Zvi.^-r Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers ’ Po odloku kardinala JOHN FARLEY-ja je “Ave Maria” cerkven list in družba Sv. __ Rafaela cerkveno pripoznana in priporpčena. V pravi in luči, človek in žival. Piše A. Tomec. J. % (Konec.) Pomislite vendar! Kako naj je mogoče z vašimi nauki doseči, da bi vladal na svetu red in mir, enakost in medsebojna ljubezen, poštenje in pravica, da si ne bi bogatini kupičili bogastva s žuli siromakov, da bi si med seboj bratovsko kruh delili, da bi bilo vse vseh, da bi ne bilo vojaš¬ ka, orožništva in policije ter drugih naprav, katere so le radi needinosti, Prepira, nepoštenosti in nepravič- n°sti, krivice in nasilja? To nika- , 0r ni mogoče. To doseči je riiogo- Ce edino z nauki sv. vere, ker ona U( ^ in zapoveduje vse to, kar je po- Sa niezniku in vsej človeški diuzbi 1 blagor, prepoveduje in obsoja vse l °> kar ji j e v škodo in nesrečo. ^ . Kako zlobna in krivična je toiej "^a gonja proti katoliški ceikvi n veri! ‘ Kaj pa ona sploh uči; kai bi _ bi koga slabo? Nič! Sovražite _ ker ona i prepO' )C, kar je človeštvu v blag°> 'Sanjate jo edino zato, ker _ "’ ir sikai uri '/anoveduje m_p aj uci, zapcn rest^ Človeškim stras ne ugaja £j s to ker zahteva P^fj^pošte- / K-nje in samozataje .. l eze a do resnico in pravic , m bližnjega, celo do sovražnika, da mora duša nad telesom, ne telo nad dušo gospodariti, obsoja pa in pre¬ poveduje laž in goljufijo, krivico, nasilje in zatiranje bližnjega in sploh vse, kar je nasprotno krščan¬ skim čednostim. Da je dandanes na svetu toliko hudega, toliko krivic, nasilstev in zatiranja, oderuštva in sebičnosti, sovraštva in nemirov, tega nikakor ni kriva katoliška cerkev, ampak vi, ki jo preganjate in sovražite, ljudi proti njej hujskate in jim jo slikate in opisujete kot kruto sovražnico človeštva, njen ugled in veljavo spodkopujete, jo pri njenem blago- nosnem delovanju in prizadevanju za blagor človeštva ovirate ter sku¬ šate z vsemi silami in njej nasprot¬ nimi nauki, narode od nje odtrgati ter jo popolnoma uničiti. Povejte nam, ali se krivičniki, lažnjivci, obrekovalci, zatiralci bli¬ žnjega in oderuhi, sleparji, guljufi, tat je in hudodelci ravnajo po nau¬ kih katoliške cerkve? Ne! Ravnajo se po vaših naukih, ki uče, da m o- ga, ne duše, ne posmrtnega življe¬ nja, da naj se duhovnikom nic ne verjame, da so nauki katoliške cerk- nT 00 ve le humbug in sleparija, da naj si človek na tem svetu nebesa išče, ne pa jih po smrti pričakuje, da naj bo človek popolnoma svoboden, naj de- i —: k,-, cnni la vse po svoji volji, da naj bo sam Ali veliki bogatim m kapitalist , proti katerim vi, socijalisti, toliko vpijete, zato odirajo m izkoriščanj o delavce, ker so morda zvesti sinovi katoliške cerkve? Nej Ampak zato, ker se ravnajo po vaših naukih, kei se ne zmenijo za božje in ceikvene zapovedi, kakor se tudi vi ne, ker ne poznajo ljubezni do Boga in bliž- njega, ker skrbijo za “nebesa” na tem svetu, ne meneč se za to, če imajo drugje pa pekel. ; Kako je mogoče z vašimi nauki doseči, da bi zavladala na svetu ena¬ kost in ljubezen, poštenost in pra¬ vica, da bi si vse med seboj bratov¬ sko delili, ker delavce učite, da naj bogatine in kapitaliste posnemajo, da si tudi oni na tem svetu nebesa iščejo, kar se pravi: Vsak naj išče le samega sebe, skrbi naj, da se le njemu dobro godi, kaj so mu mar drugi! Povejte toraj, zakaj toliko vpijete proti katoliški cerkvi in zajedno proti kapitalistom, kot da bi bili oni njeni zvesti otroci, ker se ven¬ dar ravnajo po vaših naukih, toraj njej nasprotnih? Toraj ni katoliška cerkev dekla kapitalizma, ampak ste vi njegovi hlapci. Zato je pa jasno, da vi bojujete poleg boja proti katoliški cerkvi tu¬ di boj proti kapitalizmu in da delate za zboljšanje človeške družbe in de¬ lavstva le navidezno le zato da '™ at f P« svojem pogubonosnem delu kak dobiček, le da uboge in ne vedne ljudi slepite in jih pridobiva¬ te na svojo stran. Vam se v resnici ne gre proti kapitalizmu in ne za zboljšanje socijalnih razmer am pak le za vničenje vere in cerkve ter za vas lastni dobiček, ki g a i mate od zapeljanega delavstva. Zakaj 1 ■lonlujc delavstvu vera i n cerkev in kaj In trni korist do njuno vničenje!? Da, še več P- 1 a vite -»v ne, (\a \ zboljšanje socijalnih ra- U ' T 7 J -lovPČf — Ul ^ ' vr ' blagor človeštva, pa ‘ 1 .,—^4-. elnooefi,.. . 1 avn 0 1 I.. ja b Q( | močno stavbo čločešlkTri ‘tS", n -... . arnik 'n .. \> 1 1 * — " slabim, vas mora po V a«;i rin t _Paki :.. Mn saHo prijateHi’* poznati, ste. . _ — nevednost in nerazsodno TT 1 . sadov h % Svoje . vs i’ebe "ravnat V’* ljudi. Kako se more od*vas k- brega pričakovati, ko ste ve: ‘Varujte se lažnjivih P 1 .^ "okov kat “-T'' -, °klačilih Cl 1 P ri(, ejo k vam v ovčji" v °nela nobenih pravic. N aj več j i modroslovec staiega v Ha, Aristotelj, se hvali, da spo 'uje njegov narod ženo bolj, 0 )aki drugi narod sveta. Samo _ Jugovi domovini je žena ics pr r užica moža, samo v njegovi de/ razlikuje od sužnje. Kako s J v resnici godilo ženi P 11 1 ^ i-„, sicer la£o K rdo ravna i. "žtijami, veiular pa postno. 1 1 1 ' <1" m " /a 'V; /cMii sani" n c- lož j( videl v vo)i M kako sredstvo, da pride do svojega cilja, imel jo je zd neko zlo,- ki je potrebno za obstoj hiše. Hčere so rastle brez prave izobrazbe. Nau¬ čili so jih nekaj najnavadnejših hiš¬ nih opravil, znati so morale neko¬ liko plesati in peti, da so lahko so¬ delovale pri nekaterih verskih va¬ jah, kjer so jih pogostokrat rabili za najgrše pregrehe. Brati in pisati sploh niso znale. Umetnost in veda jim ni bila dostopna. Žena je imela le dvojno nalogo: skrbeti za hišo in slepo ubogati moža. Gorje ji, ako bi se drznila kaj po svoji pameti storiti, bila je mrtvo orodje moža. Mož ni imel nikakega spoštova “AVE MARIA” „ja do žene, mislil je, da stoji ze po t „j e d ™. nia do žene, m««* j~> —,. _ svoji naravi na veliko bolj nizki .st pinji, kakor on, da je neizmerno manj vredna, kakor on. Zena se sploh ne more povspeti do kake če¬ dnosti, v njej ni požrtvovalnosti, ne zvestobe, ne plemenitosti, ona je predrzna in ravno tako piipiavna, da goljufa, kakor da se pusti sama goljufati. Vsled takih nazorov se samo po sebi razume, da žena pri Grkih ni nikdar postala polnoletna. Da, tako daleč so Grki zašli, da je bila mati vdova pod varilstvom svojega sina, njen sin je bil po smrti moža njen jerob. Zaradi tega ni smela žena brez dovoljenja nobene pogodbe, nobene kupčije skleniti. Mladenke niso bile proste v izvo¬ litvi moža. Oče je bil neomejen gospodar cele njene prihodnjosti. Če je oče umrl, ga ni nadomestovala mati, ampak najstarejši brat. Od njegovega okusa, od njegove volje, od njegove ljubezni ali od njegove- o-a cnvraJhn i'a vovicoln Nobeden tujec ni šmeTte* 2a P f ta vanja prestopiti, celo naihm ^ rodniki so smeli le ob so. čajih ž njimi občevati.^ < M ( p lh s *u obiskal, kadar se niu ie . Je Tako je potekalo njeno -- j — ± ~ Ujcmj ZlVlip •’ enakomerno v družbi sužnjev \ Je je mož povabil goste, se žena^ 0 pokazati ni'smela. Ni čuda ** l grški modrijan Plato rekel’ ** niti k° j e da ženstvo nek rod, ki živi v - e krajih in v temi. s °Hili - -J-O-J- -j--^ ga sovraštva je zavisela osoda ses¬ tre. Lahko si mislimo kakšne revice 50 pogostokrat bile grške mladen¬ ke ' Po sklenjenem zakonu so peljali nlado ženo v njeno stanovanje, kjer Razume se, da tudi zakonska zve- ba ni dosti držala. Mož je delal s ženo, kar je hotel. Lahko jo je pro¬ dal, podaril, zamenjal, ali zapustil po testamentu, kakor kakšno mrtvo stvar. Od sebe jo je lahko zapodil, kadar se mu je zljubilo. Ni nam mogoče prodreti v blato nesramno¬ sti tistega časa. Lahko si mislimo, koliko srčnih bolečin, koliko brid¬ kosti, koliko zaničevanja in prezira¬ nja je morala žena pri Grkih pre¬ stati, v kako globoko podlost je morala pasti vsled teh žalostnih razmer. Že Sokrat pravi, da so bile špartanske žene daleč na okolo zna¬ ne vsled svojega slabega življenja, in Aristotel piše, da so. živele brez vsakega samozatajevanja. (Dalje.) V Boju za Krono. PRED Zima je minila. Pisana pomlad je začela trositi cvetlic po dolih in ravninah ter odevati svet v tisto krasno svatovsko obleko, ki tako blažilno vpljiva na vsako človeško srce. . Tudi v mestu Rimu so se krasni vrtovi bogatinov oblačili v svatov¬ sko obleko, da bojo po leti razkoš¬ nim prebivalcem nudili dovolj užit¬ ka za njih razvajene oci. Trume sužnjev so s hitro m spretno roko hitele snažiti bele cestice, ki so se vile okrog gredic m kipov boginj bojem in bogov in mimo košatih c 1 ’ ki so tako vabljivo mikali tuu 1 *> sprehajalca v svojo senco. Vrt, ki se je razprostiral dače ValeriianrmA 1 111C P^ače VnW-- je raz Prosurai ostajal v l 1Janove > 111 P r av me za- bogatinov 'n! 04 .' za vr ‘ ovi bogatinov K n SOti za vrtovi dr l daleč n ari l v ma rsičem je celo lici. Cer, p• 1 ° va l vse druge v oko- e cihi^ -- de¬ li c i. Cecip '' ^° va l vse druge v oko- lavce, sam 1Ja , sama i e nadzirala de- Se J’e mv d. a J a la nasvete, tako, da °£ r aji vjT 1 ‘. a k tujec vstavil ob 1 e č je tak^ ,1U ^ a občudoval. Le eno re č je talen ,lu ^ a ODcu< doval. ue d- re J se j a tn J Vsa kdo opazil, po kete- vrt razlikoval od drugih/ v Je . Jo : N*v. Je ,»j e , že n a ■o. je o ^ ° n s Iv a e v 3 J ; e delal e s ' ,1 / Je Pro- cšnf aPUstil k* 0 mrt vo ko «P 0 da, A1 na m nesr amno- 51 mislimo, P ]l ko brid- i n prezira- jrkih pre- ^odlost je žalostnih da so bile 3kolo zna- življenj a, ivele brez (Dalje.) h dreves, trudnega okr°£ j dru^j 1 I ie cel° n J v okn' f ; la ac- < ra '* ' Ja ta k "' ob r« k«*f ‘AVE MARIA’ ., zaS tonj iskalo oko razkoš- 111 1 oespodbnih kipov bogov in jiili. 11 ! 11 K ^- n0 so živela tri srca v tej pa- H Ozka ljubezen mej seboj, še laci- življenje, katero j c |,i | 0 lastno samo k "!*J»»oin, in katero k * da ik s občuduje svet — življenje posvečeno le Bogu, kakoršno se dandanes ne najde v vsaki katoliški Glej Srce, ki je ljudi tolikanj ljubilo. "Žl pa sorodnost src in ljubezen do jih je vezala v srečno druži- ! n ' I iodili so pridno v katakombe 1 'a j s vel cjsi daritvi in k svetim / ' , 1'> ; ij|j(-ijjom. Doma so pa živeli Inši, navadno le se za samostan skim zidovjem. Rimljan kot pagan ni smatra I je raca, revno družino, udovo, sir«, 1 , za kav je žrtvoval* ras in svoj denar, 1 rame v sv0) . ‘ e se zbirale dan za 'Cd njeno palačo in dobivale . 'V o«vmori nje pomoči 0(1 Kmalu spomladi onega l e t a • moral cesar Aleksander SeveV 6 ^ na vojsko zoper sovražnike p'’ 1 ' silili čez mejo. Za namestnika i' S ° tu je postavil nekega Almakija^ burcija. Ta človek je bil popoi n( '' ma sin svojega časa in svoje tedv šnje razuzdanosti. Udan je bil vse,'n strastem, kakor vsi bogati Rimlj a . ni. Kaj čuda, da je bil strasten sov- ražnik kristjanov in je vedno ščuval cesarja, naj nastopi z vso strogostjo proti njim, češ, to so golazen, ki bojo uničili rimsko državo, ako sc jih ne zatre o pravem času. Vendar cesar ni hotel tega. Zato je sedaj sklenil, zmaščevati se nad njmi z vso grozovitostjo. Malo tednov potem, ko je cesar odšel, izdal je nove naredbe zoper kristjane in prejšne ponovil. Prepo¬ vedal je celo, da se trupla mučen¬ cev ne smejo pokopavati, temveč zmečejo naj se na gnoj ali divjini zverem. Kri je kmalu začela teči na novo v potokih. Da bi kristjani vendar dobivali trupla sv. mučencev v svojo last m jih pokopovali v katakombah, pla¬ čevali so raznim služabnikom veli¬ kanske svote. Bogata Valerijanova družina je zopet tukaj našla p°’J e svoje delavnosti. Plačevali so svote v ta namen in se popolnoma posve¬ tili pokopavanju presrečnih mučen cev. Bogato so tudi obdarovali din žinc, katerih očete je umorila kjJ ntovo ni mogla ostati prikrita čina S .. A #“' P iže Almakij?” "Da!” . ••Kaj hoče • , . ••\ T a odgovor nas hoče imeti jutri rjutaj vse tri! ■••Q e0 Gratias! Boj za krono je tukaj!” Sveta resnoba se je bala na obazu vSC h treh. Poznali so grozovitost tega trinoga. Dolgo časa so sicer že pričakovali ta poziv in tudi njih ^rce je koprnelo po kroni mučeni- štva. Toda človek je človek, če je še bolj svet. Človeška narava se bo¬ ji trpljenja, zlasti muk, kakoršne so videli te dni na lastne oči. Saj je tudi naš Gospod trepetal na celem telesu, ko je na oljski gori videl v dihu pred seboj svoje trpljenje dru- s e ga dne. Tudi tem trem svetim junaškim vojščakom Kristusovim Jv njih človeška narava vstrepetala I’!i misli, kaj jih najbrže jutri čaka. ' ^aj trenutkov so vsi molčali. 1 oda čustva telesa so bila kmalu luumagana. Ljubezen do Gospoda •^ V -Usa in goreča želja, darovati "'J kri in življenje, je kmalu pre- ,lcl Gda prvi strah. )e ° gratias!” vsklikne prva Ce- a. ’{& T De ? .Sraiias!" odgovorila sla oba mladeniča. bl 1 , 'Tr, elinl - SC krone > P« kateri sem ze toliko časa koprnela. Vendar H im se, bom li dovolj močna, da b°m tudi zmagala? Človek sem zenska sem. Telo čuti bolečine’ Narava se boji smrti. Na vsaki na¬ čin moramo danes v katakombe, da se se nekrat pokrepčamo s ‘'Kru¬ hom močnih,” s svetim Telesom Gospodovim, ki pas bo pokrepčal za sveti boj. Pojdimo takoj, čas je drag!” Molče sta odkorala sveta mlade¬ niča za Cecilijo in v kratkem času zatem zginile so v mrak tri osebe zavite v nočne plašče proti Apijevi cesti in od tu v katakombe. Tri trupla danes umorjenih so ravno bila pripravljena za pokop, ko so prišli v katakombe. Sv. Urban je z zanimanjem poslušal poročilo Valerijanovo in veselo vskliknil: “Deo gratias!” Celo noč je prestrašena čreda premolila okrog svojega pastirja Jezusa v presv. Rešnjim Telesu ter iskala moči za strašen zadnji boj, za krono mučeniške slave. Juranja zarja je že napovedovala nov dan, ko so trije naši znanci za¬ puščali katakombe in se ojunačeni in potolaženi vračali domov. Raz¬ delili so še imetje, kolikor se je dalo, ter potem v molitvi čakali lire, ko morajo stopiti pred sodnika in za¬ četi boj za krono! (Dalje.) Pr*ed ^abcrpakelijonj. 5. Obljuba Plovil bom bogato vsako nji- ' I liovo podjetjo. , \ . .|,.| () da bt» "Tum /ačrn vsak" končaj, imel bos tu že sladek raj! Kajne, tako si slisal, ko si pričel prvo resno delo v svojem življenju: pouk v doniaei š<*Ii. Ali si se pač I MARIA' ,r\ \ l. +~/vncV, iikanskc številke imenik umorienenn evharistiški korutr. laris-tUški 'h<«i \ N oriška ^u*za kaioli IZ SLOVEN’Sk ct. 111. sholm, Mii m. n- York. ukegan. 111. *lton, Pa. veland, O.S est City, Pa. lelli, M inn. .. blo, Colo. ncy, Pa. . škof Trobec — zoj \r Yorški nadškof >>. etnica . est City, Pa. enskc- šolske 'estre enske ameriške ceri enski frančiškani v sna misclj . a cerkvena slavnost cnska naselbina v J. J. Peshcll. kvene novice i/. N e \v ljubljeni nadškof F slovenski misijon v rili jubilej . ki dan rojakov v F v Yorške novice. Yorški Slovenci... ice iz N!ew Yorškc i DRUŽBA SV. Sestavki o hočemo ? ,. d j novega . Uti tv. Rafaela. ir ero obenem zboru {/odruir.ice. za prihodnjost. z i a . bj 3, <*- n °če ^loi K 111 ie’ ' Pa v h J Vs a >io ■V-, , Ce i S |>x sli!!. SV °jo olT’G ?. b >ln 0 b| Jub o. V n .iih r N ;:^o A J^i u 3s Pod nr . . da mu , b , lva *n, ki%^> Jlvi 2 v e , ič v a s ; ,ni hodil • , VSOd dobrote J. pnpravlj en Je zaupno vo Jo potrebo (iuso nam j e n ’ opravilih, naša časna svoje pomo- amo. lom: “Brez or iti,” velja velja: brez kaženo, ko- >o, storjeno začetek vse neti zanes- opravilih ij jih Ni e " Več težav ozik kakor jmo, sem P° n , Xicnn kl P ' ,3 • ITI" ^ !' r T IH' 11 '' 1 Jll • »7 . 0 kaplj* c0 » pravijo, “ l'ake- pii° Vno pridelali." Kadar je pa ^ ,c ;V s iabši, pa pravijo: ‘Take- i lfidt un i° l»°g dal.’* Tudi kadar £*' lc !’| 0 srečno in z dobrini uspe-' 'p- 1 !' I * nl ° dokončali, naj bi se spomnili, ^ 1 , I Iv 1 ' 11 na ša zmožnost je od Boga, ,U 1 >oni °či, ki so „ ani vseh milosti potrebne za v <-ibrU “ani ohijubujc ,k,„ ' n ;;; *”'*-*. vspclia za naša “ '"'»J«' mo njega prosili za vspch .. m„f k yL bl . S , e tora i »c izročali nje- - /aka J » nc Pnšli, prodno /a - tciljamo kako važno podjetje L 1 ]( tov.wj . p ,- njemu za pomoč? Koliko več vspe davilo priporočil Bogu pa vendar ha bi imeli! Koliko manjkrat bi bili vse drugače izpadlo, kakor sem razočarani nad nevspehi našo-a ■ vsa naša P- bo prišel eden ali drugi in bo (rovarjal : °> J az sem vse svo -i e Nič nc ugovarjam, še pri- \li želel- » . n-dini Ti, da resnico govoriš )a na j krivdo Tvojega neuspeha na lloga"zvrneva? Malo potrpi, more- bitTso bo pa po natanjčeem premis¬ leku, našel pravi uzrok. Oglej si malo bližje svoje delo in sicer ne skozi luč samolastne ljubezni, ki tako rada človeka slepi, ampak v luči vere! Takim začeljem, delom in opra¬ vilom, ki imajo slab ali celo more¬ biti grešen namen, ne moremo in ne smemo pričakovati pomoči božje, kakor nas zdrav razum dovolj uči. Resnica je sicer, da gre pogosto¬ krat ravno tistim vse gladko, ki na Boga najmanj mislijo. Pa to nas ne sme motiti, ker v tem se samo kaže pravičnost božja v tem lepši luči, ker hoče takem ljudem že tu¬ kaj na zemlji poplačati vse, kar so morebiti storili kaj dobrega, da po¬ tem ne morejo nikakega plačila več pričakovati, ker o njih veljajo be¬ sede Gospodove: “Povem Vam, oni so prejeli svoje plačilo!’ Moder kristjan pa ne bo hotel za svoja dela vsega plačila že tukaj prejeti, katerega ga bo prej ali slej moral s težkim srcem pustili, leni¬ vec bo preskrbel tudi za prihod- njost. Kdor pa tako .svoje delo opravlja, njemu je Zveličar obl ju u 'n mu bo tudi dal svoj blagoslov. Toda za ta blagoslov moramo prositi. Presv. Srce Jezusovo v ta- hernakel jnu je vir vseli nn os - Neiircnciifinin teče tam studenec i a /očarani nad nevspehi nnseva truda! * I hihovnik v svoji vzvišemu slu/ >i. tigovec za svojo trgovinsko mi zo, delavec pri svojem delu, mati pri svojih naporih za vzgojo otrok, nas vseh delo bo zastonj, ako nc bomo dobivali pomoči od zgoraj. Zatoraj k Srcu Jezusovemu pred tabernakelj! Njemu izročimo vse svoje zadeve življenja in vsa pod vzet ja in v stanovitnem češcenju ga prosimo pomoči in vspclia. Naročnikom. Svoje stare naročnike lepo prosimo, po¬ ravnajte prej ko mogoče svojo naročnino. Ako moramo v pismu opomniti, nas stane vsaj vsako pismo najmanj 2c. Prihranite nam te stroške, katere hi potem obrnili za bolj kororistne stvari. Prosimo toraj: Poravnajte svojo naročnino takoj! “To je krasen list.” “Letos je v resnici vse nekaj drugega, kakor je bil do sedaj." “To je v resnici list!" i t. d., tako nam pi¬ šejo naši prijatelji! Veseli nas (o priznanje! Torla pomis¬ lite, rojaki, da nas (o veliko več stane, tla plačamo letos več kot še enkral toliko za tiskovne stroške, kakor smo do sedaj! Zato pa, bolj kakor častilke, nas veseli sodelovanje. Nekaj naših naročnikov nam je častitalo na napredku lisla. V znak svo¬ jega veselja so nam pa poslali nekaj novih naročnikov, katere so pridobili! Vidite, ta¬ ke častilke se /.veseli urednik! Takih čas titek si želimo jako veliko! Naročnik, ali nam nc bi mogel tndi li, katero poslati vsaj /. enim novim naročnikom? “Ave Maria,” mora v vsako hišo kjer so Slovenci po vseh državah unije, ’ to je naša želja. ■ . Vim U I AVE MARIA” meniti shodi > xa katoliške ixsc ina vtatistika .... anizua stopila \ kanske številke .. .urnik umorjeneniu evharistiški kongri aristisški shod \ M el no . Tiska kaloli IZ SLOVENS1' t, 111. holm, Miun. York . vegan, 111. on, Fa. ■'Iand, O. st Cit v, Pa. . eth. Minn. do, Colo. ey, Pa.1 škof Trobec — v. o[ Yorški nadškof g. tnica . sl City, Fa. enske šolske sestre enske ameriške ceri ■liski frančiškani v a miselj. cerkvena slavnost :nska naselbina v . J. Pesliell. ene novice iz Ne\v ljubljeni nadškof F; slovenski misijon v rni jubilej . dan rojakov v Evi Yorške novice. Yorški Slovenci... rt i/ ew Yorške r DRUŽBA SV. Sestavki o Hočemo? . novega . a vv, Rafaela . ,<:K občnem zboru *'jdražnicc . a prihrudnjotl. i *!,}■>' izseljen ' kNiiirj .. 1 Čimbolj se oddaljujejo ulice m ceste od velikomestnega središča, tembolj izginja ob njih bogastvo in lepota, temveč revščine, bede in pomanjkanja se ti odpre pi i vsaki stopinji, Majhne hišice, vse enake, okno ob oknu, nikakih okraskov. In čemu tudi? Saj se skriva za temi stenami toliko tožnih očij, toliko obupanih obrazov, toliko sestrada¬ nih otrok, toliko nesrečnih ljudi. In ta nizka stanovanja so temna kakor njih prebivalci, in vlažna od vode, ki curlja ob slabem zidu nizdol. Pa tudi solze teko v teh tužnih domo¬ vih, včasih prav grenke solze.... Y eni teh ubožnih hiš stanuje mati Eva. Pod streho ima tesno sobico in poleg te še majhno ku¬ hinjo. Y sobici stoji edina postelja njenega sina, ki je uslužben na po¬ šti. Mati sama si postelje vsak ve¬ čer v kuhinji. “On naj ima boljše,” pravi v svoji ljubezni, “saj mu tako ničesar druzega ne morem dati, in tako nima nič .dobrega na svetu.” Dobra mati! Nase in na svoje kri¬ žano življenje, na lastno zatajeva¬ nje ne misli. Da tudi sama ni užila nič dobrega, za to ne ve. Odvadila se je že srečnih trenutkov, ki so bili tako pičlo posajeni na poti njenega življenja. Zato ima le eno’ željo, kako bi osrečila druge, kako bi dru¬ gim, zlasti svojemu sinu pomagala, da ne bi čutil trnjev, ki jih je resno življenje tako polno. Prodri v globino zemlje in izkop¬ lji najdražji kamen in potem ga glej in se raduj nad njegovim bleskom Potopi se v globino morja in tam poišči najčistejši biser. Vzemi zlati vigredi najpestrejši cvet in se na¬ pajaj z njegovim vonjem: krasnej- še kakor dragi kamen, čistejše ka¬ kor jasni biser in dražje kakor cve- i je spomladim je to, kar imenuje človek materinsko ljubezen. V sobi je stal šivalni stroj n je ze, večen se, a mati še vedno J " 1 “Dokončala bi vendar, tak dam eno srajco več in pohitri?, 0 ' 1 ' je nedelja....” 1 lsn J e m Ni govorila naprej, a na njen gubam obraz je priplavalo nekv kakor tiho veselje, pač znak, da i težko pričakuje nedelje. Mati Eva je delala za veliko tro- 0 . vino v mestu. Tako si je prislužila vsakdanji kruh. Mučno je bilo tti za njo, ki so se ji belili že lasje, a kaj je hotela, ko drugih dohodkov ni imela. Sin ji je dajal na teden nekaj malega, saj je bil pri nji pre¬ skrbljen z vsem. Kazalec se je že pomaknil na pol devet. Mati se je s skrbjo ozirala na cesto in prav pogosto je zavzdih¬ nila med delom: “Kaj ga še ne bo? Lačen in že¬ jen bo, saj je ves dan pridno delal. Pa se mu ni kaj pripetilo?” Nič se ji ni mudilo k večerji. “Rajši počakam, bova skupaj, je bolj prijetno.” “Kaj, če je zopet v gostilni? Prej ni zahajal tje, nekaj tednov sem pa so ga že večkrat izvabili njegovi tovariši.” Kar začuje korake. Pričakovani vstopi. Mati ga prijazno pozdravi in sin ji odvrne. Franc, dolgo sem te čakala, a > D bil dalj časa v službi?” Nobenega odgovra. Si bolan?” vpraša mati z veh ' 0 skrbjo. “p 6 ’ . Ogovori sin nakratko. ( 1 a ti vendar nekaj manjka. °P et n ič odgovora. , • i . ' 1 an Y lepo te prosim, povej nl1, va ! r te t( r?b S M sem tvoja mati.” : j , < r Vo jna kretnja in jezen p°R P m ”. Pogovor na materino prosnj 1 : Ma “ je to z žalostjo 0 |)azi ia. 'lit'" “AVE MARIA” »A 1 ,|uic d'” I j e bil tako neprijazen, H. , rat ponovi svojo prošnjo 5* ^o-ovor dobi, “Pusti me! Člo- se muči ves dan..,” ' c prav imaš,” ga pomiri mati, "*V n s j in zdaj bi rad počival. ""večerjal je, mati pa je stekla po i"'„g| e j Franc, prinesla sem ti več , 1( navadno, ker si potreben.” pa ie tudi sama potrebna krep- ■ i]a< o tem ni govorila. Ker je pri- l e ‘ 5 j a sinu več zato se bo sama za- dovoljila z manjšo mero, pa Franc ;e za to niti ne zmeni. Njegove misli begajo drugod. Po plavi mu roje resne besede, ki jih je slišal od nadzornika zaradi velike površnosti in popustljivosti v služ¬ bi. “Toliko nereda!” je rekel strogi gospod. “Pridem zopet in zelo bo¬ ste obžalovali, ako ne bo bolje.” Franc je povečerjal in se spravil k počitku. Prišla je tako zaželjena nedelja. Eva je dolgo mislila nanjo, saj je njen petdeseti rojstni dan. Že pred meseci je pravila Francu, da napra¬ vita to nedeljo izlet. Hranila je svo¬ je težko prislužene novce, da bo ta 'lan več veselja. Naročila je izvoš- ce ka za popoldne. Srce ji je veselo l J ’lo, kadar se je domislila veselih Ur > ki jih bo prebila s svojim sinom na izletu. In sedaj so tiste srečne u, e že tako blizu. ^edeljsko jutro je vstalo tiho in "večano, jasno nebo se je bočilo nad .°2jo naravo. Mati je šla v cerkev 111 je sprejela sv. zakramente v zah- Va, ° za vse milosti, ki jih je prejela v svojem .življenju. Kako srečna bi J ’' a , ko bi šel tudi Franc ž njo, pa n i upala staviti te prošnje. Db treh pride izvošček. Franc se Dl) nc ve kako veseljo mu hoče ta dan napraviti dobra mati. Šc četi t tu e, zašepeta sama pri sebi. Oblekla je najlepšo obleko, ki si jo je kupila pred tremi leti s težko prisluženimi novci. Zlato solnce je sijalo v podstreš¬ no sobico. Kmalu bo uživala zunaj njegove mehke žarke tam ob stra¬ ni svojega sina, o kako bo srečna! Kar pozvoni pred vrati.- Kakor bi vstopilo nekaj grenkega, temne¬ ga pred njeno veselje, tako tesno ii je postalo pri srcu. Postrešček je prinesel Francu pismo. Ta prebere, navidezno razburjen in vrže pismo na tla. “Kaj je, Franc?" vpraša prestra¬ šena mati. “Najino veselje je pri kraju, ne morem na izlet. Poklican sem k ne¬ kemu zborovanju na pošto. Priča¬ kuje se polnoštevilna udeležba. “Torej ne more biti drugače, le pojdi, kamor te kliče dolžnost.” “Dolžnost? Niti en dan ne smem počivati. Ne, ne bodo me videli!” “Franc, prosim te, pojdi! Zame¬ ril se boš če ne prideš.” “In tvoj rojstni dan?” Njegova beseda ji je bila draga. Solza je orosila njeno oko. “Moj rojstni dan? Otrok, kdqrje dočakal petdesetega, ta je vajen sa- mozataje in odpovedi. S solzo po¬ zdravimo svet in zato naj bo tudi moj petdeseti rojstni dan oblit in posvečen s solzo." Ni mu povedala kakšno presene¬ čenje mu je hotela napraviti. Ko je pridral voz, je stopila doli in povedala o nepričakovanem za držku. Ponudila je izvoščku malo odškodnino, pa ta je ni hotel spre¬ jeti, rekoč: “Fe 'obdržite, saj ste potrebni.” (Dalje.) t e I v \rt(I T/vrtcWi< AVE MARIA” Praktičen Katoličan v Ameriki (Dalje.) M:skc i; -te \ ilkc ni' 'ricncmn ski kon^Ti ki 'hod \ M vesa kaloli >VE\SK lil. Pa nn..1 O. ..... , . , e robec — zo[ i nadškof g. Pa.I olske ,-estre meriške ceri rančiškani v elj .I ena slav nost naselbina v shell.'J j vice j/. N’ c vv li nadškof F; ki misijon v lej .. • J ojakov v Evi * "-ice.j i Slovenci ! tv Vorške rj iUZKA SV. stavki o I ** ..-j kVaida. ■ /'t tu. /4. ‘ *■ . -1 ■ ■ , fcMea /■ A Opazka urednikova. Na različna vprašanja glede tega članka sporočamo, da bomo ta članek izdali kot posebno knjižico v obliki brošurice, katero bomo prodajali po jako nizki ceni, da jo bo mogoče v stotisočih izvodih razširiti po vseh slovenskih naselbinah. Ker bi pa radi, da bi bilo to delce kolikor mogoče popolno, in da bi odgovarjalo vsem potrebam naših župnij in naselbin, zato lepo prosimo zlasti častite gospode slovenske du¬ hovnike, da nas blagovole opozoriti na kake morebitne pomote, pretiravanja ali na kake razlike, katere bi bile v kakem vprašanju po različnih škofijah. Mi smo sicer veliko pisali glede tega in imamo cel kup raznih nemških in angleških sličnih brošuric pred seboj, vendar naše razmere imajo marsikaj, kar drugi narodi nimajo. Za vsak nasvet in za vsako opazko smo jako hvaležni vsa¬ kemu. Nekateri se izgovarjajo, da ne spadajo v nobeno župnijo, ker so predaleč od župne cerkve. Ta izgo¬ vor je jako piškav. 1) Pred vsem, kdo te pa sili, da bodi tako daleč od cerkve? Ali te sili Rog, ali te sili cerkev? Ti sam hočeš tam bivati, morda radi par centov več zaslužka, morda iz lah- komiseljnosti. Če si radi kakega svetnega dobička daleč od cerkve, je toraj tvoja krivda in se moraš pač potem malo bolj potruditi, ma¬ lo dalj hoditi. Če hočeš imeti pa zložneje, pridi bljižje. 2) Da ta izgovor ne velja, ti pove tvoj razum sam. Ko bi kdo rekel: “Vsako nedeljo dobi vsakdo dolar, kdor bo prišel v cerkev. Ali bi ti zamudil? Goto¬ vo ne! Ko bi mislil, da ne boš mo¬ gel redno hoditi po ta dolar, pre¬ pričan sem, da bi se takoj bližje preselil, samo, da bi vsako nedeljo vsa tvoja družina mogla po ta do¬ lar. Ali ne vidiš v tem spričevala svoje verske ubožnosti, ko se mis¬ liš opravičeval i radi daljave? R ar bi .lotil za revni dolarček, tj j t . j )r ^ več storiti za sveto mašni gos lov od Boga! ° ! bi* 3) Če bi ta izgovor veljal smo pa vsi nespametni, če i blizu cerkve stanujemo! 'p r e s r se vsi daleč proč od cerkve n,"!' 0 vseeno dobro! Ali čemu',,',,!! sploh staviti cerkve? Cernu L, je? Imejmo n. pr. v vsaki drki samo po eno cerkev. Tja se pelji„ ln za velikonoč k spovedi in vsa vera vsa pobožnost za celo leto bo opra vi jena. Toraj vsak, ki hoče biti kato¬ ličan, mora spadati v eno župnijo, kdor ne spada v nobeno, ta je pa’ o katerem govori Gospod: Kdor pa cerkve ne posluša, naj ti je kakor nevernik in očitni grešnik. Pa ne samo župnija ima svoje dolžnosti do svojih župljanov, tem¬ več tudi župljani imajo svoje dol¬ žnosti do župnije. Te dolžnosti je cerkev sama izrazila v šesti cerkve¬ ni zapovedi “Podpiraj cerkev po svoji moči!” Ta šesta zapoved je pa velik ka¬ men spodtike, ob katerega se mar- sikale moderni puhloglavček spod- takne in obregne. “Ali je v Ameriki drugi Bog, da imamo druge zapovedi,” zabrusi mi je rojak v nekem pogovoru o tel zadevi. Isti Bog je, samo razmere so du| g'e. Res doma ni treba te šeste ccrK- vene zapovedi. Pa zakaj ne?^ Zato ker mora. to vsak držav J a ' storiti, če hoče ali noče. Vlada .1 spi ejela to zapoved v svojo sk> ’ loiaj velja ta zapoved doma 1° l . 1 državo; “Skrbi za katoliško cei* kev.” Ihžava pa nalaga davke z ;1 tC .[ k . cv v državljanom. Kdor jil> n< ; p.n utj, mu je pa birič za l u '! ,l " t _ud) se ne pravi tam “po svojj 1,1 • l, up;il< vlada sama določi la $o i * a b la ' Tjal *V> či^ten, 2i'k Ve ® e| >mo _ e mu ’ ,f a b o :e m u ‘ rsaki drf"': B> 2Č “ zu Pnijo, ta J e pa, o • Kdor ti je k. ima pa kakor “»ci svoje ianov, tem- svoje dol- olžnosti je isti cerkve- cerkev po i velik ka- ra se niar- ’ček spod- n Bog, da. ’ zabrusi 1 voru o tej re so drn¬ ce rk' este V [k rb in le ^ To ko ^ ^ n tvoja “moc, ko razpise, [ik^k' n ‘ 01 - a kdo dati davka za cer- K v> • ; e gotovo modernejše in ^ al< rnejše 20 stoletju, da se da ^ k emu na prosto voljo, da stori do svoie cerkv< s voj°. dolžnost do svoje cerkve. In Uk n e vem, če se more imeno- ka n° napredenega, ako se te svoje dolžnosti ne zaveda. To je vendar azadnjaški, da mu treba briča za n eta ini, da bo storil svojo dolžost. Ali ne? . ' Kaj pa je župnija? Župnija je kakor podporna jednota. Jednota daje članom podporo v bolezni in smr ti. Toda mora biti preje podpi¬ rana. Kdor hoče od jednote pod¬ pore, mora preje prispevati k jed- noti. Ali ne bi bilo nespametno, ko bi kdo rekel: “K. S. K. J.” mi mora dati podpore v bolezni, saj sem Kranjec in še celo katoličan in še po vrhu Slovenec. Naj poskusi to zahtevati! Saj veš, kdo se ti bo sme¬ jal! Enako je smešno, da, krivično, ako kdo sklepa: “Naša slovenska župnija mora za me vse storiti, saj sem Slovenec in katoličan/’ Jednota je le za člane. Člani pa morejo biti j e oni, ki prispevajo za vzdrževanje jednote. Župnija je le za župljane. Zupljani pa morajo podpirati žup- n ijo. Ko bi vsakdo tako rekel, bi nobene župnije ne bilo, ne bi imeli nobene cerkve. Res, prebiti denar! To je največje 2] o pri veri! Ko bi se dalo pač brez te ga shajati! Ko bi bil vendar Bog tako naredil, da bi ne bilo treba ne sveta za cerkev, ne cerkve zidati, duhovnika. Zakaj vendar cerkve ar iz nebes ne padajo? Zakaj jih nam ne sezidajo angelji in sicer v * r ak, da bi tudi “lota” ne bilo treba? ln ko bi vendar duhovnikom ne bilo t r eba ne jesti, ne piti, ne knjig, ne obleke, ne stanovanja, ter bi jim ne J ’!o treba dajati plače, da se prezi- /( o I ako pa denar in denar in le ta l ;r eklicani denar! . , In nikdar ga ni zadosti. e , , r eba popravil, vedno novi s ro , koda jasno vedno nova bremena, je, iz nič ni nič. Ubogi ' zveličarji” človeškega ro¬ du socijalisti - toliko kriče na le pi ekhcane duhovnike, da se drzne¬ jo jemati denar od ljudstva. \ idite jih, kako le denar zahte- vajo od ljudstva. \ idite, ljudje bo¬ žji, da duhovniki delajo z vero le business, kšeft, ker zahtevajo za Nzdiževanje cerkve denar! In reve¬ ži tako pobožno zavijajo pri tem svoje oči, kakor lisica zvitorepka češ: “ubogo zapeljano ljudstvo, ka¬ ko se nam smiliš, d? te duhovniki tako odirajo.” Res s podlimi sovražniki se mo¬ ramo boriti! Toda, ali jc to res? Pamet sama pove resnico vsake¬ mu, samo če jo hoče vprašati! Človek potrebuje cerkve, ne cer¬ kev človeka. Človek potrebuje ve¬ ro, ne vera človeka. Vernik potre¬ buje duhovnika, ne duhovnik ver¬ nika. Če ni vernikov, tudi duhov¬ nikov ne bo, ker so preje morali biti verniki, potem so prišli duhovniki. Duhovniški stan je samo sad ver¬ nosti naroda. Kjer pojema vernost mej narodom, tam tudi ni duhovni¬ kov in kjer ni nič vernikov, tudi ni nič duhovnikov! Ali ni tako? Ali ni to jasno, kakor če imaš de¬ set dolarjev, da imaš tudi enega? In če socijalisti trdijo nasprotno, ali ne postavljajo resnice na glavo? Zato je jasno: verniki so pod smrtnim grehom dolžni podpirati cerkev, župnika, šole itd. in sicer vsak po svoji moči in to ne radi župnije, cerkve, župnika, šole i. t. d. ampak radi lastne osebne koristi, edino radi tega, ker so dolžni skr¬ beti za svoje zveličanje in ker so te stvari neobdodno potrebna sred¬ stva v dosego tega zveličanja. Ko¬ liko smo pa dolžni dati, da spolni¬ mo to svojo dolžnost? Kakor razlagajo cerkveni učeni ki to postavo, je gotovo smrtni greh, kdor celo leto ni nič storil za svojo župnijo. Vsakdo se je toraj “AVE MARIA” n katoli E \ S K c — zop dškof ft- ic sestre skc Cerk iskani v slav nosi Ibina v ] e iz Ne« -idškof k a misijon v kov v Eve ice. : ov eiici.. . Vorške n 'HA SV. -tslavki n : I, dolžan spovedati tega greha, kakor kdor ni šel o veliki noči k sv. obha¬ jilu. ali kdor je v petek meso itd. Postava pravi samo podpiraj cer¬ kev “po svoji moči.” Vkazuje sa¬ mo “podpiraj!" Koliko pa podpi¬ raj, se pa prepušča tvoji vesti in tvoji zmožnosti. Kdor ima več, mora dati več, kdor ima manj, naj i' 1 novi mu zaslužijo, žem Pa je dal le šest, S toliko morem.” Kdo j e i, n V« % mej teh dveh župljanov svo' Ml11? - žnost? Prav zaprav oba \r ravnala po vesti, sta gotovo brez greha, ker postava n e a,i? 3 je, koliko se mora dati. Gotov ‘ je udova dala jako veliko n J- Pa ’ UOz pa NOVI NAŠ APOSTOLSKI DELEGAT. da manj, kdor nima nič, ni dolžan dati nič! ... . V naši župniji imamo ubogo udo- vo s tremi otroki. Stara je, gluha bolehna. Svoje življenje si dela sa¬ mo s tem, da ima delavce na slano Poda $1° da na leto za cei . .. • -1A« i-' 1 ’ vanji kev. Če-., ,,,,., rem, ee tudi težko dani.” j,, pa moža, tri hiše 'p,.,- “mislim, da toliko zmo- . mamo ki ima tri mse. 'Trije si nooV C1 i° nia J ako malo, da, na p rV V tit’ prcnia lo, da bi bil opr avičei v vesti. ta slučaj v Avstrip ; c : n k, lo to razmerje tam? ne nK n ° ! Vdova bi »e dala nit, k< mož n 1 n , ič d avka. Nasproti hi P s voieo-!, 0l aI dati’gotove odstotke nakup' p, ’ em °ženja za se in l );l ; j Vc ‘ c mesto udove, ki ne I’ 1, ‘AVE MARIA’ čaje davka, ker se mora ta potnani- tlai m e.l placujoce razdeliti, da L potrebna svota. C,lavno pravilo pri tem naj bi hi lnto-le: 'kdor ima več, zasluži vet jnia manj stroškov , naj da ver l-ri imi malo ali malo zasluži, naj^a Jako lepo je pa, ako si »«1 - Ijan za vsaki mesec ali v «; 2Up ' aii v saj za vsa¬ ko leto določi naprej; tolike) bom dal! Kjer so si župljani določili svoto mesečnih ali letnih prispev¬ kov, storijo vsi svojo dolžnost, ako dajo to svoto. Kdor ima pa več, seveda naj da pa še več. Rockefel¬ ler in njegov delavec gotovo ne bo¬ sta dala enake svote. Za prvega bi bila gotvo vsaj sramota, ako bi ga njegov hlapec prekosil ali vsaj do¬ segel. (I)alje.) ? V Cerkvene Novice iz Slovenskih Župnij. % Kaj hočemo s tem predalčekom? Nika¬ kor nočemo priobčevati morda kakih novic. Stvari, katere mi tu priobčujemo, so veči¬ noma naši čitatelji brali že po drugih listih. .Vaša misel, ko smo ta predal odprli, je bila ta; Dnevniki in tedniki so časniki, katere preberemo, potem pa v koš ž njimi. Ave Maria veliko rojakov shranjuje in ga imajo vezanega v svoji knjižnici. Vsak letnik za se je knjiga, katera ima svojo vrednost, da¬ nes in jutri in zmeraj. Kador jo boš v roke vzel, bo zanimiva tako, kakor je danes. Zato smo se odločili, da bomo ohranje¬ vali prihodnjosti vse cerkvene dogodke iz vseh slovenskih naselbin, kolikor nam jih bo le mogoče zvedeti, ter bomo tako vodili nekako kroniko slovenskega cerkvenega življenja. Mi bomo polegli v grobe. Za n ami bo prišel rod, ki nas ne bo poznal, ne h° poznal naših razmer, naših bojev, naših težav. Vednar pa, ako bojo zanamci hoteli Poznati sebe, proučavati bojo morali nas. To jim bo kazalo pravo pot v njih življenju in delovanju. f Br id g cvili e, Pa., so imeli rojaki sv. misijon v slovenski cerkvi sv. Barbare, ka- terega je vodil O. Kazimir, O. F. M., ured¬ nik našega lista. Sv. misijon se je začel v nedeljo 27. aprila in je trajal do nedejc zvečer 5. maja. Ljudstvo se je sv. misijona jako marljivo udeleževalo. Pri vsaki pri- '%i je bilo veliko ljudstva v cerkvi. rl bajali so po 3 do 5 mil daleč. 1 osebn kr *sen je bil sklep sv. misijona. I o sklep Lidigi je župnija slovesno ponovi a . 'Tljnbr- in na novo prisegla Jezusu ^ mo j, bi| a zadostil »a pobožnost J^u J"‘ v zakramentu za vse grehe m ^ tnlaeiiost in nevero, s kalem je ^,-jvnosti. l ' 1 'mehoma v zakramentu te -\ekaj krasnega je bila sklepna procesija, katero je vodil č. g. Mertel, slovenski žup¬ nik iz Pittsburga, ob azistenci č. g. župnika \ rhunca in O. Kazimirja. Takoj za kri¬ žem se je uvrstila dolga vrsta dečkov, s šopkom ali svečo v roki in belim trakom na rami, za njimi dolga vrsta mož. z gore¬ čimi svečami in za njimi nad 50 deklic v belih oblekicah, ki so potresale cvetlice pred Kaj svetejšim. Častno stražo ob Najsve¬ tejšim so tvorili 4 cerkveni možje. Za Naj¬ svetejšim so se zvrstile žene. Procesija se je razvila iz cerkve ven na prosto okrog cerkve in nazaj. Bil je čaroben prizor ta krasna procesija v večernem mraku. Slo¬ vesen blagoslov in zahvalna pesem je za¬ ključila sv. misijon, ki bo ostal gotovo mar¬ sikomu v neizbrisnem spominu. Novi g. župnik Rev. M. Tušek, nasledit j ik ranjke- ga g. Zalokarja, sc veliko trudi, da bi po¬ vzdignil krščansko življenje v župniji. Nje¬ gov trud gotovo ne bo brez vspeha. Bog blagoslovi delo! Takoj isto nedeljo, ko se je zaklučil slo¬ venski misijon zvečer, začel je isti misi¬ jonar tridnevni slovaški misijon, ki sc je enako zaključil s slovesno procesijo v to¬ rek zvečer 7. aprila. Procesijo je zopet vodil č. g. Mertel ob azistenci č. g. L. (Jla- deka, župnika iz Mt. Garmel in O. misi¬ jonarja. Tudi ta misijon je jako dobro vspel. Bridgeville je velika župnija. Kar naj¬ bolj potrebuje, je lastna šola. Misijonar je v navdušenih besedah prigovarjal in bodril g. župnika in župljane, da bi sv odločili in začeli zidati še šolo, ker drugače je ves trud zastonj. Mladina se bo zgubila za vero in za narod, ako se kmalu ne pomore z dobro farno šolo. Rojaki le krepko na IZ SLOVENSK 111. >lm. Mimi. .. . ! t'ork. rtran. 111. >n. Pa..1 C n y. Pa. i, M inn. ... 1 , Colo.jj , Pa . 1 of Trobec — zop orški nadškof n. ca... 8 City, Pa. £ kc šolske 'estre ' kc ameriške ccrk ki frančiškani v j mi sel j.. rkvena sla\ nost \ ca naselbina v 1 Peslicll.1 c novice iz Ne« ljeni nadškof Fa ■eiiski misijon v J ubilej . n rojakov v Eve ške novice.[ ški Slovenci I New i orske n;I DRUŽBA SV. Sestavki o <| e^a. Rafaela. j ' • .* zboru. / c'. ■ I I if\\ li 1 /vricV/ii^ MARIA” delo! Ne strašite se ne truda, ne stroškov Bog Vani bo gotovo pomagal! /' Lorain, 0 .. so bili velikonočni prazniki najlepši, kar jih je kdaj župnija sv. Cirila in Metoda praznovala. Blagi gospod žup¬ nik Štefanič se veliko trudi za svojo ljub¬ ljeno čredo. Vspeh ni izostal. Velikonočna kolekta je bila največja, kolikor jih kedaj bilo. Parada pred veliko mašo, je bila ne¬ kaj krasnega. 14 . aprila so mladeniči pri¬ redili igro ‘‘Kmet Herod.” Bog blagoslovi delo! Z Littlc Falls, N. V., nam sporočajo v daljšem dopisu, kako so bili veseli malega misijona, katerega jim je dal. O. Anzelm Murn, O.F.M., za veliko noč. V veliki večini so vsi opravili svojo katoliško dol¬ žnost. Rojakov v Little Falls je dovolj in bi jako potrebovali slovenskega duhovnika. Rojaki, kar na noge! Dokler ne boste ime¬ li v svoji sredini svoje slovenske cerkvice, ne mirujte! Cerkev sv. Jožefa v Calurnetu, Mich., je dobila te dni krasen nov kip sv. Jožefa, ka¬ terega je slovesno blagoslovil slovenski župnik iz Ironwooda, Mich., Rev. I. Sprei- tzer. Imel je tudi slavnostni govor ob tej priliki. — Rev. L. Klopčič, župnik te cerk¬ ve, se veliko trudi, da bi cerkev kolikor mogoče lepo okrasil, da bi bila vredno biva¬ lišče Božje in krasen spomenik slovenske verne zavednosti, ki naj še poznim rodovom govori, da je tukaj nekdaj bival rod, ki ni mislil samo na nizkotne stvari, na vživa- nje, temveč ki je spoznaval resnost človeš¬ kega življenja. Da, kakoršen je rod, taki so spominki za njim! Krasna cerkev je gotovo naj lepši spomenik, ki ga moremo postaviti potomcem. Otrok otroci bojo s ponosom kazali na te stavbe in bojo po¬ nosni, da so sinovi takih starišev, ki so stavili to stavbo. Kaj bojo pa socijalisti za seboj pustili kot spomenik? Revolver? Prazne sodčeke? Razbite “batelne?” r>r,,_ ‘batelne ?” Dru- zega itak ne bojo mogli, ker hočejo naj¬ prej vse razbiti in podreti. Neki kot puran rudeči socijalist iz Mil waukee se je pred nekaj časom obregnil v nekem zakotnem lističu tudi ob naš list in ob slovenske frančiškane, izdajatelje lis ta. Nam se ni zdelo vredno odgovarjati za to smo se za to bevskanje toliko zmenili’ rfcrlamV ■zah \r _• smo se za to bevskanje toliko zmenili, fV 0 ' za reglanje žab v našem jezeru. Odcovora nočemo dati. ker vse, kar pišemo • t luanvor na lazi m obrekovanje m pi¬ je le o Ig, nesrečnih slovenskih poturic šarjenje^ v nl0 litev te nesrečne naše Vipor°canio ; lp^ v - __ i^uuric. —/ -■> , ' .... v molitev te nesrečne naše |. r ,poročam« 1 « je '•'"ifiima barva krvi, tako zaslepila, da *wzg«iiii 'pravo pot življenja. Revčeki „o bolj pomilovanja vrc( razpotja, ko ne ve ne kam Vse čitalje, ki bero te kot «lep Cc "c kod. »Im vrstice, u rC( \ , m-osi. na} vzdihnejo z njmr. V rcsv * ^rce lezrtsovp, «*««»« se ">»* S ’“ e j n jh rojakov, m mkar jth ne Srce ne njih hudobiji in zmoti ‘'Kako jc nastala vera - v rogove in hove?” vprašujejo "kuuštni” sociji i ! l! ima kaj razuma in ga rabi, za kar ^ " r Stvarnik dal, njemu bo to razum «.’ K - .azum sam ^ ■odah Ni mu treba šc kake brošurice, V j^tr-v v teni poučila. Sociji seveda so r*.. dali svoj razum židovskim s\ ’ ln > po. ki pav ...... , — -/°jim kolovoi jem m mislijo samo, kar jun ti “preroki** . . „ j — pivTOkl povedo in naj jc to se večja brozga. Zat, jim je seveda treba brošuric in zakotni), lističev, da jih bojo “razsvetlili’ o vsem tem Pravijo vse je nastalo samo po sebi! Si bil že kdaj v New Yorku? Ali si videl naj višje poslopje na svetu, takozvani “me tropolitan” stolp? Krasno je tu vse ure¬ jeno. Ko prideš v vežo tega poslopja.se kar vstaviš in gledaš krasne stene, stebre, vsp en j a če i t. d. Kaj misliš, ko bi kdo tedaj stopil pred te in ti rekel: “prijatelj, kajne, kako je to poslopje krasno! Kaj takega še nisi videl! Kaj misliš, kako je nastalo to poslopje?” Ti bi mu gotovo od govoril: “sezidali so ga zidarji in stavbe niki.” Toda ta modri človek bi ti pa skušal na vsak način dokazati, da se jc sam na redil. Bila je opeka in pesek in kamenje in voda in železo in les in vse to sc jc po naklučju tako lepo skupaj sprijelo in ker se zemlja vedno vrti in sicer silno hitro vrti, se je ta tvarina tako ven iznad površja zemlje vzdignila, da je nastal ta stolp.’ K<' l J bi mn ti odgovdril ? Vprašal bi ga, če ve, kje je norišnica, ker samo tja spada, ne pa med pametne ljudi. In tu pride ubogo človeče, ki jc komaj morda 30 ali največ do 50 let staro, pa sl vstopi pred krasno stavbo božjega stvar j en j a in kriči,” to se j c samo naredilo. Ali ne zasluži tak duševni revček enakega odgovora ? Kadar bo toraj zojDct kak rudečkar sto- 1,1 ti dokazoval, da ni treba --Inv P d pred te Stvarnika v '- 1 u UUKaziJ vai| u«. ... najbližniV eci .. m . u no > na J vpraša za naslov meren ur, 1 ], orisnice > ker tam je edino p n* nisi prodaJ S OI • Zanj - P°vej mu, da ti se ter jo ho č^ SV0Je P anietl in jo imaš šc sam Ti s tudi sam rabiti. vilki iallV^i ' s ^, rul K bil v zadnji naši st<’ je naredil -i, Ul< ° niu -šen. Iz Delano, Minm. Pripravlja °^ v ? r> Minil. Č. g. župnik S ;iv: * Minn., temf, l " Zl< ^ an J e cerkve ne v TovveP i o] So let pril C ;i V K, Delano ' Minn - k i° rJt ' f kar naj i e .T ubl J en in velečislan zupn*. JC s tem popravljeno.