagozdo (v obliki klina) osnovnega nosilca (tramička), zveže se spet s tanko vrvico in pokaplja z lepilom. Kateri del vašega stanovanja ali klubskega prostora bo model polinezijskega katamara¬ na krasil, to boste odločili sami. Nikakor ni nujno, da bi grajenje te ladje izpolnjevalo vaš prosti čas zgolj doma, saj jo lahko izde¬ late tudi iz naravnega materiala v prostem času na taborjenju. modelarstvo Matjaž Kos TRENAŽNI VEZANI MODEL MK-8 KOSOVNICA Pred vami je načrt trenažnega letalskega modela. Model je primeren za začetnike pa tudi za starejše modelarje. V letalo se da vgraditi motorček z 0,8 cm 3 . Preidimo h gradnji. Za začetek krilo, ki je osnova letala. Najprej izrežite ima boljši izkoristek od navadnega stabilizatorja. Oglejmo si shemo napajalnika na sliki 8. V bistvu je to impulzni pretvornik z 12 V na 2 V oziroma 1,5 V. S pravokotnimi im¬ pulzi ne krmilimo svečke direktno temveč s pomočjo induktivnosti L in kapacitivnosti C3 dobimo enosmerno napetost. Pravilno vrednost te napetosti kontroliramo s po¬ vratno vezavo, katere jedro tvori transistor T4 in diode za referenco D1, D2 in D3. T4 vpliva nazaj na miiltivibrator in spreminja razmerje signal/pavza tako, da je na izhodu stalno zahtevana napetost. Tudi v tem napajalniku sem predvidel štiri- žični priključek za svečko, ki pa je nujno potreben le pri daljših kablih. Napajalnik je tudi varovan pred napačnim priključevanjem z diodo D4 tako, da nervoza pred tekmovanji ni več usodna. IZBIRA MATERIALA Z materialom ne bo težav, ves se dobi pri Mladem tehniku oziroma drugih ljubljanskih trgovinah. Tuljavo pa Si morate naviti sami. Njena vrednost ni kritična; mora imeti in- duktivnost približno 0,6 mH in pri tem naj ohmska upornost navitja ne preseže 0,5 Q. Sam sem jo naredil tako, da sem navil 120 ovojev bakrene lakirane žice premera 1,2 mm navoj ob navoju na kolut za film 2 X 8. L je zračna tuljava (brez železnega jedra)! Za transistor T6 pazimo, da je malo moč¬ nejši; 2N3055 popolnoma ustreza. Diode D1, D2 in D3 so univerzalne silicijeve diode v steklenem ohišju; D4 in D5 pa sta malo močnejši. Prenesti morata tok do 2 A in napetost do 30 V. A-meter naj ima merilni doseg 2 do 3 A. GRADNJA Ploščica tiskanega vezja ima mere 45 X X 35 mm. V merilu 1 : 1 jo prikazuje slika 9. Slika 9. Ploščica tiskanega vezja TIM IS-III v merilu 1 : 1 Na sliki 9 so že oštevilčene priključne spon¬ ke, tako da se lahko lotimo tabele vrednosti in povezav. Ele ' Spon- Spon- Vrednost Opomba ment ka 1 ka 2 r TIM 8 o 77/78 349 TIM 8 • 77/78 3 50 V pomoč pri sestavljanju bo slika 10, ki pri¬ kazuje pogled na zgornjo stran ploščice. Slika 10. Vezje napajalnika TIM IS-III Matjaž Zupan IZDELAVA DESKE ZA JADRANJE Ogledali smo si že, kako naredimo desko, danes pa je na vrsti vse ostalo. I. JAMBOR PRIKLJUČEVANJE Preden vezje zares priključimo, moramo zve¬ zati še ostale elemente, ki niso na ploščici. To so R8, D4, D5, L, C3, C4 in oba tran- sistorja T5 in T6, ki sta na manjšem hladil¬ nem rebru. Pri samem obratovanju bomo pa¬ zili, da se bo T6 malo segrel (tudi tuljava L, vendar komaj opazno). Kontrolirati moramo izhodno napetost. To storimo le tedaj, če je svečka priključena. Za meritev samo mora¬ mo izhod obremeniti npr. z uporom (največ) 22 Q, če želimo, da bo meritev pravilna. V-meter bi sicer lahko pokazal tudi večjo napetost, ki pa hipoma pade na zahte¬ vano vrednost, ko izhod obremenimo bo¬ disi s svečko ali pa uporom. S stikalom iz¬ beremo želeno napetost svečke. Ko je sti¬ kalo sklenjeno, znaša ta 1,5 V, oziroma 2 V, ko je stikalo odprto. štirižični kabel potrebujemo, če so kabli dolgi npr. več kot 1,5 metra in če so tanki. Napajalnik je lahko priključen na akumulator dalj časa, ker sam troši zelo malo — vsega nekaj deset mA. Tok se poveča na ca. 1 A, ko priključimo svečko. Tehnični podatki: Jambor naredimo iz aluminijaste cevi. Pri Agrostroju v Kosezah pri Ljubljani kupimo cev, dolga je 6 metrov, premer pa ima 5 centimetrov. Stane okoli 130 dinarjev. Odre¬ žemo 4,40 metra dolg kos. Ostanek prere¬ žemo po dolžini, kot kaže slika 1, in stisne¬ mo, tako da ga lahko vtaknemo v spodnji del cevi, kjer služi kot ojačitev, to vidimo na sliki 2. Slika 2. Tako jo porinemo v jambor, kjer služi kot ojačitev Vhodna napetost Potrošnja Vrsta žarilne svečke Napajanje svečke z enosmerno napetostjo Izkoristek 6.5 do 15 V 1 A pri 12 V 1.5 ali 2 V ca. 50 % pri 12 V Na vrhu zapremo jambor z lesenim čepom. Okrogel kos lesa dobimo pri kakšnem mizar¬ ju. Oblikujemo ga tako, kot kaže slika 3, tu vidimo prerez. Les impregniramo z lakom za čolne, nato ga namažemo s poliestrsko smolo in vtaknemo v cev, tako da tesni. II. ZGLOB Na spodnji konec jambora pride zglob. S tem bo nekaj več komplikacij, ker bomo težko našli primeren material, biti mora nerjaveč, zato ga damo raje narediti v de- Gumijast zglob tovarne Imgrad lavnico. Vseeno pa si ga oglejmo. Na slikah 4 in 5 je narisan z dveh strani. Najprej damo v cev za jambor kos lesa. V ta kos naredimo luknjo za napenjanje jadra in ga impregni¬ ramo z lakom za čolne. Namažemo ga s poliestrsko smolo in potisnemo v jambor. Tudi tu mora tesniti, tako da voda ne pride v jambor. Les na dveh nasprotnih straneh obrusimo z ravno pilo, tako da je tam raven. Na ta dva ravna dela nato privijemo dva kovinska pasova. Ta pasova naj bosta iz de¬ bele nerjaveče jeklene pločevine. Na spod¬ njem koncu teh trakov privijemo kocko iz trde plastike, z robom okoli 2 centimetra. Privita mora biti vrtljivo. Na drugi dve na¬ sprotni stranici kocke vrtljivo privijemo drug kovinski pas, zvit v obliki črke U. Na Slika 7. Peta z ene ... Slika 8. ... in z druge strani spodnjem koncu ga pritrdimo na kos lesa, ki pride v desko, imenovali smo ga peta. Tudi ta vez mora biti vrtljiva. Če pogledamo sedaj gibljivost jambora, ugotovimo, da ga lahko vrtimo okoli navpične osi ter nagiba¬ mo naprej in nazaj. Lahko si pomagamo tudi tako, da v tovarni Imgrad v Ljutomeru kupimo gumijast zglob, čigar izvedba je mnogo bolj enostavna. Na gumijast valj je na obeh osnovnih stranicah privulkaniziran kovinski krog z vijakom, kot kaže slika 6. Pritrdimo ga tako, da v lesu, ki pride v jambor, in v peti naredimo ustre¬ zen navoj. Pomagamo si z maticami. III. PETA Peto kažeta sliki 7 in 8. To sta naris in stran¬ ski ris. Dimenzije določimo tako, da izmeri¬ mo odprtino za peto na naši deski. Tudi peto moramo impregnirati z lakom za čolne. Ne pozabite, da morajo biti vsi vijaki iz nerja¬ večega materiala. Slika 9. Plastična peta tovar¬ ne Imgrad, na njen je zareza z gumico, ki preprečuje, da bi peta padla z deske Če ste kupili desko v tovarni Imgrad, pa dokupite še peto oziroma vložek za v desko. Ta je plastičen, v obliki valja, ima pa tudi že navoj za gumijast zglob. Vidimo ga na sliki 9. IV. LOK Lok naredimo iz aluminijastih cevi, premera 2 centimetra. Lok je dolg 280 centimetrov in na najširšem delu širok okoli 60 centime¬ trov. Najširši del je od sprednjega konca oddaljen okoli 120 centimetrov. Cevi krivi¬ mo tako, da vanje nasujemo mivko in jih zvijamo v močnejšem primežu. Spredaj in TIM 8 • 77/78 351 TIM 8 • 77/78 3 52 Slika 11. Povezava obeh polovic loka zadaj obe cevi povežemo z jeklenimi pali¬ cami. Približno obliko loka vidimo na sliki 10, vez spredaj pa na sliki 11. Naredimo jo iz jeklene palice, debele 1 centimeter, ki jo krivimo razžarjeno. Nanjo privarimo še zan¬ ko, skozi katero navežemo dvižno vrv. Cev zamašimo s koncem lesa in poliestrsko smo¬ lo. Voda ne sme priti v lok, ker bi bil pre- težak za dviganje. Na lok privijemo še dve plastični prijemki za napenjalno vrv in za vrv, s katero privežemo lok na jambor. Ena je spredaj, druga pa kakšnega pol metra pred koncem loka. Lok še oblepimo z izolirnim trakom ali obli¬ žem, da ne drsi. Prav tako ga lahko prema¬ žemo s poliestrsko smolo. V. JADRO. Sedaj pa se lotimo najbolj delikatnega opra¬ vila, to je izdelava jadra. Dakron, to je blago za jadra, je pričela izdelovati tovarna Indu- plati iz Jarš pri Ljubljani. Najbolje bo, če telefonirate v trgovino, ki je pri tovarni in vprašajte, če ga imajo, če ga nimajo, bo treba ponj v Italijo. Rabimo ga dobrih 10 metrov, raje malo več kot manj, da bomo lahko jadro zašili, če se strga. Stalo pa bo okoli 1000 dinarjev. Kroj je na sliki 13. Mere posameznih kosov pa so na sliki 12. Mere so v centimetrih. V merah je že vštet del blaga (2 centimetra), 69 + 4 Slika 12. Mere posameznih kosov tkanine za jadro. Mere so v centimetrih ki se pri šivanju prekrije. Dakron ima širino 90 centimetrov. Kjer je poleg mere še + 2 ali + 4, je to še dodatek, ki ga zarobimo ali ki pride pod žep za jambor. To prište¬ jemo pri krojenju posameznih kosov. Na sliki 14 vidimo, kako morata biti obrezana zgornji in spodnji rob posameznih kosov. Pri večjih kosih znaša razlika 2 centimetra, pri manjših Slika 14. Tako obrežemo posamezne kose bla¬ ga, da dobi jadro trebuh pa le enega. To je potrebno zato, da jadro naredi trebuh, se pravi da se v vetru izboči. Na skicah so tudi žepi za letvice. Ob žepu je navedena dolžina in oddaljenost od zgor¬ njega roba kosa. Žepi so široki 5 centime¬ trov. Vogale ojačamo z več plastmi dakrona, na¬ rezanega v obliki trikotnikov različnih veli¬ kosti, kot kaže slika 15. Pripravimo si še žep za jambor. Naredimo ga iz 22 centimetrov širokega traku dakrona. Ta pas sestavimo iz več 90 centimetrov dol¬ gih kosov, ki jih sešijemo, ker nimamo več 4,20 metra dolgega kosa dakrona. Kar osta¬ ne, ne odrežemo, temveč na vrhu in na dnu zarobimo, s tem smo ojačali bolj obre¬ menjene dele žepa. Skrajšamo in zarobimo pa ga šele takrat, ko je ostali del jadra že sešit, saj bomo le tako lahko določili pravo dolžino. Na razdalji približno 1,05 metra od spodnjega konca žepa naredimo na sredi kvadratno odprtino, velikosti 10 X 25 centi¬ metrov. Skozi to odprtino navežemo lok za jambor. Odprtino ojačamo s trakovi, kot jih uporabljamo za dvigovanje okenskih navoj- nic. Kje jih sešijemo, kaže slika 16. Vse to naredimo še preden prišijemo žep na jadro. Sedaj pa si oglejmo vrstni red šivanja. Naj- Slika 16. Ojačitev odprtine v žepu za jambor, kjer navežemo lok na jambor. Trakovi so enaki kot za dvigovanje okenskih navojnic. V Ljub¬ ljani jih dobimo v Vrvarni na Trubarjevi ulici. prej na zgornji kos našijemo naslednjega pod njim in tako nadaljujemo navzdol do zadnjega kosa. Nato jadro zarobimo zadaj in spodaj. Sedaj našijemo v vogalih trikot¬ ne ojačitve in žepke za letvice, tri na zad¬ njem robu in dva na spodnjem robu. Nato sledi na sprednjem robu žep za jambor, ki ga na koncu na vrhu zašijemo skupaj, tako da nam jambor ne uide ven. In kako šivamo? Kosa, ki ju želimo sešiti, najprej zlepimo z Neostikom ali podobnim lepilom (Teleol, UHU — Greenit in podob¬ no). Nato ju sešijemo. Zlepimo ju zato, da nam med šivanjem ne zdrsujeta. TIM 8 • 77/78 353 TIM 8 • 77/78 3 54 Šivamo s posebnim plastičnim sukancem za dakron. Vzamemo iglo, ki ima oznako 1, in šivamo s cik-cak šivom širine 4 do 5 mili¬ metrov. Šivi naj bodo dolgi 2 do 3 mili¬ metre. Imeti pa moramo dovolj močan stroj, saj pride ponekod skupaj celo 9 kosov tka¬ nine! Vse, razen žepa za letvice, šivamo z dvema vzporednima šivoma. Najprej pa poskusno sešijemo dva odpadna kosa, kjer nastavimo napetost sukanca, da nam ga ne vleče. Okno našijemo šele, ko je jadro že gotovo. Najprej si izberemo obliko in izrežemo okno iz plastike. Plastiko imajo včasih v tovarni¬ ški trgovini Induplati v Jaršah in je enaka kot za šotorska okna. Nato položimo okno na jadro in začrtamo obliko. Iz jadra izre¬ žemo kos blaga, režemo 2 centimetra stran od zarisane črte, saj moramo okno in blago sešiti. Prav tako potem oba najprej zlepimo, nato pa sešijemo z dvema cik-cak šivoma, kot prej jadro. Na spodnji in zgornji konec žepa za jam¬ bor našijemo še kos skaja, ki preprečuje trganje jadrovine na skalah in podobnem. Na vogalih naredimo luknje, skozi katere na¬ peljemo napenjalne vrvi, za napenjanje ja¬ dra na jambor in lok. Te luknje okujemo s kovinskimi obročki, tako da se jadro ne trga. žepke za letvice pa našijemo tako, kot kaže slika 17. Na mestu, ki je označeno s puščico, pustimo odprtino, skozi katero vlagamo in izvlačimo letvice. 7 odprtina v (C VI. LETVICE Letvice naredimo iz aluminijaste palice, pre¬ mera 3 ali 4 milimetre. Ukrivimo jih, kot kaže slika 18. Po dolžini in širini se morajo prilegati žepu na jadru. Lahko pa jih nare- & ■ Slika 18. Oblika aluminijaste letvice dimo tudi iz vodoodpome vezane plošče, debeline 3 milimetre. VII. GREDELJ Obliko gredlja vidimo na sliki v šesti šte¬ vilki letošnjega Tima na strani 258. Gredelj je visok okoli 60 centimetrov, širok pa 23 centimetrov, tako da gre v odprtino za gre¬ delj v deski. Mere so tudi na sliki 19. Nare- Slika 19. Mere gredlja jen je iz posebne vodoodpome vezane plo¬ šče, ki jo boste dobili pri kakem mizarju. Debela naj bo 1,5 centimetra. Na vrhu privi¬ jemo še dva konca lesa, ki se prilegata v n p Slika 17. Tako našijemo na jadro žep za letvice. Puščica kaže odprtino, skozi katero vstavljamo in izvlačimo letvice S tem je jadro končano. Pri delu moramo biti zelo pazljivi, saj napake ne moremo več popraviti. Nekatere stvari sem dal raje na¬ rediti torbarju. To je bilo našitje trakov v odprtini na žepu jadra za jambor, okovanje odprtin za napenjanje z obročki In našitje skaja na žep za jambor. v v Slika 20. Pogled na gredelj od spredaj Slika 21. Prerez gredlja zanju narejen prostor. Dodamo ju zato, da gredelj ne zdrsne iz deske. Gredelj seveda po obdelavi dobro impregniramo. Gredelj od spredaj vidimo na sliki 20. Na sliki 21 pa je prerez gredlja. Obrusiti ga moramo tako, da ima hidrodinamično ob¬ liko, torej da ima čim manjši vodni upor. V prerezu je podoben razpotegnjeni kaplji vode. Spredaj je. bolj zaobljen, srednji del je raven, zadnji pa špičast. Vlil. SMERNIK Najbolje naredimo, če smernik kupimo v to¬ varni Imgrad, morda nam bodo drobnarije poslali po povzetju po pošti. Lani je smer¬ nik iz gume stal 157 dinarjev. Je narejen tako, da ga z lahkoto privijemo v desko. Sami pa ga naredimo iz aluminijaste plo¬ čevine, debeline 2 milimetra. Oblikujemo jo tako, kot je na sliki v šesti številki Tima, na strani 258. Smernik je visok 20 centi¬ metrov. Na vrhu del pločevine zavihamo, tako da ga lahko privijemo v desko. Tako smo si ogledali izdelavo vseh delov vvindsurfinga. Za nekatere dele priporočam Slika 22. Detajl z izdelave deske — notranja obdelava polovice deske — za brušenje je po¬ trebna ruta čez nos in usta S W\ Slika 23. Obe polovici pred polnjenjem. Na de¬ sni se vidi luknji za gredelj in za peto nakup v tovarni Imgrad, to sta predvsem zglob in smernik, ostale pa naredimo sami. Najbolj zahtevna je izdelava jadra. Dobil sem že nekaj pisem, v katerih se bralci navdušujejo nad vvindsurfingom. Tudi vse ostale vabim v klub Delta. Tu bodo tudi samograditelji našli dovolj praktičnih nasvetov. Poleg predavanj pripravljamo tudi knjižico s kompletnimi navodili o vvindsur- fingu, ki bo hkrati gradivo za tečaj oziroma izpit za vaditelja vvindsurfinga. Zaključili smo s kompletnimi navodili za iz¬ delavo vvindsurfinga, prihodnjič pa pridejo na vrsto navodila o tehniki jadranja, vetro¬ vih, malenkost prve pomoči, nekaj o pomor¬ skih pravilih in razni drobni nasveti. Poleg tega bom opisal tudi kratek program kluba Delta za poletje 1978. mali oglasi Prodam knjigo Heroj Tito (167 strani z veliko barvnih ilustracij) za 150 din. Ponudbe pošljite na naslov: Franci Merkužič Dob 165 61233 Dob pri Domžalah Kupim telefonski zvonec. Ponudbe pošljite na naslov: Branko Horvat Turnišče 70 69224 Turnišče Prodam Graupnerjev model TAXI, že sestavljen in opremljen s 3,27 ccm motorčkom OS MAX 20 RC. Model je že preizkušen in zelo dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Rado Por Finžgarjeva 19 64260 Bled Tel.: 77 772 TIM 8 • 77/78 3 55 TIM 8 • 77/78 3 56 daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek DIGITALNI DEKODER TIM XI-DD V Timu smo že veliko pisali o digitalnih RC sistemih in o integriranih vezjih. Tako je že čas, da si pobliže ogledamo načrt digi¬ talnega dekoderja, ki je namenjen hetero- dinskemu sprejemniku TIM XII (TIM XI). OPIS DELOVANJA Najprej si oglejmo shemo dekoderja, ime¬ nujmo ga TIM XI-DD, na sliki 1. Za razumevanje delovanja dekoderja mora¬ mo spoznati slike impulzov v posameznih merilnih točkah, katere sem označil s šte¬ vilko v krožcu. če bi impulze sledili z osci¬ loskopom, bi dobili približno take slike, kakor sem jih narisal na sliki 2. Vlak impulzov ima ponavljalni čas 15 do 20 msek. Impulzi sami so široki približno 0,3 msek, ponavljajo pa se v času 1,6 + 0,6 msek. To so povelja. 1,6 pomeni povelje nev¬ tralno; 1,0 ali 2,2 pa eno ali drugo skrajno lego. Seveda so možne tudi vse lege med obema skrajnima. Tak vlak impulzov je ta- korekoč že standardiziran v digitalnih RC sistemih, zato je omenjeni dekoder uporaben za večino poznanih RC digitalnih oddajnikov. Signal 1 dobimo iz sprejemnika TIM XII S številkami sem označil tudi velikost sig¬ nala. Tako vidimo, da da sprejemnik signal, ki se giblje od 1,5 V pa do 4 V (pri 4,8 V napajanju). Transistor T1 ta signal ojača in mu seveda še obrne fazo. Tako dobljeni signal 2 vodimo na CLOCK vhod števca 4017. Poskrbeti moramo še za tako imenovani RE- Vezje sem, poenostavil do skrajnosti in tako sem v njem uporabil MOS integrirano vezje (dekadni števec z dekoderjem) 4017. To in¬ tegrirano vezje je bilo v Timu že opisano in se pri njem ne bomo ustavljali. Seveda pa vemo, da bi bil načrt dekoderja dosti bolj kompliciran, če bi gradili klasično in tudi ploščica tiskanega vezja bi bila nekajkrat večja. SET t.j. vračanje števca v začetni položaj. To izvedemo s pomočjo vezja, ki vsebuje diodo D2, upora R4 in R5 ter kondenzatorja C1. Ko so 'impulzi, se C1 stalno prazni prek D2 in R4 in je zato napetost na njem majh¬ na. Ko pride daljša pavza (v našem primeru 5 do 10 msek), se C1 nabije prek R5. Nape¬ tost na C1 3 predstavlja obenem tudi na¬ petost, ki jo vodimo na REŠET vhod števca. © © © n »lika 1. Shema digitalnega dekoderja TIM XI-DD Izkoristili pa smo 6 izhodov, in sicer za 6 digitalnih servomehanizmov. To število ni omejeno, načeloma bi jih lahko priključili tudi 9. Na teh izhodih (I do VI) že dobimo ustrezne signale (4 do 9), ki krmilijo posamezne servomehanizme. Dekoder ima vgrajen še filter v napajanju, ki ga tvori transistor T2 s C2, C3 in R6. V! IZBIRA MATERIALA Edini resen problem so lahko originalni pri¬ ključki servomehanizmov. če jih ne uspete kupiti, jih poskusite narediti sami npr. iz DIL podnožij za integrirana vezja. Integrirano vezje ni poseben problem, sam sem ga kupil prek oglasa v reviji (Radio¬ amater). Oba transistorja sta univerzalna NPN transistorja v plastičnem ohišju npr. TIM 8 • 77/78 3 57 TIM 8 • 77/78 3 58 BC 237 B. D1 je silicijeva, D2 pa germani- jeva dioda. Obe sta miniaturni izvedenki v steklenem ohišju. Upori so Iskrini, prav tako tudi kondenzatorji. Želimo, da C1 ni elektro¬ litski, če pa že je, naj bo to tantalov elek¬ trolit, ki ima namreč manjši temperaturni koeficient. Vrednost C2 in C3 ni kritična, ker služita zgolj za blokiranje. GRADNJA Dekoder zgradimo na ploščici tiskanega vez¬ ja mer 33 X 60 mm tako, da ustreza mera sprejemnika TIM XII, kateremu je pravza¬ prav tudi namenjen. Sliko ploščice v me¬ rilu 1:1 prikazuje slika 3. Slika 3. Slika ploščice tiskanega vezja TIM XI-DD v merilu 1 : 1 Na sliki sem tudi oštevilčil priključne spon¬ ke tako, da lahko naredimo tabelo vrednosti in povezav. TABELA Ostalih priključkov za servomehanizme ni¬ sem oštevilčil. Razporeditev nožič priključ¬ kov sicer ustreza sistemom SIMPROP in MULTIPLEX. V pomoč pri montaži bo slika 4, ki prika¬ zuje pogled na dekoder z zgornje strani. Vsi elementi ležijo. Tako je debelina celega dekoderja minimalna in omogoča lažjo mon¬ tažo na sprejemnik TIM XII. Sicer spajkamo po naslednjem vrstnem redu: priključki, upori, diode, transistorji, kondenzatorji in na koncu integrirano vezje. PRIKLJUČEVANJE Na ploščici je 7 priključkov, in sicer 6 za servomehanizme in eden za baterijo oziroma akumulator. Dekoder povežemo s sprejem¬ nikom s pomočjo trdih bakrenih žic (1 do 2 mm). Po eni od teh žic gre 0 (masa), posebej pa povežemo še sponke za + in NF. Tudi testni priključek sprejemnika TIM X!l priključimo, in sicer na prosto sponko priključka za baterijo. Tako imamo kontrolo delovanja sprejemnika in »čistosti« frekvenč¬ nega področja dostopno na zunanji sponki. Preden začnemo s kontrolo delovanja, mo¬ ramo v sprejemniku TIM XII zamenjati med seboj kondenzatorja C13 in C14, da bo pola- >-iteta signalov pravilna. Dekoder deluje ta¬ koj, nobeno uglaševanje ni potrebno. PRIMERNI SERVOMEHANIZMI Tak sprejemnik bo deloval na večino digital¬ nih oddajnikov in servomehanizmov, ki delu¬ jejo s pozitivnimi impulzi. Edini servomeha- nizmi, ki delujejo z negativnimi impulzi, so GROUPNERjevi. Če želimo uporabljati le-te, potem moramo za vsak servomehanizem narediti Invertor, kakor ga prikazuje slika 5. Slika 5. Invertor za priključevanje servomeha- nizmov VARIOPROP Za več servomehanizmov se splača vzeti že integrirano vezje npr. 4049. Poraba dekoderja je majhna, vsega 2 mA, deluje pa v območju od 4 do 7 V. Jan I. Lokovšek ANALOGNI KODER TIM XII-AC Vezje oddajnika za daljinsko vodenje lahko razdelimo v dva bistvena sestavna dela, in sicer visokofrekvenčni (VF) ter nizkofrek¬ venčni CNF) del. V NF delu spremenimo po¬ velja v električne impulze. Za ta del se je udomačil izraz »koder«, ker povelja kodira¬ mo. Koder, katerega načrt objavljam, uporabljam v analognem oddajniku za vodenje tako bro¬ darskih kakor tudi letalskih modelov. OPIS DELOVANJA Za začetek moramo najprej spoznati shemo koderja. Narisana je na sliki 1. V vezju sem uporabil dva operacijska oja¬ čevalnika 741. Prvi je v vezavi generatorja trikotne napetosti. Frekvenca nihanja je do¬ ločena z vrednostmi kondenzatorja C2 in potenciometra P1; medtem ko amplitudo določajo upori R1, R2 in R3. Drugi 741 de¬ luje kot komparator t. j. daje na izhodu pra¬ vokotne impulze, katerih razmerje signal/ /pavza kontroliramo s potenciometrom P2. Hod je določen z razmerjem upornosti R4 Slika 1. Shema analognega koderja TIM XII-AC BAT. I II III IV V VI TIM 8 • 77/78 3 59 TIM 8 • 77/78 3 60 GRADNJA in R5 ter potenciometra P2. Transistorja T1 in T2 poskrbita, da je koder sposoben pre¬ klopov tokov do približno 50 mA ali več. Pravzaprav bi bil za določen oddajnik po¬ treben zgolj eden (T1 ali T2), vendar sem zaradi univerzalnosti v oddajniku predvidel oba. Koder deluje v področju napajanja od 6 pa vse do 18 V. Po lastnostih ustreza ana¬ lognim sistemom, katerih načrte smo objav¬ ljali v preteklosti t. j. frekvenčno območje od 100 do 300 Hz in razmerje signal/pavza 30/70 do 70/30. Pač pa sem predvidel še eno dobrodošlo novost, in sicer možnost enostavne zame¬ njave smeri hoda obeh zveznih funkcij. V ta namen služita stikali S1 in S2. S tem odpadejo marsikatere kasnejše nevšečnosti (na terenu) in razna dodatna vezja za ob¬ račanje smeri hoda servomehanizmov. IZBIRA MATERIALA S samo nabavo sestavnih elementov koder- ja ne bo težav; vse se dobi v ljubljanskih trgovinah (Mladi tehnik). Rad pa bi opozo¬ ril, da so dejanske možnosti širše, kot pa je razvidno iz samega načrta. Vrednosti, ki sem jih zapisal v tabeli, ustrezajo poten¬ ciometrom upornosti 5 KQ za to, ker je to standardna vrednost za potenciometre, ki bi jih lahko kupili v sestavu tovarniških mehanizmov za upravljanje. Seveda pa se lahko odločite tudi drugače, če takih vred¬ nosti ne bo možno dobiti. V naslednji tabeli sem navedel možnosti: TABELA I Koder zgradimo na ploščici tiskanega vezja 25 X 75 mm. V merilu 1 : 1 jo prikazuje sli¬ ka 2. Predvidel sem še eno izvedenko koderja, in sicer za integrirano vezje 747, ki predstav¬ lja dva operacijska ojačevalnika 741 v enem ohišju. Marsikdo si bo omislil tudi to vez¬ je, ki je za to za odtenek manjše in enostav¬ nejše, v bistvu pa popolnoma enako osnov¬ ni izvedbi. Ploščico te izvedbe prikazuje slika 3. Slika 2. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1 :1 Slika 3. Slika ploščice tiskanega vezja koderja TIM XII-AC v merilu 1 :1 z integriranim vezjem 747 Naredimo tabelo vrednosti in povezav: TABELA II Vrednost R4 Vrednost R5 Vrednost P2 6K8 5K6 5 K 13 K 11 K 10 K 27 K 24 K 22 K 68 K 56 K 50 K Preden začnemo s samo gradnjo, si oglej¬ mo še sliki 4 in 5, ki prikazujeta pogled na koder z zgornje strani. PRIKLJUČEVANJE Koder TIM XII-AC lahko preizkusimo pose¬ bej, najbolje pa to storimo kar v celem RC sistemu, je tudi bolj enostavno. Priključi¬ mo ga v oddajnik in poženemo ves sistem. Opazujmo oba servomehanizma. Najprej po¬ skrbimo za srednje lege. Začnimo s P1. Naj¬ demo tak položaj drsnika P1, da se krmil¬ na ročica prvega servomehanizma ne pre¬ makne, ko preklopimo stikalo S1. Fiksira¬ mo krmilno ročico v oddajniku v legi. nev¬ tralno, čeprav servomehanizem še ni v nev- trali. Važno je le, da servo na preklop S1 ne reagira. Zdaj pa premaknemo drsnik tri- merpotenoiometra TP, in sicer tako, da gre krmilna ročica servomehanizma v nevtral¬ no lego. Preverimo še, da preklop stikala S1 zamenja hod prvega proporcionalnega servomehanizma in prvi del postopka je končan. Lotimo se P2. Zopet iščemo lego, ko prek¬ lop stikala S2 ne premakne krmilne ročice drugega zveznega servomehanizma. To pot mora ta lega sovpasti z nevtralnim položa¬ jem krmilne ročice servomehanizma. Če ta sovpad ni dober, potem je za to kriv slab upor R4 ali R5. Tudi tu preverimo, če prek¬ lop S2 zamenja smer hoda drugega ser¬ vomehanizma. Morda bi želeli priključiti še tipko (5. ka¬ nal), ki tudi včasih pride prav. Vežemo jo na sponki kondenzatorja C2. Tehnični podatki Napetost napajanja Poraba Največti tok preklopa Frekvenčno območje Razmerje signal/pavza mali oglas Prodam še neutečen letalski motorček s pro¬ stornino 3,24 cm 3 , eliso, 0,5 I goriva, akumulator in svečke za 600 din. Prodam še ročico za ve¬ zane modele za 100 din, KNIPS za 150 din, rab¬ ljen Mono gramofon za 400 din. Zoran Vehovar Ul. 29. novembra 15 63000 Celje 6 do 18 V 5 mA pri 9 V, neobremenjen 50 mA pri 9 V 100 do 300 Hz pri 1/3 hodu Pl 30/70 do 70/30 pri 1/3 hodu P2 TIM 8 • 77/78 361 TIM 8 • 77/78 362 Božo Ropret VEZJA ZA REGULACIJO MOČI Razvoj tiristorjev, triakov in pripadajočih vezij je povsem potisnil v pozabo ogromne reostate za spreminjanje moči na bremenu. Namesto teh reostatov imamo sedaj majhne regulatorje, ki so lahko vgrajeni kar poleg stikal za vklop luči. V amaterski izvedbi si take miniaturnosti skoraj ne moremo privo¬ ščiti. Zato pa nam bo tudi namizna izvedba regulatorja moči dobro služila. Z njim lahko zvezno nastavljamo moč pri različnih bre¬ menih. Najprej je tu žarnica, kateri lahko spreminjamo svetilnost od nič do maksimal¬ ne. Nanj pa lahko priključimo še druga bre¬ mena, kot so šibkejši kuhalniki, spajkalniki, različne naprave z elektromotorji (vrtalni stroji, ventilatorji, šivalni stroji) . . . Prva tri vezja so prirejena predvsem za ohmska bre¬ mena. Četrto vezje pa je konstruirano za spreminjanje obratov pri manjših univerzal¬ nih elektromotorjih. SPLOŠNO O REGULATORJIH MOČI Vezja priključimo zaporedno z bremenom na izmenično napetost 220 V. Moč na bremenu spreminjamo s pomočjo triaka, ki deluje kot krmiljeno stikalo. Triak je polprevodniški element, ki ostane neprevoden (stikalo od¬ prto) vse dotlej, dokler na krmilna vrata G ne pripeljemo kratkega impulza. Ta impulz povzroči prevajanje triaka (stikalo se skle¬ ne). Triak potem prevaja toliko časa, dokler napetost med priključkoma A1 in A2 ne pa¬ de na nič. V vezjih nastopa še en aktiven polprevodni¬ ški element, in to je diak Di. To je dvosmer¬ na dioda, podobna triaku, le da ga ne vžge krmilna napetost, ampak začne sam prevajati pri določeni napetosti (okoli 30 V) na pri¬ ključkih. Neha pa prevajati, prav tako kot triak, ko napetost pade na nič voltov. Slika 1. Princip regulacije moči s triakom Moč na bremenu spreminjamo tako, da triak v vsaki polperiodi vžgemo prej ali pozneje. S tem spreminjamo velikost efektivnega to¬ ka, ki teče skozi breme. Po končani polpe¬ riodi gre napetost skozi ničlo in triak se sam izklopi. Na sliki 1 so narisani trije primeri vžiga triaka. Na skici a vidimo, da se triak vžge kmalu po pričetku polperiode. Zato je moč na bremenu skoraj maksimalna. Skica b prikazuje točko vžiga za polovično moč na bremenu, skica c pa za majhno moč. Za pro¬ ženje triaka rabimo kratek impulz v trenut-' ku, ko želimo, da triak začne prevajati. Vezje za vžig je sestavljeno iz RC člena in diaka. Ko se kondenzator čez upor napolni do na¬ petosti preboja diaka, se diak odpre. V tem trenutku se kondenzator izprazni čez diak in krmilna vrata ter vžge triak. Trenutek vži¬ ga triaka pa lahko enostavno nastavljamo s spreminjanjem upora R. Spreminjanje moči s temi vezji je skoraj brezizgubno. Edine izgube nastanejo zaradi padca napetosti na triaku, ko le-ta prevaja. Vendar je ta padec le približno 1 V, izgubna moč pa je torej le 1 V krat tok bremena v amperih (A). Slaba stran teh vezij pa so precej močne ra- diofrekvenčne motnje, ki jih povzroči tiristor pri preklopu iz zapore v prevajanje. Ta pre¬ klop je zelo hiter in zato motilne frekvence segajo v radijsko območje frekvenc. Razšir¬ janje teh motenj po omrežju preprečimo s filtrskimi členi (dušilke in kondenzatorji), ki te motnje močno dušijo. Celotno vezje je pod napetostjo 220 V in zato opozarjam, da je vsako dotikanje kateregako¬ li elementa vezja lahko smrtno nevarno, ko je vezje priključeno. SEZNAM ELEMENTOV OPIS VEZIJ R1 — 2K2 R2 — 15 k R3 — 27 Q P1 — 150 k, lineani potenciometer C1 — 100 n, 100 V C2 — 220 n, 100 V G3 — 100 n, 400 V Di — diak, ER 900 Tr — triak, 400 V, glej tekst L1 — 200 liH, glej tekst Prva varianta na sliki 2 je enostavnejše vez¬ je. Kot odprtja triaka in s tem tok skozi bre¬ me spreminjamo s potenciometrom P1, Moč bremena lahko spreminjamo v mejah od 5 % do 95 % nazivne moči. Elementa L1 in C3 sestavljata filter za radiofrekvenčne motnje. Ko hočemo povečevati moč na bremenu od nič navzgor, ugotovimo, da se moč v za- SEZNAM ELEMENTOV R1 — 150 Q R2, R3 — 22 k R4 — 10 k Pl — 470, lin. potenc. D1 -f D4 — BY 237, 1N4004 Gl — 100 nF, 100 V C2 — 47 nF C3 — 220 nF, 400 V Di — diak, ER 900 Tr — triak, 400 V, glej tekst L1 — 200 uH, glej tekst četku sploh ne poveča, potem pa v trenut¬ ku naraste na neko vrednost. Od tam na¬ prej je povečanje linearno, pa tudi manj¬ šamo lahko moč zvezno. Temu efektu pra¬ vimo histerezni efekt. Nastane pa zaradi tega, ker se kondenzator ne izprazni po¬ polnoma, preden se začne nova polperio- da. To pomanjkljivost pa lahko odpravimo z nekaj dodatnimi elementi. Shemo izboljšane verzije prikazuje slika 3. Kot vidimo, je potrebno dodati za odpravo TIM 8 • 77/78 3 63 TIM 8 • 77/78 364 Slika 4. Regulator z avtomatskim postopnim prižiganjem in ugašanjem (S1: položaj 1 — »pri¬ žiganje«, položaj 2 — »ugašanje«) SEZNAM ELEMENTOV Rt — 12 k, 3 W R2 — 4K7 R3 — 5M R4 — 10 k R5, R6 — 15M R7 — 5K6 R8 — 300 k R9 — 20M RIO — 1 k R11 — 22 k R12 — 15 k Pl — 5M, lin. potenc. P2 — 50 k, lin. potenc. P3 — 100 k, trimer D1 D4 — BY 237, 1N4004 D5 — ZD15 D6, D7 — 1N914, BA 209 C1 — 10 n, 500 V C2 — 100 uF, 30 V C3 — 10 n C4 — 1 n T1, T2, T3 — BC 107 T4 — BC 212, BC 309 L1 — 200 itH, glej tekst Tr — triak, 400 V, glej tekst trafo — glej tekst tega efekta štiri diode in dva upora. Diode z uporoma poskrbijo, da se kondenzator iz¬ prazni takoj po pričetku nove polperiode. Vezje potem nima več te neprijetne last¬ nosti in lahko moč spreminjamo zvezno čez vse območje. Prvi dve vezji omogočata le ročno nastav¬ ljanje določene moči na bremenu. Tretje vezje na sliki 4 pa je bolj univerzalno. To poleg ročnega nastavljanja premore še av¬ tomatiko za postopno prižiganje in ugaša¬ nje. Namesto diaka je pri tem vezju upo¬ rabljena posebna vezava dveh transistor- jev (transistorja T3 in T4). Ko napetost na bazi transistorja T3 naraste do določene na¬ petosti, se oba transistorja za hip odpreta, čez bazo pa se izprazni tudi kondenzator C3. Impulz, ki pri tem nastane, vžge triak. Transistorja nista priključena na krmilna vrata triaka direktno, ampak prek impulz¬ nega transformatorja. To je potrebno za¬ radi galvanske ločitve triaka od elektron¬ skega vezja. Kondenzator C3 polnimo prek transistorja T2. Upornost transistorja de¬ luje kot napetostno kontrolirani upor. Spre¬ minjamo pa mu upornost z napetostjo na bazi transistorja T1. Bazno napetost lahko spreminjamo s potenciometrom P2 ali pa s polnjenjem, oziroma praznjenjem kondenza¬ torja C2. Če damo P2 v spodnjo točko, prek¬ lopnik pa v položaj »prižiganje«, se nam kondenzator C2 polni čez upora P1 in R2. Hitrost polnjenja lahko spreminjamo s po¬ tenciometrom P1. Napetost kondenzatorja vpliva na bazo transistorja T1 in vedno bolj odpira transistor T2. Zato se vedno bolj po¬ večuje kot odprtja triaka in seveda moč na bremenu, čas prižiganja lahko s potencio¬ metrom Pi nastavljamo od nekaj sekund do več 10 minut. Ko preklopnik S1 preklopimo v položaj »ugašanje«, se kondenzator praz¬ ni, moč na bremenu pa postopoma pojema. Moč pa pada le do vrednosti, ki jo določa potenciometer P2. če je kondenzator pra¬ zen, lahko s potenciometrom P2 spreminja¬ mo moč bremena zvezno od nič do maksi¬ malne. SEZNAM ELEMENTOV GRADNJA R1 — 68 k R2 — 47 k R3 — 180 Q P1 — 220 k, lin. potenc. C1 — 220 nF, 400 V C2 — 100 nF, 400 V C3, C4, C5 — 100 nF, 100 V Di — diak, ER 900 Tr — triak, 400 V, glej tekst L1 — 200 |.iH, glej tekst Za pravilno delovanje vezja moramo ekspe¬ rimentalno določiti vrednost upora R9. Ta se namreč močno spreminja v odvisnosti od uporabljenih transistorjev T3 in T4. Po¬ tenciometer P3 damo v srednji položaj, po¬ tenciometer P2 pa na minimum. R9 potem spreminjamo toliko časa, da žarnica na me¬ stu bremena ravno ugasne. Delno lahko to delovno točko korigiramo tudi s potencio¬ metrom P3. Vezje napajamo z napetostjo 15 V, z 220 V pa jo znižamo z uporom R1 in zener diodo D5. Vezje je prvenstveno namenjeno za spreminjanje svetilnosti žar¬ nic. Poslednje vezje na sliki 5 pa je prilago¬ jeno za spreminjanje obratov pri univerzal¬ nih motorjih manjših moči (vrtalni stroj, ventilator). Pri drugih vezjih se število obratov manjša, če motor obremenimo. To vezje pa je konstruirano tako, da se pri povečani obremenitvi poveča napetost na R1, P1, C5. Zato se triak prej odpre in s povečanim tokom kompenzira obremenitev. Posledica tega je, da ostanejo obrati kon¬ stantni ne glede na obremenitev. V seznamu elementov niso napisane ozna¬ ke za triake. Uporabimo namreč takšne, kakršni so nam potrebni za določeno regu¬ lacijo moči. Biti morajo za napetost 400 V, tok pa mora biti vsaj tolikšen ali večji kot je nazivni tok bremena. Za tokove, večje od 1A moramo triak pritrditi na manjši hladilnik. Vsa vezja vsebujejo dušilko L za prepreče¬ vanje širjenja motenj. To dušilko izdelamo tako, da na košček feritnega jedra (3 cm dolg kos feritne antene) navijemo 60 ovo¬ jev bakrene žice premera 0,5 mm. Za vezje na sliki 4 moramo izdelati impul¬ zni transformator. Razmerje navitij je 1:1. Navitje navijemo v majhnem feritnem lončku (0 15), ali pa na košček feritnega jedra. Naviti je potreb¬ no 2 X 100 ovojev bakrene lakirane žice {0 0 , 1 ). Pri izdelavi vezja iz slike 4 moramo paziti še na to, da po končanem spajkanju dobro očistimo tiskano vezje. Z alkoholom je po¬ trebno odstraniti kolofonijo iz okolice kon¬ denzatorja C2. To je potrebno storiti zato, da so izgube kondenzatorja čim manjše ter tako lahko dosežemo čase praznjenja kon¬ denzatorja večje od 10 minut. Uporabiti je potrebno tudi čim kvalitetnejši kondenza¬ tor. Vezja lahko izdelate na tiskanem vezju ali pa jih sestavite na univerzalni ploščici. Za¬ radi varnosti jih potem vgradite v izolirano ohišje. TIM 8 • 77/78 3 65 TIM 8 • 77/78 3 66 KEPLERJEV ROLPERISKOPSKI DALJNOGLED Daljnogled, ki ga dobimo, če uporabimo lečo kot okular in kupljeno lečo (za očala) + 3D (3 dioptrije) kot objektiv, poveča približno 8-krat. Za astronomske namene ni primeren (leča okularja ima znatno komo), toda za nezahtevno opazovanje na zemlji za¬ dostuje. Obrnjeno sliko »postavimo na no¬ ge« z vloženim zrcalcem; na straneh sicer ostane slika še naprej obrnjena, toda to niti ne moti. Na lepljen papir debeline 5 mm prerišemo dele tubusa s slike 7, razrežemo in zgla¬ dimo robove ob steklenem papirju, ki ga po¬ ložimo na ravno desko. Na del J nalepimo zrcalce B velikosti 50 X X 60 mm, ki nam ga izreže steklar. Ne sme¬ mo uporabiti obojestranskega (dvojnega) zrcala, ker bi se v tem primeru ravnina lomljenja optične osi premaknila za debe¬ lino stekla. V stransko desko H izvrtamo odprtino za os ostrenja M; v drugi stranski deski na¬ redimo za os majhen žleb. Robove stranskih in spodnje deske K ter panela J za zrcalce namažemo z lepilom in sestavimo korito tu¬ busa (ravnamo se po sliki 6 — podolžni prerez). Zgornje deske F z odprtino za po¬ gled skozi okular k tubusu ne prilepimo, tem¬ več privijemo. To omogoča lahko montažo, kakor tudi morebitno poznejšo preureditev. Nosilec objektiva E je iz pločevine, upognje¬ ne v obliki črke U. Upogibanje si olajšamo, če si po črti upogiba predhodno izvrtamo vrsto majhnih luknjic (slika 8). Nosilec pri¬ vijemo z dvema matičnima vijakoma M3 na osnovo N. Paziti moramo, da sta središči odprtin v nosilcu objektiva, ki služita kot zaslonki, v optični osi tubusa 30 mm nad spodnjo desko K. Pri ostrenju slike premikamo cel panel na¬ prej in nazaj. Ta premik omogoča os M; to je okrogla palčka, na katero je navlečena ventilna gumica (za povečanje trenja). Pri vrtenju osi gumica drgne po ploščici gume L in premika panel. Da se os M tesno do¬ tika gumijaste ploščice L, zagotavlja majhen dvokončni vzvod C (pogled na sistem od zgoraj — slika 9). Nateg gumice, ki je na¬ peta med vijak D v stranski deski in eno ročico vzvoda C, pritiska drugo ročico vzvo¬ da na os M. Po žlebku v drugi stranski deski se os M lahko premika v vertikalni smeri. Vse notranje ploskve tubusa in tudi panela objektiva (posebno zaslona) pobarvamo s črnim Iatexom. Ne pozabimo na notranjo ploskev zgornje deske F. Ko se namaz po¬ suši, preizkusimo zaostrovanje slike, privi¬ jemo zgornjo desko in nad odprtino na njej prilepimo okular, kot kaže priloga 5. Preosta¬ ne nam še lepo urediti zunanjost in dalj¬ nogled je končan. & 400 H 110 H 110 s o o' v — votlo kovinsko podnožje s tirnicama, — pomično ohišje s transformatorjem, žar¬ nico in kondenzorjem, — nosiina plošča z vgrajenim objektivom. Za razloček od drugih modelov projektorjev, ki so navadno grajeni tako, da je v povsem zaprtem ohišju edini pomični del prav ob¬ jektiv, je ta v našem primeru povsem ločen od ohišja in hkrati skorajda nepomičen, med¬ tem ko ohišje lahko prosto premikamo po tirnicah podnožja in s tem prilagajamo ost¬ rino projekcije oddaljenosti projekcijskega platna. KOVINSKO PODNOŽJE Podnožje diaprojektorja si izdelamo iz 1 mm debele aluminijaste pločevine, ki ima veli¬ kost 240 X 100 mm. Podnožje bomo vzdolžno ukrivili v obliki črke U, zato si najprej izriše¬ mo z ostro jekleno konico kar mogoče na¬ tančno njegov obris z vsemi robovi. Točne izmere so prikazane na dodatni skici. Z jek¬ leno konico tudi črtkane dele kar precej glo¬ boko izrišemo, kajti tako bomo lažje krivili. Zatem odstranimo pravokotne izreze na vseh štirih robovih lin nato šele pristopimo k upo¬ gibanju vzdolžnih zarobkov. To bomo najlažje odpravili, če bomo pločevino vpeli v primež med dva kotna profila. Najprej ukrivimo za 90° gornji in spodnji zarobek. Krivimo po¬ časi z udarci kladiva vzdolž cele dolžine. Najprej le za nekaj stopinj, nato vse več in več. Ko smo s tem končali, se lotimo upo- ŽARNICA 6 V KONDENZOR DIAPOZITIV PODNOŽJE 25 J- -30- so -MASKA 30 gibanja osrednjih vzdolžnih robov; tudi te upognemo za 90°. Upogibanje naj bo zares natančno in zlasti gornja zarobka, ki bosta predstavljala hkrati tudi tirnici za pomikanje ohišja, naj bosta lepo izravnana. Zatem upo¬ gnemo navzgor samo še končni pravokotnik, v katerega smo izvrtali poprej dve luknji (3 mm 0); vanje bomo kasneje z dvema ma¬ tičnima vijakoma utrdili nosilno ploščo z iz¬ rezom za objektiv. Zadnji pravokotnik bomo ukrivili šele po končani montaži ohišja. S tem je podnožje gotovo. KONDENZOR Preden se lotimo samega ohišja, si moramo izdelati optični kondenzor. Ta je nujno po¬ treben, če hočemo, da bo mali diapozitiv do¬ volj močno osvetljen in bo tako njegova pro¬ jekcija tudi pri večjih izmerah še dovolj svetla. Kondenzor si bomo izdelali iz dveh plankon- veksnih leč. Takšne leče izdeluje tovarna »VEGA«, a pogosto jih dobite v Ljubljani pri »Mladem tehniku«. V poštev prideta le tak- TIM 8 • 77/78 3 69 TIM 8 • 77/78 3 70 šni leči, ki imata premer 30 do 40 mm, a ža¬ riščno razdaljo 35 do 50 mm. To najlažje oce¬ nite tako, če skozi okno projicirate z lečo na papir sliko zunanjosti. Razdaljo, ko bo sli¬ ka najbolj ostra, lahko ocenite kot žariščno razdaljo. Za vgradnjo kondenzorja potrebujemo pri¬ meren tubus, to je cev. V bistvu bi potrebo¬ vali dve cevi, ki gresta tesno druga v drugo. Prva naj ima notranji izrez tak, da se bo pri¬ legel velikosti obeh leč, pri drugi je [izrez se¬ veda manjši. Takšni cevi boste najlažje do¬ bili 'iz raznovrstne plastične embalaže, pa naj so to plastične steklenice, ohišja dezodoran¬ tov ali pokrovčki raznih sprejev. Za zunanjo cev še najbolj ustreza primeren plastični po¬ krovček, kajti temu boste napravili le za 3 mm manjši izrez (kot je premer leč) in pr¬ va leča bo že lepo sedla v ohišje. Okrogel izrez najlažje in najbolj točno naredite s še¬ stilom, ki ima dve konici. Krog je treba ne¬ nehno izrisovati toliko časa, da bo konica prodrla skozi steno in okrogli izrez bo izpa¬ del. Najlepše se obdelujejo pokrovčki iz ne¬ koliko mehkejše mase. Ko smo s tem goto¬ vi, si iz manjše cevi izrežemo 5 mm širok ko¬ lobarček iin ga pritegnemo leči. Zatem vde¬ nemo drugo lečo (tako da bosta krivini obeh obrnjeni druga proti drugi); obe leči naj bo¬ sta predhodno očiščeni; zatem dodamo še širši obroček, in če je treba, ga pred tem namažemo z lepilom, da bosta obe leči lepo utrjeni. Kondenzor je tako gotov. IZDELAVA IN VGRAJEVANJE OHIŠJA Za ohišje potrebujemo primerno plastično škatlo, ki bo dovolj velika, da vanjo lahko vgradite transformator, kondenzor in okov s 5-voltno žarnico. Takšne škatle, kakršno sem sam uporabil lin je to razvidno iz priloženih fotografij, najbrž vsakdo ne bo imel na raz¬ polago. Zato priporočam, da si vsaj za osno¬ vo izberete kar plastično škatlo za toaletno milo, ki pa naj bo čim bolj prizmatične ob¬ like; koristno boste lahko uporabili vsaj njen spodnji del, medtem ko boste za pokrov, ki je tu kar precej visok, morali poiskati kako drugo plastično škatlo, ali pa si ga izdelati sarrti iz tanke vezane plošče. Za utrditev spodnjega dela ohišja si najprej izrežete dve vodili; obe naj bosta enako dol¬ gi kot ohišje; prva naj bo široka 29 mm in debela 1,5 mm, druga pa naj bo široka 48 mm in nekoliko tanjša. Primerno legi podnožja transformatorja vodili utrdimo (tako kot je razvidno iz skice) z dvema vijakoma na dno ohišja in z njim vred na podnožje. Prvo vo¬ dilo bo uravnavalo tek ohišja vzdolž podnož¬ ja, drugo pa služilo hkrati kot drsnik. Ko zatem vgradimo transformator, na prime¬ ren način utrdimo na njegova dva vijaka okov z žarnico in kondenzor. Za utrditev konden¬ zorja uporabimo tanek medeninast trak. Kon¬ denzor naj bo montiran tako, da bo sprednja leča čim bliže oz. tesno ob pokrovu, med¬ tem ko okov z žarnico montiramo tako, da bo žarilna nitka žarnice točno v žarišču nje¬ gove prve leče. Paziti moramo tudi, da bosta leči kondenzorja zares v navpični legi. Sre¬ dišče prve leče točno odmerimo in ga nane¬ semo na zunanji del pokrova, nakar napravi¬ mo v njem večjo izvrtino in jo pilimo tako dolgo, da bomo iz nje dobili pravokotni izrez v velikosti 18 x 18 mm. Zatem si izdelamo po priloženi skici še masko in podložek za dia ter ju kar se da natančno utrdimo z dve¬ ma matičnima vijakoma na prednji del po¬ krova. VGRADITEV OBJEKTIVA Nosilec objektiva naj bo enako visok kot ohišje. Točno na isti višini, kot je središče sprednje leče kondenzorja, mu napravimo ustrezen okrogli izrez, a ob njem montiramo s tremi drobnimi matičnimi vijaki kovinski obroč z navojem za objektiv. Glavice vijakov skušajmo vdelati v sam obroč in jih izpiliti, da se bo objektiv lahko prosto gibal, kar bo prišlo prav za fino ostritev projekcijske slike. Končno še utrdimo nosilec na podnožje, okovje žarnice priključimo na sekundarno napetost-5 voltov, primarno pa povežemo s priključnim kablom, v katerega smo vgradili stikalo in vtič. Diaprojektor je gotov. Morda bo potrebno le še malce uravnati žarnico in kondenzor, pa bomo imeli z njim zares zaslu¬ žen užitek. Tomaž Velechovsky LABORATORIJSKA SVETILKA Vsakdo, ki hoče izdelovati fotografije doma ali pa obdelovati katerokoli snov občutljivo na svetlobo, se sreča s problemom osvet¬ litve delovnega prostora. Vsega ne mo¬ remo opraviti v popolni temi. če pa bi de¬ lali pri beli svetlobi, bi se material, s ka- terim delamo, uničil. Kot vemo je bela svetloba sestavljena iz več valovanj in vsako ima svojo barvo. Naše oko pa vse skupaj zaznava kot belo svetlobo. To zlah¬ ka dokažemo, če žarek bele svetlobe poš¬ ljemo skozi optično prizmo, ki bel žarek razkloni na več žarkov v spektralnih bar¬ vah. Laboratorijska svetilka je v grobem sestav¬ ljena iz dveh delov: iz ohišja in posebnih obarvanih stekel, ki se imenujejo filtri ali sita. Sita so zamenljiva, tako da lahko isto svetilko uporabimo za različne fotografske materiale. Seveda pa rabimo za vsako vrsto materiala posebno sito oziroma filter. Zakaj lahko pri svetlobi iz laboratorijske svetilke obdelujemo fotografski material, pri beli svetlobi pa ne? Vsaka tvarina, ki je občutljiva na svetlobo, ima svojo krivuljo občutljivosti na posa¬ mezne valovne dolžine spektra ali prepro¬ steje, na posamezne barve. Večina svetlo- čutnih snovi običajno ni občutljiva na del spektra, na posamezne valovne dolžine svet¬ lobe oziroma na določene barve. Če pa je snov občutljiva na področju celega spektra, na vse barve, se najde kakšna barva, na katero ni enako močno občutljiva kot na ostale. Vzemimo za primer črno bel foto¬ grafski papir. Emulzijo črno belega papirja imenujemo ortokromatska, kar pomeni, da ni občutljiva na rdeči del spektra. Zato lah¬ ko papir razvijamo pri rdeči luči. V svetilko vložimo rdeče sito, ki ima to lastnost, da prepušča samo rdeči del svetlobnega spek¬ tra, ostali del spektra pa zadržuje. Podobno je tudi pri drugih svetločutnih tvarinah, le da so barve sit drugačne. ZGRADBA, OBLIKA IN VELIKOST FILTROV Filtri ali sita so naprodaj v različnih obli¬ kah. Lahko jih dobimo kot obarvano steklo ali pa kot želatinasto folijo. Za laboratorijske svetilke so najprimernejši stekleni filtri. Ker pa je steklo težko enakomerno obarvati, so filtri narejeni iz dveh tanjših stekel, vmes pa je želatinasta folija. Tako je zelo občut¬ ljiva želatinasta folija zaščitena, filter pa lahko čistimo. Fotokemika iz Zagreba izde¬ luje zaščitne filtre v naslednjih standard¬ nih velikostih: 9 X 12, 16 X 21, 18 X 24, 20 X 25 cm. Oznaka Ž-35 — rumeni motni filter daje enakomer¬ no razmeroma močno osvetlitev. Namenjen je za direktno osvetljevanje pri delu s kontaktnimi papirji in s 15 W žarnico ter oddaljenosti 60 cm od papirja ne dela mre¬ ne na kontaktnih papirjih. ž-15 — Ta rumeni prozorni filter ima enake lastnosti kot Ž-35, le da služi za indirektno osvetljevanje. N-35 — Oranžni motni filter je namenjen za direktno osvetljevanje. Uporablja se pri delu s papirji za povečevanje in pri drugih nesenzibiliziranih materialih. N-15 — Oranžni prozorni filter je enak kot N-35, a samo za indirektno uporabo. ŽZ-35 — Rumeno zeleni motni filter je za direktno osvetljevanje. Delo pri tej razsvet¬ ljavi je zelo ugodno, ker se fotografije opa¬ zuje brez povečanega kontrasta. Za pa¬ pirje za povečevanje. ŽZ-15 — Rumeno zeleni prozorni filter za indirektno razsvetljavo. C-35 — Rdeči motni filter za direktno raz¬ svetljavo, primeren za obdelavo Emaks fo- topapirja in vseh drugih papirjev za pove¬ čevanje. C-15 — Rdeči prozorni filter za indirektno razsvetljavo, kot C-35. TC-35 — Temno rdeči motni filter za di¬ rektno razsvetljavo pri obdelavi senzibilizi- ranih ortokromatskih materialov. TG-15 — Temno rdeči prozorni filter za in¬ direktno osvetljevanje, kot TC-35. TZ-35 — Temno zeleni motni filter za di¬ rektno razsvetljavo pri obdelavi pankromat- skih fotomaterialov (večina črnobelih fil- TIM 8 • 77/78 371 TIM 8 • 77/78 3 72 1 mov). Ker so sodobni črnobeli filmi enako¬ merno senzibilizirani in niso dosti manj ob¬ čutljivi, okoli 550 milimikronov, se sme med obdelavo svetilka prižgati le za približno 15 sekund. TZ-15 — Temno zeleni prozorni filter za in¬ direktno osvetljavo, kot TZ-35. S-35 — Rjavo motni filter za direktno raz¬ svetljavo pri obdelavi rentgenskih fotoma- terialov. S-15 — Rjavi prozorni filter za indirektno rabo, kot S-35. ŽZ-39 — Rumeno zeleni motni filter za di¬ rektno razsvetljavo pri obdelavi barvnih fo- topapirjev in rentgenskih fotomaterialov. ŽZ-15 —' Rumeno zeleni prozorni filter za indirektno razsvetljavo, kot ŽZ-35. OHIŠJE SVETILKE Za gradnjo ohišja potrebujete kos pločevine velik 44 X 30 cm, okov za žarnico z vija¬ kom, kabel, vtič, žarnico. Najprej izrežite iz pločevine kos št. 1. Pločevina naj bo de¬ KOSOVNICA vijaki, zakovice, podložke, krilne matice bela 1 mm. Lahko je več ali pa tudi manj. Izrezan kos nato ukrivite, tako kot to ka¬ žeta prereza AA in BB. Potem pa zaspaj- kajte vse robove. Glejte, da ne bo pri kakšnem zvaru uhajala svetloba. Ohišje se¬ daj pobarvajte. Notranjost po možnosti z belo ali srebrno barvo, zunaj pa po lastni izbiri. V vse utore nalepite trakove ten¬ kega žameta, da ne bo na stikih med fil¬ trom in ohišjem uhajala svetloba. Izdelajte in pobarvajte tudi ostale dele. Kos št. 4 izdelajte iz malo debelejše pločevine in ga vstavite z notranje strani ohišja ter ga ukrivite šele takrat, ko bo manjši ko¬ nec že skozi režo. Nato ga prikovičite ali prispajkajte, da bo služil kot zapora, da filter ne bo silil iz ohišja. Preden filter vlo¬ žite, pritisnete na to vzmet s filmom in filter potisnete v ohišje, da se vzmet za¬ takne za filter. Ko pa filter jemljete iz ohišja, enostavno pritisnete s prstom na vzmet in izvlečete filter. Kos št. 3 izdelajte iz kakšne kovinske letve, ki je v sredini iz¬ bočena, kot npr. letev za varovalke. Če pa take letve nimate pri roki, pa s tol¬ čenjem izbočite področje, ki je označeno s črtkanim krogom. Ne pozabite vgrezniti robnih lukenj, da boste lahko uporabili vi¬ jak z vgreznjeno glavo. Dela št. 3 in 2 spojite skozi srednji luknji z vijakom M3. Ne pozabite vstaviti podložke med oba ko¬ sa, da bo spoj vrtljiv. Tako nastale vilice spojite s škatlo na eni strani z istim vija¬ kom kot okov za žarnico, na drugi strani pa uporabite krajši vijak M4 in krilno ma¬ tico. Tako svetilko lahko pritrdite na sredo sobe in osvetlili boste lahko vsak kot. če pa boste svetilko pritrdili na zid, lahko v kos št. 2 izvrtate dve luknji in svetilko brez kosa št. 3 pritrdite na zid. Če boste za material uporabili aluminijasto pločevino, lahko ohišje sestavite s kovi- čenjem. Okov za žarnico naj bo zaradi višjih temperatur v notranjosti ohišja kovinski. Mere Kosov 440 X 290 X 1 mm 1 422 X 50 X 2 mm 1 100 X 50 X 1 mm 1 70 X 23 X 1 mm 1 1 2,5 m 1 TIM 8 • 77/78 3 73 TIM 8 • 77/78 374 Uporabite trožilni kabel in šuko vtič. Ru¬ meno zeleno žico priključite v okovu in v vtiču na »zemljo«. Ohišje je predvideno za filter velikosti 16 X 21 cm. Ti Fotokemikini filtri stanejo nekaj več kot 60 dinarjev kos. URARSKA LUPaT Za izdelavo urarske lupe, ki si jo nataknemo na oko, sta določena dela 3 (v obliki prise¬ kanega stožca) in 4 (pokrovček), Med njiju je utesnjena leča (glej naris). Zalepimo šra- firane ploskve. Robovi so samo upognjeni, da so prožni in tako omogočajo namestitev dela 3 pod očesni obok, hkrati pa omogočajo dovolj tesno nasaditev pokrovčka 4 na del 3, da se ne bo snemal. Drago Mehora PRVA LADJA NA SEVERNEM TEČAJU Danes ve vsak osemletkar, da sta Severni in prav tako tudi Južni tečaj točki, v katerih se naša ljuba Zemlja suče okoli svoje osi in v kateri se stika vseh 360 poldnevnikov. Povsem jasno je, da s Severnega tečaja, kakorkoli se že obračamo, gledamo lahko samo na jug, z Južnega tečaja pa kajpak vse poti vodijo samo na sever. Vemo tudi, da traja dan na tečaju pol leta in da sta oba tečaja enako, tj. 90 stopinj oddaljena od ekvatorja. V nečem pa se tečaja vendarle razlikujeta. Območje Južnega tečaja je og¬ romna z ledom pokrita kopnina, območje Severnega tečaja pa pokriva zaledenelo morje, ki ga imenujemo Severno ledeno morje. ČLOVEK OSVAJA SEVERNI TEČAJ Večni led na tečajih in skrajnje mrzlo pod¬ nebje sta vzrok, da sta tečaja vsaj po ledu še danes težko dostopna. To pa mi oviralo številnih raziskovalcev, pa tudi potepuhov in pustolovcev vseh vrst, da ne bi poskušali stopiti prvi na Severni ali pa na Južni tečaj. Velika večina vseh takšnih potovanj je bila usmerjena k Severnemu tečaju, kar je ra¬ zumljivo, saj leži večina dežel civilizira¬ nega sveta na severni polobli in je pot od severnih obal Amerike, Evrope in Azije do Severnega tečaja mnogo krajša kot pot do Južnega tečaja. Raziskovanje Severnega le¬ denega morja pa je imelo še drug namen, namreč zagotoviti plovbo ob severnih obalah Sibirije. Ta prehod, Rusi ga imenujejo sev- morput, je najveojega gospodarskega in stra¬ teškega pomena zlasti za Sovjetsko zvezo, saj skoraj za polovico skrajša plovbo iz Evrope do Daljnega vzhoda. Prehod je bil sicer že prej odkrit, vendar šele v novej¬ šem času po tej poti poteka redni pomorski promet. Sovjetski ledolomilci LENIN, KRA- SIN, ADMIRAL MAKAROV, JERMAK in drugi vodijo dolge konvoje tovornih ladij vse od Murmanska pa do obal Aljaske. Z LADJO NA TEČAJ Osvojitev tečaja je bila kajpak tudi vpra¬ šanje prvenstva in slave. V času od 1827 pa do 1915 je krenilo proti Severnemu te¬ čaju nič manj kot 300 velikih odprav. Orga¬ nizirali so jih Američani, Angleži, Nemci, Rusi, Švedi, Danci, Italijani in drugi. Pre¬ mnogi se s teh potovanj niso več vrnili v domovino. Prvi je dosegel Severni tečaj po ledu s pasjo vprego Američan Robert P e a r y , in sicer 6. aprila 1909. Norveški polami raziskovalec Roald Amund- sen, ki je leta 1911 odkril Južni tečaj, je leta 1926 preletel Severni tečaj. Slavni razisko¬ valec je leta 1928 izginil v brezkončni le¬ deni pustinji nekje severno od Spitzbergov, ko je iskal preživele iz nesrečne italijanske odprave generala Nobila. Ta odprava je na¬ meravala priti na tečaj z balonom, vendar brez uspeha. Med raziskovalci Arktike in Antarktike je treba omeniti tudi junake, kot so bili Nor¬ vežan Fritjof Nansen, Angleži James Cook, John Ross, John Franklin, James Ross, Ro¬ bert Scot, Američan Richard Byrd in drugi. Severni tečaj res leži sredi velikega morja, ki mu mirno lahko rečemo ocean, ampak na tečaju in še daleč okoli njega je morje pokrito z debelo ledeno skorjo. Navadna lad¬ ja se ne bi mogla prebiti skozi led do te¬ čaja, tudi če bi imela še tako močne stroje. Nekateri poznavalci Arktike so menili, da se niti ledolomilec ne bo mogel pregrizti do najsevernejše točke našega planeta. No, tokrat so se zmotili, kajti sovjetski ledo¬ lomilec ARKTIKA je dne 17. avgusta 1977 pristal na Severnem tečaju, pa še brez po¬ sebnih težav. To je pač ladja posebne vr¬ ste. Oglejmo si jo. Ledolomilec ARKTIKA je tačas največji in najmočnejši ledolomilec ne samo v Sovjet¬ ski zvezi, ampak na vsem svetu. Ladja je dolga 136, široka pa 28 m, ima 32.000 ton nosilnosti, njeni pogonski stroji na jedrski pogon pa razvijajo moč 75.000 konjskih sil. (Za primerjavo naj povemo, da ima prvi sov¬ jetski atomski ledolomilec LENIN, ki še da- TIM 8 • 77/78 375 TIM 8 • 77/78 3 76 nes utira pota ladjam po severni morski poti, le 16.000 ton nosilnosti in 34.000 KS.) ARKTIKA nosi na krovu dva helikopterja za izvidniške polete, ima pa tudi buldožer, vla¬ čilec, gradbeni material, posebne šotore, pa vse mogoče aparature in pripomočke, ki zagotavljajo ljudem popolno varnost, tudi če bi ladja morda obtičala uklenjena v led. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi led po¬ kvaril ladijske vijake. V takšnem primeru bi posadka zgradila na ledu letališče za sprejem transportnih letal. Na ladji je skupno 1285 prostorov. To so kabine za posadko itn potnike, pa številni prostori s pogonskimi, navigacijskimi in drugimi pripravami. Kabine so večinoma enoposteljne. Vsaka kabina je kar majhno stanovanje, saj obsega spalnico, kopalnico in kabinet s salonskim pohištvom, pisalno mizo, hladilnikom, telefonom in televizor¬ jem. Poleg tega imajo člani posadke in pot¬ niki na voljo zdravstveno ambulanto, knjiž¬ nico, glasbeni salon, športno dvorano, pla¬ valni bazen, dve savni in kino dvorano s 140 umetniškimi filmi. (Tako se pa že po¬ tuje na tečaj, ali ne?) VELIKO POTOVANJE Prodiranje skozi led, ki na območju okoli tečaja doseže debelino celo 3 do 5 metrov, tudi za takšno ladjo kot je ledolomilec ARKTIKA ni igrača. Led je zahrbten in neva¬ ren, zato je ARKTIKA vozila s seboj nekaj rezervnih vijakov, med posadko, ki je štela 171 članov, pa je bila tudi posebna skupina potapljačev, usposobljenih za popravila pod vodo. ARKTIKA je izplula iz Murmanska 9. avgusta ob 22. uri, vrnila pa se je v Mur¬ mansk 22. avgusta ob isti uri. Potovanje je trajalo natanko 13 dni. V tem času je pre¬ plula skupno 3852 morskih milj, od tega 2809 morskih milj skozi led. Pristanišče Murmansk je oddaljeno od tečaja le 1260 milj ali 2330 km, vendar ledolomilec ni kre¬ nil proti severu, tj., proti tečaju, ampak je zaplul proti vzhodu v območje Novosibirskih otokov po že znani severni morski poti. Odprava je imela namreč tudi raziskovalne naloge. Na ARKTIKI so bili strokovnjaki za geografijo, oceanografijo, biologijo, meteo¬ rologijo in drugi znanstveniki, ki so želeli zbrati čimveč koristnih podatkov za znanost in za morsko plovbo. Ledolomilec, ki lahko razvije 75.000 konjskih moči, je v prvih dveh dneh plovbe skozi ne- zaledenelo morje in skozi mlad led izkori¬ šča! le 40.000 konjskih sil, kmalu pa je za¬ plul v območje, kjer niti iz letala ni bilo vide¬ ti nič drugega kot sam brezkohčen led, pokrit s snegom. Sedaj je zaplul s polno močjo in se je zarezal v belo polje kot nož v maslo. Ko so pripluli v debel led, se je s krova vsako uro dvignil helikopter ter prek radiosondiranja ugotavljal debelino ledu. Sledila so povelja: »naprej, na levo, na des¬ no, z vso paro nazaj«. Ladja je večkrat vozi¬ la v cik-cak liniji, včasih se je tudi umaknila nazaj in se nato z vso silo zagnala v debeli ledeni pokrov Severnega ledenega morja. Dne 14. avgusta je prispela ARKTIKA na se¬ verno geografsko širino 83° in 21 minut. To je bila najsevernejša točka, ki jo je doslej do¬ segla ladja. Bil je to sovjetski ledolomilec »F. Litke«, na katerem je leta 1955 delala prva sovjetska oceanografska odprava. Naslednji dan se je ledolomilec zapičil v led kot sekira v tnalo in obtičal. Nič hudega. Na povelje so napolnili posebne komore na krmi z vodo (11 m 3 v sekundi); zadnji konec se je zaradi obtežitve znižal, kljun mogočne ladje se je dvignil — povelje: »Z vso močjo nazaj!« lin ARKTIKA se je rešila ledenega objema, nato pa se je s polno močjo zagnala naprej in prebila ledeno pregrajo. Naslednjega dne, tj. 17. avgusta, je ARKTI¬ KA z največjo možno natančnostjo pristala na severnem geografskem tečaju Zemlje. Cilj je dosežen. SLAVJE NA TEČAJU ARKTIKA se je zadrževala na tečaju 15 ur. V tem času so izvršili vsa znanstvena opa¬ zovanja, pa tudi prekontrolirali vse ladijske mehanizme, stroje in agregate. Potapljači so se potopili pod ladjo in preiskali vse ladij- ske vijake (kar dvanajst jih je), da bi našli morebitne razpoke. Vse je bilo v redu. Se¬ veda so ob pristanku vsi prosti člani posad¬ ke slavili zmago. Zagrmela je salva iz mor¬ narskih pušk,, v tečaj so zasadili sovjetsko zastavo, poveljnik je čestital, čepice so le¬ tele v zrak in pokali so zamaški šampanjskih steklenic. Nato so odmerili okoli zastave po iedu krog oddaljen od zastave oziroma teča¬ ja eno širinsko sekundo. Po tem krogu, ki je gotovo najmanjši zemeljski vzporednik, so se udeleženci sprehodili okrog Zemlje prav gotovo v krajšem času kot lahko obkroži Zemljo najhitrejši satelit. Na tečaju so za¬ igrali tudi nogomet, pri čemer je žoga ska¬ kala iz zahodne zemeljske hemisfere v vzhodno in nazaj. Ledolomilec ARKTIKA je nato plul približno po 45. poldnevniku naravnost proti Murman¬ sku, kamor je prispel brez hujših težav dne 22. avgusta. Naj dodamo še, da je pri gradnji tega ledo¬ lomilca sodelovalo 3000 različnih tovarn in nad 100 znanstveno raziskovalnih inštitutov in projektantskih organizacij. Brali smo, da gradijo ta čas še močnejši ledolomilec, ki bo še lažje dosegel tečaj. Ampak prvi ne bo. timova fantastika David Compton SPREHOD PO GOZDU Prevedel Vojislav Likar »Kaj je to?« je šepnil Len. »Ne vem,« mu je šepetaje odvrnil Duncan. »Toda v knjigi je pisalo, da je izumrla, če se prav spomnim.« »Na najini poti je. Kaj bova storila?« »Naj jo prosiva, da se umakne?« Duncan si je še isti hip zaželel, da tega ne bi izustil. Zdaj ni bil čas za duhovičenje, še posebej ne, ker je Len takoj zagrabil za besedo. »Dobro, pametnjakovič. Vsi vemo, da nisi sa¬ mo lepotec. Če si tako pameten, pa se še domisli česa. Sonce je skoraj zašlo. Če no¬ čeva, da naju tukaj ujame tema, morava iti ali čez ali pod ali mimo tega. Torej?« Srebrna vešča je švignila izza dreves in ju obletela, toda njuna pozornost je bila usmer¬ jena na zver, ki je prežala za drevesi. Do zdaj je imela glavo obrnjeno proč. Nenado¬ ma se je obrnila proti njima, črn jezik je počil kot z bičem in srebrna vešča je izgi¬ nila. Zdaj je pošast strmela naravnost va¬ nju. Bila je ostudna. Sivo zelena in rdeča, pokrita z bradavičasti¬ mi izrastki. Iz širokih nozdrvi je puhala ob¬ lake sopare in zdelo se je, kot da bo zdaj zdaj začela bruhati ogenj. Mrežnica edinega očesa se je kot iskre bleščala v škrlatni svetlobi zahajajočega sonca. To bi še nekako prenesla, toda ko se je oko kot na nekakšni anteni sprožilo naprej proti njima, je bila edina misel — beg. Vreščeč kot splašeni ptici sta jo ucvrla skozi gozd, se zadevala drug ob drugega in lovila drug drugega. Zgubila sta vsak obču¬ tek za smer z eno samo mislijo v glavi — pobegniti pred to moro za njima. Ustavila sta se šele, ko se je Len spotaknil, prekuc¬ nil in plosko padel na obraz. Zaradi zaleta je napravil Duncan še nekaj korakov. Ko se je obrnil, se je Len skušal pobrati s tal. Blizu Lenove noge so mravlje že popravljale mravljišče, ki se je zlato svetlikalo v bližajočem se mraku. Duncan mu je pomolil levico, da bi mu pomagal, to¬ da Len je odklonil. »Lahko se sam postavim na noge',« je re¬ kel. »Kje pa je pošast?« »Gotovo sva jo prehitela,« je odgovoril Duncan. »Mogoče se ji sploh ni dalo za nama.« S pogledom je preiskal okolico v upanju, da ima prav, in res je ni bilo videti v bližini. Len pa je prehitro odklonil pomoč. Ko se je skušal rahlo opreti na levo nogo, je zastokal in se spet zvrnil na tla. Opotekel se je in se oprijel najbiižje opore, ki bi ga vzdržala, če to ne bi bila Duncanova otekla roka. Dun¬ can je zakričal, Len je telebnil na tla in ne¬ kaj trenutkov sta samo zmerjala drug dru¬ gega ter stokala od bolečin. Končno so bole¬ čine popustile, utihnila sta in čemerno pre¬ mišljevala o svojem položaju. »V kaši sva,« je končno spregovoril Duncan. »Moja krivda, najbrž,« je rekel Len in si previdno otipaval gleženj, ki je bil ali zlom¬ ljen ali pa hudo zvit. »Kaša je kaša, ne glede na to, kako sva se znašla v njej,« je tiho rekel Duncan. »Jaz z eno roko in ti z eno nogo.« TIM 8 • 77/78 3 78 »Lahko bi šepal, če bi se mogel opreti na kaj,« je rekel Len. »Debelejša palica bi zadostovala, toda kje jo naj stakneva? Poskusi utrgati vejo enemu od teh dreves in stavim, da te bi udarilo.« »Lahko se opreš name,« je rekel Duncan. »Nate?« se je porogal Len. »Toda nobenega smisla nima hoditi, če ne veva kod hodiva,« je mirno nadaljeval Dun¬ can. »Zgubila sva se. Sonce je že skoraj za¬ šlo in lahko bi hodila celo proč od tabora. Pogrešali naju bodo pri preštevanju. Mislim, da bodo slej ko prej poslali odred, da naju poišče. Najbolje storiva, če se nikamor ne premakneva, dokler naju kdo ne najde.« »Razen če naju kaj ne najde prej,« je dodal Len s krčevitim smehom. »Nehaj!« se je zadrl Duncan. »Nehaj plašiti samega sebe.« »Sebe?« se je posmehnil Len. »Če bi bil jaz tista zver, bi se najprej lotil tebe. Sla¬ sten zalogaj — pravi sladkorček.« »Od tebe bi bila pa bolj sita,« mu je vrnil Duncan. Previdno je potegnil roko iz tunike, upajoč, da bo svež zrak morda blažilen. Pe¬ koči občutek se je zdaj razširil vse do ko¬ molca. Vedel je, kako smešno je zbadati se in se pričkati z Lenom, vendar si ni mogel kaj, da mu ne bi vrnil milo za drago. »Nič hudega, če si grd. Saj se spomniš, kako so se metulji spravili na tisto črno reč,« je nadaljeval. Besede so zletele iz njega, preden je utegnil premisliti, kaj je rekel — preden seje spom¬ nil, kako hitro so ta lepa bitja oglodala svo¬ jo žrtev prav do kosti. In skoraj, kot bi jo klical, je srebrna senca zaplesala med črni¬ mi drevesnimi debli in poslednji sončni žarki so se odbili od njenih kril. »Si videl?« je šepnil Len, ki je že pozabil na pričkanje. »Ja. Llpajva, da je samo ena — in da je iz¬ birčna pri večerji.« Srebrna vešča je zaprhutala okrog njunih glav. Enkrat se je spustila tako blizu, da sta lahko ocenila njeno velikost: čez krila je merila za dolžino Lenove roke. »Na Zemlji se hranijo metulji z medom,« je zamrmral Duncan. »Kaj meniš, koliko medu bi bilo treba, da bi se najedla tale?« je rekel Len. Trenutek pozneje sta dve vešči krožili in se zvijali v pravem zračnem plesu. Duncan in Len bi morda uživala v tej igri, če se ne bi ves čas zavedala krvoločne grožnje. Dve vešči sta postala dva para, prameni svetlobe pa so se lovili v razprostrta krila novih, ki so se približevale. »Cel shod,« je dejal Len. »Kdo pa je častni gost?« Ni bil dolgo v dvomu. Vešča se mu je zale¬ tela v obraz. Nagonsko je dvignil roko, da bi zavaroval oči, in nekaj mu je razparalo rokav. »čekane morajo imeti ostre kot britvica,« je vzkliknil. Ko se je druga zaletela v Duncana, jo je ujel za krilo. Nemočno ga je hotela usekati, ko jo je sklatil na tla. S strganim krilom je nekaj časa poplesavala v krogih. Kmalu jo je odnesla druga vešča, žuželke očitno niso imele pomislekov pred kanibalizmom, če se je pokazala priložnost. Vešče so lebdele nad njima kot bleščeč oblak in se nato spustile v napad. Nekaj časa sta ju njuni posebni uniformi ščitili pred resnimi poškodbami in dečka sta pri¬ zadejala sovražniku hude izgube, ko sta trgala tanka krila in teptala zvijajoča se te¬ lesa. Roke in obraza sta se jima bleščala od svetlečega prahu, ki se je stresal s‘ kril. Toda vešč je biio čedalje več. Debeli uniformi in zaščitni pokrivali sta se počasi trgali. Kri je tekla iz urezov na Lenovi roki, Duncan pa bi bil skoraj oslepel, ko je v tre¬ nutku nepazljivosti dobil dolg urez prek čela. Ovirala ga je pekoča roka, in ko si je skušal obrisati kri z oči, je postal glavna tarča. Ostra bolečina na tilniku ga je opozorila, da je eden od napadalcev našel ranljivo mesto. Prekucnil se je na tla, da bi jo zmečkal pod sabo, toda druge vešče so se mu kljub temu obesile na obleko. Strgal se mu je cel kos hlačnice. Kot od nekod iz daljave je slišal kričanje, a ni vedel ali je glas Lenov ali njegov ali od obeh. Za prhutanjem in vreščanjem je zaslišal se¬ rijo strelov. Mar prihaja pomoč? Ju je morda že našla izvidnica? Dvignil je glavo in komaj je s pogledom ujel Lena, ki je negibno ležal z obrazom navzdol in s pol ducata srebrnih bitij na hrbtu, ko mu je srebrni blisk zarezal lice, še preden se je utegnil skloniti. Stre¬ ljanje se je nadaljevalo, narasel je hiter ogenj in potem prešlo v neenakomerno škr¬ tanje. Hkrati se je zavedel, da se žuželke ne obe¬ šajo več nanj. Spet si je upal dvigniti pogled. Len je še vedno ležal negibno. Ko se je srebrna sen- ca nad njima pripravila na napad, je skozi gozd odjeknil strel in vešča je izginila. Mor¬ da pa je bilo to bolj podobno poku z bičem kot strelu. In Duncan se je spomnil, kje je že slišal takšno pokanje. Zbral je vse drobce upadajočega poguma, da se je ozrl prek rame. Kot v potrdilo slutnje, se je nad nji¬ ma tako blizu, da je lahko čutil sapo iz nozdrvi, sklanjala pošast, pred katero sta malo prej bežala. Slina se ji je cedila iz bradavičastega gobca. Ko se je pecljasto oko iztegnilo čisto blizu k obrazu, je Duncan udaril po njem. Zanihalo je proč, toda Duncan je začutil, kako so se zatresla tla, ko se je orjak nestrpno presto¬ pil. Oko se je sprožilo naprej, da bi pogleda¬ lo na tleh ležečega Lena. Duncan se je sku¬ šal medtem splaziti proč, držeč se tesno pri tleh, kakor so ga učili pri splošnem tre¬ ningu. Komaj je preplazil nekaj metrov, ko je opa¬ zil, da se nekaj dolgega, debelega in vijuga¬ stega premika proti njemu. Najprej je,po¬ mislil, da je kača, toda v somraku ni bilo videti glave in hitro je ugotovil, da vidi zverin rep. Ko se ga je rep dotaknil, se je usločil in šel prek njega. Toda usmerjen je bil k Lenu. šele ko se je že dvakrat ovil okrog Lenove- ga mlahavega telesa, je Duncan premagal svoj strah in se vrgel na zver. Uspelo mu ji je zadati komaj nekaj brc in udarcev, ko se je rep odvil in ga z enim zamahom polo¬ žil na tla. Ležeč na hrbtu je videl Lena, ranjenega po vsem telesu, dvignjenega v zrak. Nato je njegov tovariš izginil. Vsako jadikovanje je bilo zdaj brez pomena, če ni hotel, da ga doleti enaka usoda. Dun¬ can se je pobral na noge in poskušal teči. Napravil je kakih deset majavih korakov, ko ga je nekaj potrepljalo po rami. Bil je konec repa. Ničesar več ni mogel storiti. S suhimi usti in steklenim pogledom je Duncan čakal na smrt in ni se upiral, ko ga je rep ovil. Pogoltnila me bo kot kako ostrigo, je pomi¬ slil, in ko ga je rep dvignil v zrak, je ome¬ dlel. Ko se je ovedel, je ležal v globoki luknji. Nad njim so se na nočnem nebu svetlikale zvezde. V medli svetlobi je ugotovil, da nekdo leži poleg njega. Bil je Len, še vedno nezavesten, toda še vedno je dihal. Sta v nekakšnem zaporu? Je to kletka? Duncan je otipal steno za sabo: bila je čudno topla in tudi kepasta. Nekaj časa se je njegov razum upiral očitnemu sklepu, potem pa ga je zgrabilo, da bi bruhal ali spet omedlel. Po¬ šast se je ovila okrog njiju. V daljavi je zaslišal človeške glasove. Ho¬ tel je zakričati, toda iz grla ni spravil niti glasu. Jih je skušal opozoriti? Je hotel, da ga rešijo? Tega ni vedel. Enkrat ali dvakrat je slabotno udaril po mesnatih stenah svoje kletke, potem pa je v obupu zakril obraz. »Zdravo, general, kaj imaš tam,« je pozdravil veder glas. »Nekaj, kar mi iščemo?« Visoke stene so se razmaknile in Duncan se je znašel pred prvim poročnikom — ki je bil primerno zavarovan pred divjim življenjem gozda s kovinsko plastično obleko. »Imata srečo, da vaju je našel general. Si¬ cer bi mi pobirali kosti namesto ...« Poročnik je s svetilko posvetil Duncanu v obraz in potem še v Lena. »Poklicali vaju bomo na odgovornost, seveda,« je dodal. »Toda najprej vaju bomo spravili v bolniš¬ nico.« Po nekaj dneh v bolnišnici sta si opomogla, Len se je moral sicer še opirati na berglo, Duncanova roka pa je počivala v prevezi. Čez teden dni so pobrali šive z Lenovega hrbta in Duncanovega obraza. »Naredili smo, kar se je dalo,« se je zasmejal zdravnik Duncanu, »mislim pa, da ne boš več tako lep.« »Morali bi videti mojega tovariša,« se je zarežal Duncan, pa se takoj nato zresnil. »Ste dolgo tukaj?« »Približno leto dni. Prišel sem kmalu zatem, ko so odprli bazo. Zdaj pripravljamo več kot ducat taborov. Brž ko bomo malo več izve¬ deli o tem planetu, bomo spodbudili nase¬ ljevanje. Potem se bodo šele začele težave.« »Kaj pa o tisti živali, ki jo kličejo general, kaj veste?« »Polno zgodb sem slišal o njej, nikoli pa je še nisem srečal. In si je tudi ne želim. Pravijo, da ima rada ljudi. To je pa res čud¬ no. Jaz jih namreč nimam.« »Tako odvratna je. Skoraj si ni mogoče mi¬ sliti, da je prijazna.« »To je eno od splošnih pravil tega planeta. Bolj ko je kaj videti grdo, bolj prijazno je.« Kar pa zadeva lepoto, bi se bilo težko odlo¬ čiti ali za pošast ali za glavnega poveljnika, zadnji je pač imel, tako se je zdelo, več zob in večjo sposobnost bruhati ogenj. (nadaljevanje prihodnjič) TUVI 8 • 77/78 3 79 TIM 8 • 77/78 3 80 mali oglasi Prodam sedemnajst long p!ay plošč po 50,00 din, približno petdeset stripov po 5,00 din in že sestavljeno železniško maketo po HO siste¬ mu za 500,00 din. Prodam tudi po delih. Vlasto Vardjan Mariborska 24 61000 Ljubljana Prodam električno solo akustično kitaro za 1000.00 din. Mijo Kovačevič C. talcev 2 63212 Vojnik Prodam več materiala po N-sistemu (lokomo¬ tiva je potrebna manjšega popravila) za 155,00 din, ali zamenjam za tri ročne kretnice po HO sistemu. Ponudbe pošljite na naslov: Matjaž Mirt Vel. Podlog 14 68273 Leskovec/Krško Prodam dobro ohranjen elektromotorček 9 V za 40.00 din, nov elektropionir za 130 din in novo strašilno pištolo s priključkom za izstreljevanje signalnih raket za 100 din. Ponudbe pošljite na naslov: Peter Rožman Stritarjeva 8 66000 Koper Prodam skoraj novo avtocesto po HO sistemu s tremi avtomobilčki in nekaj dodatnih delov pro¬ ge za 350 din in raketo R-3 s padalom za 50 din. Uroš Jezernik Trg francoske revolucije 7 61000 Ljubljana Tel.: 24-950 Prodam lokomotivo Pensylvanija po HO sistemu za 100 din. Janez Žvab Vrtna 19 68340 Črnomelj Tel.: 76-396 Prodam dirakalno kolo »Atala« z desetili pre¬ stavami za 2000,00 din. David Marc Lavričeva 48 65270 Ajdovščina Tel.: (065) 61-434 Kupim TIM letnik 70/71 za 50 din. Igor Velepič Petrovče 3 Rodica 61230 Domžale Prodam enokanalni Light-Show za 500 din. Andrej Kitak Debro 40 63270 Laško Prodam naslednje letnike Tima po nizki ceni: 1967/68, 1968/69, 1969/70, 1972/73, 1973/74. Po¬ nudbe pošljite na naslov: Ivan Rejc Kneže 77 65216 Most na Soči Prodam skoraj nov računalnik MBO Alpha 30 s priključkom na omrežno napetost, uporaben tudi za transistorske sprejemnike do 9 V. Oboje pro¬ dam za 1300 din. Ponudnik, ki se bo glasil v enem tednu po objavi, bo imel 100 din popusta. Igor Tomažič Keršičeva 22A 61420 Trbovlje Prodam motorček s prostornino 1,5 cm, z eliso in rezervoarjem za 350 din, dobro ohranjeno avtocesto za 200 din, kinoprojektor za 500 din (prilagam devet filmov) in Flip (Mehanotehnika) za 220 din. Za odgovor priložite znamko. Roman Jurca Hudovernikova 13 61000 Ljubljana Prodam elektronski računalnik MBOr Clasic lil za 900,00 din ali zamenjam za kasetni radio na baterije in omrežno napetost. Ponudbe pošljite na naslov Simon Kocbek Sp. Ščavnica 12 69250 Gornja Radgona Ugodno prodam več integriranih vezij SO 42P (90 din), 723 (55 din), 4001 (680 din) in LED diode (13 din). Kupim pa integrirano vezje AY 3-8500. Milan Lenart Hrastje 84 64000 Kranj Prodam popolnoma nove transistorske sprejem¬ nike za 180 din, transistorje (9 kosov) za 75 din, sedem kondenzatorjev za 50 din, zvočnik 8 Q 0,25 W za 30 din. Poleg tega pa še načrte za izdelavo različnih svetilk iz furnirja, vezanega lesa in načrte za izdelavo siik iz furnirja po 50 din. Za odgovor priložite znamko. Oglas velja do konca letošnjega leta. Stanislav Dominko Renkovci 125 69224 Turnišče Prodam lokomotive Marklin kataložne številke 3098, 3003 in 3085 po ugodni ceni, Vse so nove in malo rabljene. Kupim pa Lokomotivo Marklin kat. št. 3047 in zadnji letnik revije Vseved (1974. leto). Alojz Čeh Žale 1 61240 Kamnik Tel.: (061) 831-497 Prodam solo električno kitaro, nemška izdelava znamke »MUSIMA« elektro. Stara 3 mesece, še pod garancijo. Kupec dobi še priključek za ki¬ taro. Cena 3000 din. Marko Morela Ulica Antona Skoka 15 61230 Domžale Kupim navadno kitaro do 500 din vrednosti. Pro¬ dam pa 18 komadov krivih in 26 komadov ravnih tirov za malo železnico po HO sistemu. Cena po dogovoru. Slavko Armič Log 112 61351 Brezovica pri Ljubljani Prodam še nerabljeno lokomotivo Chesapeake and Ohio za 150 din, starinski vagon za 20 din, trinajst tirov za 35 din in križišče s HO in N tirnicami za 10 din. Vse je po HO sistemu. Prodam še Mehanotehniko št. 2 za 60 din in podvodno masko za 50 din. Robert Ličen Hrvatini 150 66280 Ankaran Kupim 2 (dva) komada integriranih vezij 4011 (C-MOS). Cena po dogovoru. Pišite na moj na¬ slov. Kupim le še nerabljena vezja. Josip Jurkovič Rozmanova 13 61000 Ljubljana Prodam dva japonska zvočnika: 8Q 2W 3 V za 10 din in 8 fi 3 W 6 V za 15 din. Pišite na naslov: Roman Lončar Gosposka 10 61000 Ljubljana Kupim, ali pa si ga sposodim (ga vrnem) načrt letala AMATER (Graupner). Matjaž Seliškar Pod topoli 29 61000 Ljubljana Prodam 21 krivih in 4 ravne tire po HO sistemu za 175 din, 3 potniške in 3 tovorne vagone za 150 din ter električno kretnico za 100 din in »fičkovo« stikalo od brisalcev za 70 din. Matjaž Marjetič Brestanica 196 68280 Brestanica Prodam kolutni magnetofon za 400 din, snemalno kamero za 600 din, neutečen eksplozijski mo¬ torček GLOVV-PLUG za 400 din, maketo avto¬ mobila na električni pogon PORSCHE 719 za 400 din, RC avtomobilček z napravo za 1000 din, elektromotor 220 V 100 W primeren za šivalne stroje za 400 din. Komplet male železnice LIMA po N-sistemu (lokomotiva, dva tovorna in dva potniška vagona s tračnicami in škatlo za ba¬ terije) za 400 din, vrtalni stroj Black and Decker K 700 (400 W) v kompletu za 2000 din in gumi¬ jast čoln na vesla za 800 din. Kupim pa pokvarjene žepne računalnike vseh vrst. Oglas velja do konca šolskega leta. Ljubo Zanoškar Prešernova 15 61000 Ljubljana Poceni prodam gramofon TOSCA 5, dve zvočni skrinji, vsaka 20 W 80 Q ter večjo količino radio- tehničnega materiala po nizkih cenah. Borut Jarc Vzajemna 10 61000 Ljubljana Prodam eksplozijski motorček Webra 3,5 ccm z RC vplinjačem za 600 din, osem NiCd akumu¬ latorjev (1,2 V in 1,8 Aph) za 500 din, letalo Taxi, prirejeno za motorček Webra 3,5 ccm za 500 din. Letalo ima že vgrajene komande, pro¬ stor za servomehanizme in rezervoar. Matjaž Fertin Prvomajska 8 Moste 61000 Ljubljana Tel.: 44-137 Prodam otroški telefon E-029, žepni transistorski sprejemnik Solid State in album Super Formula z 51 sličicami ali zamenjam za kasetni radio. Ponudbe pošljite na naslov: Simon Kocbek Kupim Tim letnik 1974/75 in 1975/76 po polo¬ vični ceni in pol metra vžigalne vrvice 0 2 mm. Prodam naslednji material za gradnjo male že¬ leznice po HO sistemu: tri lokomotive, šest potniških vagonov, tri navadne vagone, devet avtomatskih kretnic, petnajst ravnih tračnic (dol¬ gih), pet kratkih ravnih tračnic z enim priključ¬ kom, dvajset krivih tračnic in originalni insland- ski mah za maketo. Vse skupaj prodam za 810 din. Bojan Mohar Ješetova 28a 64000 Kranj Tel.: (064) 25-641 Sp. Ščavnica 12 69250 Gornja Radgona Igor Makovec Semič n.h. 68333 Semič TIM 8 • 77/78 381 TIM 8 • 77/78 3 82 Prodam fotoaparat BAIRETTE za 300 din, Zenit E za 1400 din, transistorski sprejemnik Grunding za 600 din, dirkalno kolo Rog Elite Special staro eno leto za 1600 din, komplet za gradnjo male železnice po N sistemu za 300 din, letnike Tima 1975/76 za 40 din, letnik 1976/77 brez 7. številke za 40 din in elektromotor 220 V za 120 din. Po¬ nudbe pošljite na naslov: Boštjan Šivak Kristanova 22 68000 Novo mesto Prodam knjigo Nedotaknjen divjine s prek 100 barvnimi fotografijami za 100 do 150 din, dva manjša zvočnika za 60 din, Tim letnik 1975/76 in 1976/77 (oba letnika za 60 din), elektromotor potreben manjšega popravila za 50 din. Kupim pa otroški telefon. Cena naj ne presega 80 din. Ogled vsak dan razen sobote in nedelje od 16 do 17. ure. Jožek Šeško Meljska 34 62000 Maribor Prodam lokomotivo, tri dolge vagone, krožno progo in usmernik po HO sistemu. Vse je po¬ polnoma novo. Poleg tega pa prodam še več stripov. Ponudbe pošljite na naslov: Toni Dobnik Kameno 9 63230 Šentjur Kupim 9 V transformator, prodam pa orglice Blessing za 40 din. Pišite na naslov: Zoran Krošelj Kristanova 24 68000 Novo mesto Prodam ali zamenjam za monokotalko biljard (300 din). Miroslav Lajkovič Ulica 29. Hercegovske divizije 7 61000 Ljubljana Tel.: 346-300 Prodam naslednji material za malo železnico po HO sistemu: lokomotivo za 80 din, lokomotivo za 100 din, vagon za 25 din, 21 krivih tračnic za 84 din, kretnico za 45 din in pet ravnih tirov za 20 din, poleg tega pa še transformator 9 V za 35 din. Vse skupaj prodam za 389 din. Mirko Mezgec Dekani 6 66271 Dekani Prodam fleš NOAL 300 (220 V ali baterije) za 400 din. Kupim pa integrirano vezje TAA 861 ali TBA810. Tone Savine Sernečeva 7 62000 Maribor Prodam Mehanotehniko št. 5 (rabljeno) za 60 din, posamezne številke Tima različnih letnikov, Presek letnik 1973/74 in 74/75, revijo Čovjek i svemir letnike 72/73 in 73/4 in 74/75. Kupim pa nov ali malo rabljen fotopovečevalnik (format Leica in 6x6). Bojan Benedik Ješetova 18 64000 Kranj Tel.: (064) 21-207 Kupim raketni motorček 5-1-5. Ponudbe pošljite na naslov: Zoran Krošelj Kristanova 24 68000 Novo mesto Kupim načrt za RC avtomobile, letala in čolne. Načrt za dvokanalno napravo za vodenje avto¬ mobilov. Kupim tudi naslednje letnike Tima: 1970/71 št. 7—10; 1971/72 št. 1—10; 1972/73 št. 1, 3, 4, 7; 1973/74 št. 1—10; 1974/75 št. 6—10. Kupim po prvotni ceni. Priloge zaželjene. Ponudbe pošljite na naslov: Mirko Klopčič Bevška 45b 61420 Trbovlje Prodam stereo gramofon »traviata beat«, 2-ka- nalni light show, mikrofon, stereo slušalke in daljnogled. Igor Rosina Potrčeva 4 61000 Ljubljana Tel. (061) 322-606 (popoldan) Prodam 20 različnih načrtov v merilu 1 : 1, 14. in 15. letnik Tima brez prilog za 90,00 din, trans¬ formator F 230 (15 V izmenični tok, 0,6 A) za 120,00 din. Prodam ali zamenjam tudi 12 V rele za 4,5 V. Cena je 90,00 din. Kupim pa kakršen¬ koli TRIAK, ki je predviden za 400 V in različen radiomaterial. Ponudbe pošljite na naslov: Slavko Roter Prisoje 2 62391 Prevalje Zaradi pomanjkanja denarja prodam popolnoma nov ruski povečevalnik UPA-5 z garancijo, na¬ vodilom za uporabo in kovčkom za 800 din ter kinoprojektor s sedmimi risankami za 700 din. Simon Zajc Celjska c. 38 62380 Slovenj Gradec Kupim utečen letalski glow-plug motorček pro¬ stornine 2,5 do 3,5 ccm z eliso, nekaj goriva ter z navodilom za uporabo. Cena naj ne presega 450 din. Ponudbe pošljite na naslov: Dušan Jankovič Jadranska 7 61000 Ljubljana zanke in uganke Pavle Gregorc POVEZANI PALINDROMNI MAGIČNI KVADRAT 3X3 I II III IV Vse besede v magičnih kvadratih so palindromi, imajo torej dva pomena — enega brano od leve proti desni in drugega brano nazaj, od desne proti levi. Primera: KRT — TRK, AVE — EVA. Pod posamezno številko velja prvi opis za po¬ men besede od leve proti desni, drugi pa za besedo v obratni smeri. V vseh kvadratih vodoravno in navpično: Prvi kvadrat: 1. dalmatinska oblika ženskega imena — najslabša šolska ocena, 2. največja reka v Afriki — ime kitajskega politika Piaa, 3. ime slovenskega grafika Justina — vzklik pri bikoborbi. Drugi kvadrat: 1. bogastvo gozdov — kurir, 2. grška črka — starogrška boginja nesreče, 3. kraj na Dolenjskem, ki skupaj s Šmarjem tvori celoto — ozek trak blaga. Tretji kvadrat: 1. steblo vinske trte — ribja koščica, 2. zorana zemlja, njiva — varuh ognji¬ šča pri starih Rimljanih, 3. poželenje — danski otok v Malem Beltu. Četrti kvadrat: 1. letoviški kraj v bližini Opatije — poseben čoln s parom dolgih ročajev na vsakem koncu, s katerim prevažajo ponesrečen¬ ce v gorah, 2. debela, na enem koncu ošiljena palica — preprosto orožje, 3. nizek ženski pev¬ ski glas — pod. Srednji kvadrat: 1. estonski pevec zabavne glas¬ be (Grigorij) — deset krat deset, 2. nehoten, ponavljajoč se trzaj obrazne mišice — največji morski sesalec, 3. mednarodni izraz za smuči — neznanka v matematiki. (Uganka je novost.) SODI V vinski kleti je bilo šest sodov z naslednjimi količinami vina: 15 litrov, 16 litrov, 18 litrov, 19 litrov, 20 litrov in 31 litrov. Kletar je prodal vino dvema kupcema in ostal mu je en sam sod. Prvi kupec je vzel dva soda, drugi pa tri in pri tem je prvi kupec kupil pol manj vina kot drugi. Koliko drži sod, ki je ostal v kleti? REBUS POENOSTAVLJENI LOGOGRIFI DELNICA ( ) DRAŽBA ( ) KOTIRANJE ( ) STERIJA ( ) POMOČNIK ( ) POLICA ( ) Vsaki gornji besedi spremeni eno črko tako, da dobiš nov samostalnik znanega pomena. Prime¬ ra: PREDNIK — UREDNIK, UGANDA — UGAN¬ KA. Gornji logogrifi so poenostavljeni tako, da je treba v vseh besedah zamenjati črko na istem mestu v besedi (npr. pri vseh besedah sedmo črko!) Katere črke moraš zamenjati in s katerimi črkami, moraš ugotoviti sam! Nove črke vpiši v oklepaje. Ob pravilni rešitvi sestavljajo črke v oklepajih — brane navpično — ime sankic pri stružnici. LOGOGRIF V STAVKU To ni nobena KORETA, pač pa manjša bojna ladja, opremljena predvsem s protipodmorni- škimi sredstvi in orožji. Kako se imenuje? (Rešitev dobiš tako, da besedi, natisnjeni z ve¬ likimi črkami, vrineš eno črko!) TIM 7 • 77/78 3 83 * 3 - 00 M S IZPOLNJEVANKA AAA B EEE lil J KK LL M NNN O RR Š TT UU V Iz gornjih črk sestavi pet besed in jih vpiši vo¬ doravno v lik: 1. objava, kratko uradno sporočilo, 2. sonarod¬ njak, 3. vražni obesek, ki ga nosijo vraževerni ljudje v obrambo proti zlim silam, 4. ženska ose¬ ba, ki nastopa v Prešerrlovi pesmi »Povodni mož«, 5. staro mesto ob gornjem Tigrisu, pre¬ stolnica Asirije. Navpično brane črke v prvem stolpcu dajo pri¬ imek ameriškega raketnega strokovnjaka nem¬ škega rodu, ki je poglavitno sodeloval pri ame¬ riškem raziskovanju vesolja (Werner); črke na poljih, ki so obrobljena s črtkano črto pa pri¬ imek sovjetskega letalskega konstruktorja, av¬ torja številnih vojaških in civilnih letal (Sergej). Oba moža sta umrla lani, prvi 16. junija in dru¬ gi 9. februarja 1977. POSETNICA N. T. TARASOV Tale Rus ima naporen in redek »poklic«. Kaj je? KVIZ »LEVA — DESNA« > \ V odgovorih na spodnja vprašanja uporabi be¬ sedo LEVA ali DESNA. 1. Na katerem koncu notnega črkovja piše¬ mo notni ključ? 2. Na kateri strani bicikla je pritrjena veriga? 3. Na katero oko zamiži desničar pri streljanju s puško? 4. S katero roko igra harmonikar na base? 5. S katero nogo začnejo korakati vojaki? 6. Na katero stran pisma prilepimo znamko? REBUS REŠITVE UGANK SLIKOVNA KRIŽANKA »FIRME«. Vodoravno: Rade (Končar), Ivan, kateta, Obri, ole, AČ, sren, Nemo, Ante, do, ČN, koja, stud, akter, potep, razloček, tla, dota, ral, maj, on, ata, ileks, in, kite, otrok, RZ, šir, oča, kos, dvojina, Alpe, era, del, Donit, Kairo, arara, Iztok. ZLOGOVNICA: 1. sekalec, 2. grobišče, 3. jav¬ nost, 4. planika, 5. računovodja, 6. naprava, 7. program, 8. kostanj, 9. kotanja, 10. starter, 11. pantomima. Pregovor: Kovač postaneš s kova¬ njem. POSETNICA: modelar. REBUS: vrtavka — vrt, (črka) A v (črki) Ka. UGANKA: semafor. UGANKA: letni časi. TRIZLOŽNE BESEDE: 1. antimon, 2. rutica, 3. mantisa, 4. stotina, 5. taktika, 6. rutina, 7. optika, 8. notica, 9. gostija. Končna rešitev: Armstrong. ENAČBA: 1— 2X'3 + 4 + 5:6 + 7 — 8 + + 9 = 9, REBUS: radirka — (oseba) RA dirka. ENAKE ZAČETNE IN KONČNE ČRKE: 1. kužek, 2. kemik, 3. Kursk, 4. kubik, 5. kajak. Končna re¬ šitev: kisik. ŠALJIVO VPRAŠANJE: črka T. KROGI: Krogov je 30. 30 = 6 + 6 + 6 + 4 + 4 + 4 = 4 Eno od rešitev vidiš na sliki. ZDRUŽENI BESEDI BRANI NAZAJ: na lov = = volan. OBRNJENA BESEDA: tik — kit. SPREMEMBA ČRK V STAVKU: Rana ura zlata ura. TIMOVI NAGRAJENCI: 1. Davor Grgičevič, Šentlenart 146, 6850 Brežice 2. Franc Kalan, Cesta talcev 8, 64220 Škofja Loka 3. Marko Masten, Valvazorjeva 24, 62000 Maribor 1 lagradna križanka