zdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr¬ ošek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat 'Otno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, PP 541-X • Tekoči račun: 50 103-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slovenije. poštnina plačana v gotovini cena 7,00 din XV. letnik Oktober 1976 timova igračka*timova igru Papagaji so najpogostejši udomačeni ptiči, saj so neobičajno nadarjeni za učenje raz¬ ličnih spretnosti. Naučijo se izgovarjati be¬ sede in celo krajše stavke. Tokrat objavlja¬ mo kroj, s pomočjo katerega si lahko sami napravite papagaja, ki sicer ne bo imel teh občudovanja vrednih sposobnosti, vendar vam bo prav tako v veselje. Potrebujete kose pliša, klobučevino, vejico- gred, niti debele 1 mm in vato ali krpice blaga. Kroj je na mreži, katere osnovni kvadrat me¬ ri v resnici 2X2 cm. Glava in telo figure sta iz pliša, ostali deli pa iz klobučevine. Zgornje in spodnje dele telesa morate striči z desne in z leve (zrcalna slika). Papagaj bo lepši, če ga boste sešili iz večbarvnih materialov. Posamezne dele kroja prerišite na blago in izstrižite. Šivajte z nelične strani. Najprej sešijte zgornji in spodnji del telesa posebej, nato šele skupaj. Na mestih, kamor boste prišili noge, pustite odprtino, s pomočjo katere boste zašito stran obrnili na pravo stran in napolnili z vato. Krila, mala in ve¬ lika, izstrižite iz klobučevine. V spodnjem delu jih nastrižite na rese, kot vidite na kroju. Po dve in dve krili sešijte skupaj, nato pa vse skupaj prišijte k telesu. Glavo, ki je kroglasta, dobro natlačite z vato i sešijte, nanjo pa prišijte čopek-grebenčel nagačen kljun z nosnicama in na koncu š oči. Noge so sešite iz dveh delov, zmerno so natlačene z vato in prišite k zadnji polovit telesa. Pod noge pritrdite gredico, na kateri bo papagaj sedel oziroma se gugal. Gredic , visi na nitkah. timova pošta "D V prvi številki sem, kot vse kaže, nekoliko preuranjeno ugotavljal, da vaš odziv na po¬ vabilo k sodelovanju ni obrodil pričakovanih sadov. Videti je, da vaš delovni elan nara¬ šča v sorazmerju z bližanjem šolskega leta. Medtem ko je bila prva številka v tisku, se je nabral kar lep kupček vaših prispev¬ kov in med njimi večina takih, ki bodo pri¬ merni za objavo. Pa tudi nekaj pošte se je nabralo. Preden pa se bomo pomudili pri vsakem izmed pisem posebej, naj povem nekaj besed o tem, kakšnih prispevkov si v uredništvu najbolj želimo. Pri tem seve¬ da nimam v mislih vsebinske plati, pišete nam lahko o čemerkoli. Važen pa je način, kako sestavek pripravite. Najprej o besedi¬ lu: to naj ne bo predolgo, vsebovati pa mo¬ ra vse potrebne podatke, zlasti če gre za načrt za gradnjo, saj v nasprotnem primeru lahko nastanejo pri izdelavi hude, včasih ce¬ lo nepremostljive težave. Seveda nimam nič proti, če nam tisti, ki nimate pisalnega stroja ali pa ne znate dovolj dobro tipkati, pošljete svoj članek kar v rokopisu {čitlji¬ vo in v slovenščini), nekateri med vami namreč že zelo zgodaj, vsaj po pisavi so¬ deč, kažete na nagnjenje k doktorskemu poklicu. Tudi za risbe ni nujno, da so tehnično izri¬ sane, opremljene pa morajo biti z vsemi potrebnimi podatki, merami itd. če se bo¬ ste odločili za risbe v merilu 1:1, upošte¬ vajte format revije, oziroma format teksta v reviji. Ta je širok 14 cm in visok 20,3 cm. Kose, ki bi presegali ta format pa lahko na¬ rišete v dveh delih, pri čemer si pomagate s središčnico. Na tak način lahko spravimo na format revije, če bo treba, celo jahto ali ladjo. Pri risanju ne pozabite tudi na se¬ stavno risbo in na risbo, ali še bolje, foto¬ grafijo gotovega izdelka. Zdaj pa k vašim pismom. Dušan Mežnar iz Mežice nam je poslal na¬ črt rakete, ki ga objavljamo v tej številki. Načrt je prav zgledno pripravil, pri čemer pa je pozabil opisati izdelavo in vstavitev padala, kar sploh radi zanemarite. V sprem¬ nem dopisu pravi, da se najraje ukvarja z modelarstvom in radioamaterstvom. Tim mu je všeč tak, kot je, če pa bo imel kasneje kakšno pripombo, se nam bo spet oglasil. Kratek in jedrnat je bil Igor šefran, ki meni, da bi reviji ne škodila kakšna novost, če¬ prav je že zdaj kar zadovoljen z njo, zlasti so mu všeč fotografije na naslovni strani. Borut Bernat piše, da najraje izdeluje mo¬ dele jadralnih letal, zato si razumljivo želi v Timu čimveč takih načrtov. No, brez dvoma jih bomo tudi letos objavili nekaj, tako da ne bo astal brez dela. Igor Sterle iz Šentilja sprašuje, če je poleg Mladega tehnika pri nas še kakšna podobna trgovina z materialom za modelarje in ra¬ dioamaterje. Podobne trgovine, kolikor vem, pri nas ni. Radioamaterski material pa boš gotovo dobil tudi v katerikoli trgovini z elektrotehniškim materialom. Za ostali ma¬ terial pa se bojim, da boš moral pisati kar na Mladega tehnika, saj ga prodajajo tudi po pošti. Tomi Trilar nam je poslal prošnjo, ki naj ve¬ lja kot izziv vsem tistim, ki se z modelar¬ stvom resno ukvarjajo. On in njegovi sošolci želijo, da bi v Timu objavili načrt modela kakšnega težjega ra¬ ketoplana z dobrimi tekmovalnimi lastnost¬ mi. Načrtu naj bi bil priložen natančen opis gradnje. Ker ta čas v uredništvu nimamo nobenega podobnega načrta, čarati pa tudi ne znamo, pozivamo vse »profesionalce«, da pobrskajo po svojih arhivih in nam čim- prej pošljejo željeni načrt. Tudi na vpraša¬ nje, kje dobiti sambo in bambus, ne znam v celoti odgovoriti. Manjše kose sambe bi se dalo dobiti v skladišču Slovenijalesa v Ko¬ pru, za bambus pa ti ne vem povedati, kje bi ga lahko dobil. Marjan Bolčina iz Laškega se je oglasil s pisemcem, v katerem kar malo čez mero hvali revijo in s tem seveda posredno tudi tiste, ki jo delajo. Poslal nam je tudi lep kos oglasa, ki ga objavljamo v tej številki. Upam, da nismo zamudili velike razpro¬ daje? Bojan Mesarič se v daljšem pismu zavzema za to, da bi v vsaki številki Tima objavili TIM 2 • 76(77 49 nekakšen elektrotehniški slovarček za za¬ četnike. V njem naj bi opisali osnovne elek¬ trotehniške elemente ter načrte preprostej¬ ših, manj zahtevnih naprav. No, upam, da bo¬ mo, vsaj kar zadeva preprostejše načrte, njegovi želji lahko kmalu ustregli, tako da mu ne bo treba, kot sam pravi, obupati. Sašo Petek je zagnan letalski modelar, bavi se tudi s konstruiranjem, zato si razumljivo želi izvedeti čim več o tem. Njemu in vsem ostalim moram povedati, da posebne knjige o letalskem modelarstvu žal ni. Precej bi se dalo izvedeti, če bi pobrskali po starih letnikih Tima, še najbolje pa bo če se ogla¬ si v kakšnem letalskomodelarskem klubu. V Ljubljani je to Modelarski klub, ki ima svoj sedež na Rimski 24. Tudi kakšno maketo letala na radijsko vodenje bomo kot vsako leto objavili. Borut Jarc nam je poslal načrt za izdelavo light showa, ki ga je skonstruiral s pomočjo knjige Branislava Duriča: Tiri stori. Ker ta¬ kih načrtov ni nikoli preveč, ga bomo kar objavili, Boruta pa prosim, da mi pošlje svoj polni naslov, ker je tisti, ki ga je pri¬ ložil načrtu, skrivnostno nekam izginil. Iz Idrije se je oglasil Vaško Česnik. Pravi, da je z vsebino Tima zadovoljen, želel bi si le kakšen težji načrt avtomobilskega mo¬ dela pa še kakšno maketo gradu ali česa podobnega. Se bomo potrudili. Življenje in tehnika seveda še vedno izhaja, prav tako pa tudi ABC tehnike. Prvo lahko naročiš pismeno pri naši založbi, naslov druge pa je: ABC tehnika, 41001 Zagreb, Dalmatin¬ ska 12. Alojz Volt nas že drugič sprašuje za ma¬ terial, ki ne prepušča magnetnih silnic. Tole sem prepisal iz Metalurškega priročnika, ki ga je izdala Tehniška založba Slovenije: Kovine in zlitine za magnetne oklope. Za pre¬ prečevanje vpliva sipnega magnetnega polja uporabljamo pločevine in trakove, ki so običaj¬ no oblikovani z globokim vlečenjem. Najpogo¬ steje se v ta namen uporablja mumetal, včasih pa tudi izotopno železo Fe50Ni50, za manj po¬ membne obloge pa tudi mehko železo, podobno relejnemu RFe 140-RFe 60. Te pločevine so de¬ bele pretežno 1—2 mm. Tu se moja modrost neha, kljub temu pa upam, da sem mu tokrat dovolj potešil ra¬ dovednost. Tako, vaših pisem je zmanjkalo, zato zak¬ ljučujem našo pošto. Nasvidenje v prihod¬ nji številki. mali oglasi Prodam staro žensko kolo za 65,00 din. Matjaž Ivartnik, Čečovje 7 62390 Ravne na Koroškem Kupim dobro ohranjen letalski motorček s pro¬ stornino od 1 do 2 ccm. Cena naj ne presesa 200,00 din. Ponudbe pošljite na naslov: Božidar Radišič, Lendavska 15 62000 Maribor Tel.: (069) 21-249 Prodam ojačevalec 5 W (sinus) z vgrajenim usmernikom v mono in stereo izvedbi z regu¬ lacijo barve tona, 5 W ojačevalec z dograditvijo do 60 W s predojačevalcem in tonskim filtrom, greed-deep meter za frekvence do 250 MHz, hišni oddajnik na SV 1000 kHz, univerzalni in¬ strument CORTINA z merilnimi obsegi I = 50 uA — 12 A, U = 100 iiV — 5 kV, R = 1 Q —10 MQ (za merjenje enosmernega in izmenič¬ nega toka). Prodam tudi usmerniške diode 100 V/1,5 A in 700 V/1,5 A ter sheme in podatke tujih tovarn (Siemens, General electric, AEG, Texas instruments itd.) Cena (ali zamenjava a kvalitetne gramofonske slušalke) po dogovoru. Prosim, da priložite znamko za odgovor. Marjan Bolčina, Cesta na Svetino 19 63270 Laško Prodam tri načrte brodarskih modelov, od ka¬ terih je eden dvojni, dva pa posamezna. Po¬ nudbe pošljite na naslov: Vaško Česnik, Triglavska 29 65280 Idrija Prodam kvarc kristal za 26.770 MHz ali zame¬ njam za kvarc 26.775 MHz. Kupim posamezne Time: letnik IX; 1, 3, 6, 7, 8, 9—10 številko — letnik X: 1, 2, 4, 5, 8 štev. — letnik XI: 4, 6 številko in letnik XII: 1, 8 šte¬ vilko. Tomaž Lazar, Bazoviška 5 65280 Idrija Prodam tri telefonske mikrofone po 7 din kos, 12 V elektromotorček za 40 din, rotor motorja (220 W) za 18 din, elektromotorček (110 W) za 50 din, elektromotorček (220 W) za 50 din in 12 plošč po 8 din. Pošljem po povzetju. Damijan Močivnik, Spodnji kraj 17 62391 Prevalje 50 TIM 2 • 76|77 prvi koraki REKONSTRUKCIJA VODNEGA KOLESA ZA NAMAKANJE Miloš Macarol V kamnitih predelih Makedonije še danda¬ nes naletimo na zanimive konstrukcije vod¬ nih koles, ki tamkajšnjim prebivalcem sa¬ modejno namakajo polja in vrtove ter tako tudi v najbolj vročih poletnih dneh vzdržujejo bujno vegetacijo. To so nena¬ vadno velika vodna kolesa, sestavljena iz samih desk in letev, na katerih so ob no¬ tranjem obodu pritrjene zajemalke. Tudi te so bile nekoč iz lesa; danes so jih zamen¬ jale prizmatične pločevinaste škatle, kakrš¬ nih je lahko najti med sodobnimi odpadki. Prečne lopatice ženejo kolo, medtem pa zajemalke zajamejo vodo, jo ponesejo ob vrtenju kolesa navzgor ter jo prelijejo v korito, iz katerega voda odteka h kanalom vrh brega, ki vodijo k njivam in vrtovom. Čim višji je breg ob rečici ali potoku, tem večja so kolesa, kajti le tako je mogoče speljati vodo do njiv in vrtov, človek se kar ne more načuditi bistroumnosti pradav¬ nih poljedelcev, ki so si z najbolj pre¬ prostim orodjem izdelali takšen »lesen stroj« za samodejno namakanje. Prav za¬ nimivo je posedeti ob takšnem kolesu in opazovati, kako neumorno te preproste škatle zajemajo v rečnem koritu vodo ter jo druga za drugo prenašajo in pretakajo visoko gori v leseno korito, odtod pa po drugem prečnem koritu do plitkih kanalov, ki kot miniaturne rečice in potočki vodijo h gredicam s solato, paradižniki, paprikami in cvetlicami. Takšna naprava bi se tudi pri nas marsikje dobro obnesla, zlasti ob majhnih, toda ži- TIM 2 • 76|77 51 I flDATIPA vahnih potočkih, kakršnih ne manjka v šte¬ vilnih grapah, kjer so tudi samotne kme¬ tije. Ta naprava je tako zanimiva, da jo kaže rekonstruirati tudi v pomanjšanem merilu, saj bomo z njo imeli veliko razvedrila, pa tudi navdiha za vrsto različnih konstrukcij. Za začetek vam prilagamo skico najbolj pre¬ proste konstrukcije, ki ima le 6 lopatic in 6 zajemalk. Kdor je količkaj spreten, si bo lahko izdelal vodno kolo z 12 lopaticami in morda tudi z 12 zajemalkami. Priložena ski¬ ca vam nudi tudi možnost, da si izdelate širše, ali pa morda celo še enkrat globlje lopatice (odvisno pač od globine tekoče vode, ki vam je na razpolago), s čemer se bo moč vodnega kolesa občutno povečala. Kdor zmore, naj si osnovno konstrukcijo vodnega kolesa izdela iz juvidurne plošče (debele 4—6 mm). S tem bo šlo delo hitre¬ je od rok, pa še v vodi je ta material povsem obstojen, medtem ko se npr. ve¬ zana plošča, kaj hitro razlepi in razpade. Čim večje bo kolo, tem več bo zabave; zato naj ima premer vsaj 50 cm. Lopatice si izdelamo iz notranjih ali obrobnih 'izrezov. Utori na kolesnih nastavkih in na lopati¬ cah naj bodo sprva nekoliko ožji od debe¬ line plošče, iz katere izrezujemo kolo in lopatice, kajti le-te moramo trdno nasaditi na kolo. če so nekoliko pretesne, jih še zmerom lahko izpilimo. Tudi zajemalke naj bodo plastične. V ta namen boste lahko izvrstno uporabili prozorne plastične škat¬ lice od zobnih ščetk. Iz vsake škatlice si izdelate lahko kar dve zajemalki in te pri¬ lepite na obod kolesa s pomočjo lepila za juvidur. Priporočljivo je, da vsako škatlico podložite z odrezkom plošče, da se voda ne bo zlivala mimo korita. Korito je lahko pločevinasto ali pa plastično. Odvisno pač od tega, kaj imate pri roki. 52 TIM 2 • 76|77 Ker je kolo dokaj tanko, je nanj težko nasaditi os tako, da se bo kolo lepo vrtelo. Zato vam priporočamo, da si os izdelate iz dolgega tankega matičnega vijaka z mili¬ metrskim navojem. Temu na vsako stran do¬ dajte po eno juvidurno in eno kovinsko podložko, nato pa z obeh strani močno pri- vijte kar po dve matioi. Da se bo vijak v medeninastih pušah čim lažje vrtel, mu na konceh pazljivo izpilite navoje. Oba nosilca za kolo naj bosta iz trdega lesa. Vanju vdelajte ustrezni puši za ležaj osi, na samo os pa dodajte še tolikšna kon¬ ca cevi, da se kolo ne bo moglo premikati sem in tja po ležajih. Desni nosilec je se¬ veda toliko višji, da nanj lahko utrdimo korito, v katerega bodo zajemalke preta¬ kale vodo. Korito naj ima spredaj cevni iz¬ tok. Tega si lahko izdelamo iz primerne plastične ali kovinske cevi. Ta iztok bomo lahko uporabili bodisi za pogon manjšega mlinskega kolesa, lahko pa si tudi na cev nadenemo nekaj metrov dolgo tanko pla¬ stično cev in si nekoliko nižje ob potočku zgradimo vodomet. Zanj lahko izvrstno upo¬ rabimo kovinski vložek od flomastra, iz ka¬ terega potegnemo stenj in tako dobimo šobo za vodomet. Kdor si namerava izdelati to napravo, naj vzame v roke velik kos papirja, svinčnik, ravnilo in šestilo ter si izdela nadrobnejši načrt v naravni velikosti. Kdor pa blizu svojega doma nima primernega potočka, naj to napravo ponese s seboj na nedeljske izlete k reki ali potoku in verjemite mi, da bo prav vsa družina imela z njo veliko za¬ bave in razvedrila. tuir\ mala oglasa Prodam 5 W gramofonski ojačevalec. Cena je 300,00 din. Evgen Horvat, Goriška 14 62000 Maribor Zelo ugodno prodam kompletno opremo za foto temnico, dve garnituri avtopiste »FALLER« (obe 300 din), NF ojačevalec 15 W (400 din), maketo male železnice (N sistem, skupaj ali posamično) ter 2 transistorska sprejemnika. Možna tudi menjava za stereo gramofon. Damjan Pitamic, Ankaran 99 6280 Ankaran Morda ne veste, kam bi z nogavicami in drobnim perilom, ki ga ne utegnete takoj urediti in pospraviti. Pomagate si lahko takole: izdelajte si košek, ki bo imel po¬ dobo deklice. Košek vam bo v pomoč tudi pri shranjevanju drugih drobnarij: glavni¬ kov, krtač, zavitkov. Prav gotovo pa boste odkrili še katero od prednosti take posode. Telo figure izdelajte iz trpežnega blaga, npr. iz kanafasa. Blago, dolgo 90 cm in ši¬ roko 47 cm, preganete na pol in po dolžini sešijete. šivate lahko strojno ali pa ročno z odzadnimi (nevidnimi) šivi. Pri šivanju ne smete pozabiti na odprtino, skozi katero boste vlagali stvari. Glavo figure predstavlja krog lepenke s premerom 17 cm. Lepenko prelepite s klo¬ bučevino, nato pa še prevlecite s kosom perila ali z nogavico. Lasje naj bodo iz konoplje ali iz volne. Najprej napravite frfru, in sicer tako, da 15 cm dolga vlakna prepognete na pol, nato pa prišijete vrh glave. Iz ostalih vlaken iz¬ delajte pričesko po lastnem okusu. Kasneje lahko frfru še pristrižete. Oči — dva gum¬ ba — pritrdite na obraz daleč vsaksebi. Vrat naj bo tudi iz lepenke v obliki pravo¬ kotnika 6x9 cm. Spet polepite lepenko s klobučevino ali s kakim drugim umetnim materialom, zatem pa vse skupaj prevlecite z nogavico. Napraviti morate še zanko, da boste lutko lahko obesili na steno. Kot vidite na sliki, ima lutka v okras bel ovratnik in narokav- nika. TIM 2 • 76[77 53 PRISTANIŠČE Drago Mehora Danes predlagamo mladim maketarjem iz¬ delavo lepe in lahko izvedljive makete pri¬ stanišča, kakršnih je nič koliko na naši jadranski obali. Gre za prikaz majhnega za¬ livčka, v kakršnem je nekoč dremala ri¬ biška vas, danes stoji ob obali sodoben ho¬ tel, po vasi se sprehajajo letoviščarji. Mere oziroma velikost makete boste določili sami. Menim, da boste pokrajino, kakršno vidite na sliki, lahko zgradili že na plošči iz vezanega lesa veliki 40 x 30 cm. Pri tej velikosti bodo hiše na obali, izvzemši hotel, visoke 2 do 2,5 cm. Urežite si torej najmanj 40 X 30 cm ve¬ liko in 5 mm debelo ploščo iz vezanega lesa in jo nalepite na okviru iz smrekovih letev. Na ploščo nalepite kos papirja modrozelene barve, izrezan v obhki morske površine, vendar malo večji, zato da bo ležal pod nanj položeno obalo. Kajpada si morje lah¬ kot tudi naslikate. Na papir položite enako izrezano prozorno plastično folijo. Celotno obalo izžagajte iz 7 mm debele vezane plo¬ šče in jo prilepite na temeljno ploščo. Lahko jo tudi pribijete, saj žebljički pozneje ne bodo vidni. Ko je to gotovo, se lotite izde¬ lave hišic. Hišice lahko izrežete in zlepite iz risalnega papirja, lahko pa jih izrezljate iz lipovega lesa ali pa iz stiropora. Stiropor je kar primeren material, ker je lepo bel, čvrst in lahek, le rezati ga je težko. Naj¬ laže bo šlo z električno ogreto visokoupor- no žico. V sestavkih o gradnji makete za malo železnico, ki so izšli v lanskem let¬ niku naše revije, najdete poleg številnih napotkov za gradnjo maket tudi opis takšne rezalne priprave, ki jo boste morda sami izdelali, če tega ne bi zmogli, vam pre¬ ostane le še rezanje z ostrim nožem, naj¬ bolje z britvico. Če boste kako ploskev grdo odrezali, jo še vedno lahko zgladite na kosu finega steklenega papirja. Hiše naj bodo različno velike. Ko boste izdelali primerno število hišic, jih poslikajte z gostimi tem¬ pera barvicami. Za poslikanje makete in hišic bi seveda lahko uporabili tudi oljne barve v tubah, vendar se le-te zelo počasi sušijo, poleg tega pa so tudi drage. Večina krajev ob naši obali ne leži v rav¬ nini, ampak se teren bolj ali manj strmo dviga od obale proti notranjosti. Na naši maketi se bo začel teren dvigati takoj za zadnjimi hišami. Teren oblikujemo kot po¬ ložno pobočje iz gnetljive mase. Takšno ma¬ so dobimo z mešanjem krede, papirne mo¬ ke in lepila, lahko tudi namočen časopisni papir, pregnetemo z razredčenim klejem ali kakim drugim lepilom z dodatkom mavca. Še najbolje pa bo, če kupite v trgovini z barvami (»Mavrica«) vrečko plastofila, ki tehta 1 kg in stane nekaj nad 10 din. Plasto- fil je mavcu podoben prah, ki mu je treba dodati le vodo. V skledi zmešajte plastofii s tolikšno količino vode, da boste dobiii maso, ki bo gnetljiva kot glina. Maso tudi oblikujemo prav tako kot glino. Ploščo naj¬ prej malo napojite z lepilom, nato pa polo¬ žite maso in modelirajte pobočje s prsti, po želji še z majhno modelirko. (Uporabno modelirko si izdelate lahko sami iz ročaja zobne ščetke.) Prednost plastofila je v tem, da se zelo počasi (več ur) suši in imate zato dovolj časa za oblikovanje. Pobočje naj se lepo izteče v ravnino pristanišča. S prstom lahko tanko razmažete maso po vsej obali s pomolom vred. Izpustite le mesta, kje, bodo nalepljene hiše. Ko bo plastofii suh, bo dobila obala, ki je v resnici iz kamna in betona, kar ustrezno svetlosivo barvo. Ko se bo pobočje osušilo, ga poslikajte s go¬ sto tempera barvo v sivozelenorjavih tonih. Morebitno skalovje v pobočju lahko ostane nepobarvano. Hiše prilepite na ploščo z Ju- binolom ali klejem. Ceste pobarvajte z mešanico bele in oker tempera barve. Grmovje in drevesne krošnje naredite iz koščkov penaste gume. Še bolje bo, ako dobite kje naravno morsko gobo ali spužvo, kakršne so rabili za brisanje šol¬ skih tabel. Gobo raztrgajte s prsti na majh¬ ne koščke in jih obarvajte v zeleni lužni barvi (barva za les). Suhe koščke nataknite na zobotrebce. Konice zobotrebcev namažite z lepilom. Debla barvajte z rjavo barvo. Dre¬ vesca vsadite v luknjice, narejene s šilom ali z drobnim svedrčkom, in zalepite. Tudi najhujša burja jih ne bo izruvala. Grmiče lepite naravnost na podlago. Lepo bo, če boste tudi po hribu nalepili malo drobnega grmičja. V ta namen dobro služi tudi suh in obarvan mah. Palme, ki stoje pred hotelom, naredite tako¬ le: Pravokotnik iz tankega papirja obarvaj¬ te do en tretjine na obeh straneh zeleno 54 TIM 2 • 76|77 in naredite zareze, kot kaže slika. Papir navijte okoli primerno prirezanega zobotreb¬ ca in zalepite. Deblo barvajte rjavo. Palmo zapičite v ploščo tako kot drevesa. Čolne izrezljajte iz lipovine in jih poslikajte v različnih barvah. Pazite na sorazmerja. Čolni ne smejo biti večji od hiš. Na robu obale, zlasti na pristajalnih pomolih, so stebriči za privezovanje ladij. Vzemite primerno debele žebljičke, jih odščipnite, če so predolgi, in jih zabijte v obalo ozi¬ roma pomol. Pobarvajte jih s črno tempero. Če boste vdelali v dno čolnov majhne koščke železne pločevine, boste lahko vozili ladjice po pristanišču s primerno močnim magnetom, seveda s spodnje strani. TIM 2 • 76:77 55 modelarji MODEL ČOLNA NA ELEKTROMOTOR 4,5 V Prevedla Anica Cedilnik Objavljamo načrt modela, ki je glede na izdelavo in material primeren za modelarje začetnike. Čoln dosega zadovoljivo hitrost in zlahka drži smer, ki smo jo naravnali s krmilom, in je zelo stabilen, ker je širok in ima ravno dno. Spuščamo ga lahko tako v domači kadi kot v ribniku, saj potrebuje le plitko potopitev. Najprej nekaj praktičnih napotkov za delo: Delati začnite šele tedaj, ko boste dodobra preštudirali načrt modela lin si razjasnili vse podrobnosti, zlasti še konstrukcijo in po¬ ložaj motorja ter ladijskega vijaka, pa si¬ stem uplinjača lin njegovo povezavo z mo¬ torjem in baterijo. Na karton najprej prerišite obrise vmesnih sten 4, 5, 6, sprednjega dela 3 in palube in 2. Vse to sedaj prekopirajte na vezano ploščo debelo 5 mm lin skrbno izrezljajte. Izrezljane dele poskusno sestavite, morebit¬ ne netočnosti pa izravnajte s piljenjem. Na¬ to vsak kos posebej ob robovih natrite z lepilom in vložite v odprtino na palubi Zadnjo steno 6 pritrdite še z žebljičkom katerega glavico odpilite. Ogrodje trupa je tako napravljeno in sedaj ga pustite, da se bo osušilo. Dalje se lotite iztikala, ki je se stavljeno iz vzvoda (navora) 24 (iz ploče vine, debele 1 mm), žebljička 31, zareze in traku celuloida 26, iz pločevine, debele 0,5 mm 25 iz izolirane žice, ki vodi k motor ju in bateriji. Vse naštete dele sestavite in glede na načrt pritrdite na ogrodje trupa ter preizkusite delovanje. Na ploskev 5 na¬ mestite bakrene trakove, nato pa jo prile¬ pite na ogrodje, kot ste prej ostale. Izdelan trup prekrijte z vezano ploščo, de¬ belo 1 mm. Sedaj prilepite dno 7 in bočni stranici. Ko se lepilo posuši, prilepite na trup še deščico 23, debelo 1 mm, čep, v katerega boste pritrdili vreteno krmila, priz- masto deščico 29 in košček svinca (30 g) za obtežitev čolna. V odprtino ploskve 6 zalepite os vretena 22, na spodnji del palu¬ be 2 pa deščico 17, debelo 1 mm. V palubo 56 TIM 2 • 76|77 TIM 2 • 76]77 57 58 TIM 2 • 76|77 Po načrtu izdelajte spodnji del 14 z od¬ prtino za motor in z izrezom za vreteno (material je vezana plošča, debela 1 mm). Ploskev še obrusite in prilepite na palubo 2. Sedaj vstavite motor 18 -in vreteno, ki ju med seboj spojite z gumijastim ventilč- kom-cevčico. Iz vezane plošče (1 mm) izrezljajte še dele 9, 10, 11, 12 in 13. Na okenca prilepite neprozorni celuloid, nato pa vse stene med seboj zlepite po načrtu. Na streho name¬ stite luč 35. Tudi zadnji del ladje izrezljajte iz vezane plošče, debele 1 mm. Sestavljajo ga del 36 lin boka 28. Iz letvic s prerezom 10 X 10 mm izbrusite plavuti (krila) 27 in ju prilepite k trupu. Nazadnje napravite drog za zastavo 15 iz žice, debele 1 mm, ograjo 16 in vreteno s premerom 2 mm, ki se na vrhu razširi v krmilo. Zastavica naj bo liz papirja. Izdelan in zbrušen model prelakirajte s pro¬ zornim nitro lakom. Ko se le-ta posuši, ga še enkrat zbrusite. Notranjost čolna impreg¬ nirajte z ostanki lakov. Končno čoln pobar¬ vajte z barvnimi laki in nato še z dvema plastema čistega ladijskega laka. Pred zad¬ njim lakiranjem pritrdite na palubo drog z zastavo in ograjo. Čoln spravite v pogon tako, da premaknete vzvod uphnjača, ki zavrti ladijski vijak. Pre¬ den daste čoln v vodo, namažite krov z va¬ zelinom. Sedaj le še nastavite s krmilom smer in čoln bo zaplul. MODEL NA SMUČKAH Matjaž Kvs Na načrtu je model na smučkah. Primeren je samo za sneg! Poglejmo najprej, kakšno orodje in material potrebujemo za izdelavo. ORODJE Žagica za vezan les, oster nož, klešče, brusni papir in spajkalnik. MATERIAL: 4 mm vezan les, furnir, 1 cm debela balsa, 1 mm debela balsa, kos pločevine, 2,5 mm debela žica, 2 podložki, aluminijasta cevka z notranjim premerom 2,5 mm, majhen krog¬ lični ležaj, kardan (4), cevka z zunanjim premerom 3 mm. Plastičen okvir za štiri 1,5 V baterije (dobi se pri Mladem tehniku). MOTOR Monoperem super special (6)V NAČRT Dela gredlja A in B prerišite na vezan les. Nato prerišite še rebra (od 1 do 5). Rebro 6 naredite iz balse. Del C je iz balse, dela Č in D, pa iz 2,5 mm debele žice. Ena prva in dve zadnji smučki so iz pločevine. Del E je iz 2,5 mm debele žice (drži sprednjo smučko). Krmilo modela je iz balse. Ob krmilo je na ravnem delu prilepljena cevka z notranjim premerom 2,5 mm. V to cevko prideta dela Č in D. Del Č je prispajkan na zadnjo smučko. Del D pa je pritrjen v del C. Na sprednjem delu, kjer gleda od TIM 2 e 76|77 59 I— TIM 2 • 76|77 61 prvega rebra naprej del gredlja, zalepite 1 cm debelo balso in jo zgladite, da bo spredaj okogel nos. PREKRIVANJE Furnir narežite na 1 cm široke trakove (prej izmerite dolžino modela), nato zgladite trup z brusnim papirjem. Lepiti začnite od spo¬ daj navzgor. Furnir naj gleda 1 cm čez 1. rebro. Lepite samo do polovice. S prekri¬ vanjem boste nadaljevali šele potem, ko - boste pritrdili pogon in smučke. SMUČKE Vzemite kos pločevine in nanj narišite prvo in dve zadnji smučki. Smučke izrežite iz pločevine in jih spredaj zakrivite. Na prvi smučki zakrivite dela A in B navzgor ter naredite luknje na označenih mestih. Skoz¬ nje pride del E. Na zadnjo smučko prispaj- kajte del F. Zadnje smučke pritrdite v trup, kjer je označeno. Prvo smučko pa pritrdite 1,5 cm za prvim rebrom. PODSTAVEK ZA MOTOR (IN OS ELISE) V notranji del trupa prilepite del G, 4,5 cm za 3. rebrom. V ta del z elastikami pritrdite motor. V četrto rebro vstavite ležaj, skozi katerega gre os elise. Na zadnji konec osi vrežite navoj, na katerega pride pritrjena elisa. Na drugem koncu je kardan, ki po¬ veže os z motorjem. Elisa naj bo dolga 12 cm, dobite jo lahko pri Mladem tehniku. Zadnje smučke pritrdite na rebra (4 in 5), in sicer skozi že omenjena rebra naredite luknje 1,5 cm od spodaj navzgor. Upam, da sem dovolj dobro obrazložil načrt in da se vam bo model posrečil. 62 tim 2 • 76(77 JADRNICA »THE MARY FORTUNE« Prevedla Anica Cedilnik Pred vami je načrt jadrnice iz 15. stoletja. »The Mary Fortune« je bila ena izmed štirih ladij, ki jih je dal zgraditi kralj Henrik Vil. za časa svoje vladavine (1485—1509). Izdelava Najprej pojasnilo: vsak element, ki ga boste rabili v več kosih, ima poleg svoje številke označeno število zahtevanih kosov. Na vezano ploščo (4 mm) prekopirajte sred¬ nji del trupa — el. 1, podlago sprednje pa¬ lube — el. 11 ter zadnji in sprednji čelni del — el. 5 in 12. Vse te dele izrezljajte s tanko žagico in nato obrusite s steklenim papirjem. Na enak način dobite še el. 2, 3 in 4, le da so izrezljani iz balsove palice s premerom 10 mm. Vse elemente sedaj zlepite in dobili boste dve polovici trupa — levo in desno (v prerezu A—A). Počakajte, da se lepilo posuši, nato pa ju obdelajte s strugalnikom za les, z grobim steklenim papirjem in na koncu še s finim steklenim papirjem. V odprtini, ki ste ju s premerom 2 mm zvrtali v sredinski del el. 1, vtaknite lesena količka (20 mm dolga), na katera na¬ taknete obe polovici trupa. Stičiščne ro¬ bove obeh polovic ste seveda prej namazali z lepilom. Trup morate sušiti približno 10 ur. Iz vezane plošče (1 mm) izrezljajte preostale dele: ograjo glavne palube — el. 6, 7, ograjo in robnik sprednje palube — el. 13, 14, pod¬ lage — el. 8, 9, 10, poklopce strelnih lin — el. 21 in vrata palube — el. 22, 23. Z iglo vrežite v podlage reže (0,3 mm), da bo izgied pristnejši. Podlage sedaj še ob¬ rusite in jih prilepite na palubo. K sprednji podlagi prilepite bočno ploskev — el. 13 z robom — el. 14 in čelno stranjo — el. 12. Ko se bo lepilo posušilo, boste v podlago in čelno ploskev izvrtali luknji, skozi kateri bo potekal poševno nagnjeni jambor — el. 28. Na bočno stran trupa prilepite, nato pa še zabijte ograjo glavne palube — el. 6, 7. žebljičke (12 mm) kasneje izpulite. Prilepite še čelno ploskev na konec trupa — el. 5 in sprednjo palubo z ograjo. Ob bokih trupa so oporne ploščice za vrvi in lestve — el. 15 in 16. Izdelajte jih iz vezane plošče (2 mm) oz. dveh plasti ve¬ zane plošče, debele 1 mm. Vanje napravite luknje s premerom 1 mm. Na strelne line prilepite poklopce — el. 21. Zgrajeni trup sedaj obrusite s finim stekle¬ nim papirjem, nato pa ga prebarvajte z belim razredčenim nitrolakom. Z mešanico aceton- skega lepila in otroškega posipalnega pra¬ ška namočite ves trup, razen podlag. Ko se strdi, model znova obrusite in obrišite prah s čistim suhim čopičem. Na gladko površino nazadnje nanesite tri do štiri plasti belega nitroemajla. Z mehkim svinčnikom začrtajte mejo med zgornjim in spodnjim delom tru¬ pa, nato pa zgornji del prebarvajte s svetlo- rjavini nitroemajlom, črto, ki označuje vi¬ šino, do katere se bo trup potopil, pa s temno rjavim pasom (3 mm). Na koncu ves trup s podlagami in ograjo prelakirajte s prozornim nitrolakom. Na zadnjo čelno stran (glej risbo P) in na zadnjo palubo prilepite okenca iz papirja. Potrebujete še stojalo za model. Na listu 1 je le-to narisano s črtkano črto. Temeljni el. 38 je iz vezane plošče (4 mm). Oba dela zlepite skupaj in nato prelakirajte. List 1 je bil pri tisku pomanjšan, zato mo¬ rate mere pazljivo uskladiti. Stopnice — el. 17, 18, 19 izdelajte iz meh¬ kega lesa ali iz vezane plošče (4 mm), bočni letvi pa iz vezane plošče, debele 1 mm. Ko končate, jih prelakirajte in prilepite na palubo. Top (kanon) — el. 20 izdelajte po sliki, za cev boste uporabili palico aii kovinsko cev. Sidro — el. 37 je iz medeninaste žice s premerom 1 mm. Zastava z rdečim križem — el. 36 je iz polakiranega belega papirja. Napraviti morate še jadra, ki so dokaj pre¬ prosta. Jambori — el. 24, 26, 27 in 28 so iz smrekovih palic (5 X 5 mm), ki morajo biti ravne in brez grč ter na vrhu prišiljene. Glavni jambor 'ima ob vrhu še stražni mo¬ stiček — el. 25, napravljen iz balsovine. Sedaj vse elemente prelakirajte, nato pa prilepite v odprtine na palubi. Pazite na TIM 2 • 76[77 63 32 27 34 33 TIM 2 • 76|77 65 66 TIM 2 • 76177 TIM 2 • 76|77 67 *•*< 68 TIM 2 • 76]77 pirja. Prelakirajte jih z rahlo rjavo obarva¬ nim nitrolakom. Oporne gredi za jadra so iz 2 mm debelih letvic. Iz vrvice izdelajte lestev, jo prelakirajte in pritrdite na glavni jambor (el. 33). Enako naredite tudi z opornimi vrvmi — el. 34 in 35. Spodnje kose vrvi pritrdite na deščico, vse skupaj pa prilepite k boku trupa. MATERIAL Vezana plošča, debela 1 mm, 100 x 400, 1 kos; mizarska vezana plošča, debela 4 mm, 100 X 250, 1 kos; balsovina, debeline 10 mm, 70 x 1000, 1 kos; tenka tapetniška vrvica, 10 m; črna nit, 3 m; pisarniški papir, 2 poli; lepilo 1 tuba; bel nitroemajl, 100 g; rjav nitroemajl, 50 g; čisti nitrolak, 50 g. Vse mere, vpisane v načrtu, so v mm. PRIPRAVE IN PRIPOMOČKI Tenka listnata žagica, oster nož, svinčnik, ravnilo, čopič, tenki žebljički (12 do 20 mm dolgi), stekleni papir (št. 70 in št 150), kladivo. TIM 2 • 76]77 69 RADUHA Dušan Mežnar Za izdelavo te rakete potrebujemo naslednji material in orodje: šeleshamer, lepilo, bal- so, škarje, nož in raskavec. Po postopku, ki ga že dobro poznate, izdela¬ te trup iz šeleshamerja dimenzij 8x13 cm. Ovijemo ga okoli palice ali cevi s preme¬ rom 2 cm. Stabilizatorje izdelamo iz balse debele 2 mm. Preden jih prilepimo na ra¬ keto, jih ne smemo pozabiti profilno obru¬ siti. Glava rakete je lahko iz balse ali lipo- vine. Če jo delamo iz lipovine, jo mora¬ mo izdolbsti, zato da je lažja. Vodila nare¬ dimo iz šeleshamerja, ki ga ovijemo okoli paličke s premerom 0,5 cm. Za pogon ra¬ kete uporabimo motorček 1 — 5 — 1. 70 TIM 2 • 76|77 Matjaž Fertin Trup kot po navadi izdelamo iz šeleshamer- ja, ki ga ovijemo okoli palice ali cevi ust¬ reznega premera. Ko se lepilo posuši, ne smemo pozabiti obrusiti spoj. Stabilizatorji so iz balse debeline 2 mm, konica iz balse ali lipovine. Ko je raketa sestavljena, na¬ lepimo še vodili z notranjim premerom 4 mm. Padalo izdelamo iz tankega polivinila ali iz japonskega papirja. Ima obliko osmerokotni- ka s premerom 80 cm. Na vsak vogal prile¬ pimo 1 m dolgo vrvico in nato vseh osem na koncu povežemo v vozel. Ta konec vrvic padala nato povežemo s približno 20 cm dol¬ go vrvico na glavo rakete in na trup. Preden vstavimo padalo v trup rakete, ga potre¬ semo s smukcem, da se kasneje laže in hi¬ treje odpre. Ostane nam le še barvanje, izbiro barv pa prepuščam vaši domiselnosti. daljinsko vodenje RC SISTEM TIM Vll-I Jan Lokovšek RC sistem TIM VII je proporcionalni (ana¬ logni] sistem, ki deluje v frekvenčnem pasu 27 MHz. Namenjen je predvsem začetnikom, čeprav je dovolj kvaliteten, da ga brez stra¬ hu uporabimo tudi na tekmovanjih. Napravo sem pravzaprav razvil za ladijske mode¬ larje, ki tekmujejo v razredih F1-E 1 Kg in F3-E. Tako je možno zvezno (proporcional¬ no) krmiljenje smeri ter vklop in izklop po¬ gonskega elektromotorja. Elektronsko vezje sem poenostavil, kar se le da, in poskrbel, da uglaševanj skoraj ni. Obenem sem izkoristil možnosti, ki jih daje uporaba domačih integriranih vezij. Tako so vezja preprostejša, kvalitetnejša, predvsem pa je večja zanesljivost delovanja celotnega sistema. Če bi se izkazalo, da bo ta RC sistem do¬ volj uspešen lin če bo zanj dovolj zani¬ manja, ga bomo kasneje pri Tehniški založbi poskusili spraviti v obliko sestavljanke (kom¬ pleta). ODDAJNIK TIM VII Uvod Pri projektiranju vezja oddajnika TIM VII sem se oprl na dobre izkušnje oddajnika TIM VI iz lanskega letnika: prav gotovo opazite več podobnosti, če primerjate vezji. Oglejmo si shemo na sliki 1. Opis delovanja Vezje lahko razdelimo v tri dele. Prvi je ASTABILNI MULTIVIBRATOR. Tvorita ga transistorja T1 in T2 s pripadajočim vezjem. Multivibrator niha, t. j. daje pravokotne im¬ pulze, ki so narisani na sliki 2a. Z vrtenjem osi potenciometra P spreminja¬ mo frekvenco nihanja, in sicer od 150 Hz do približno 300 Hz. Sprememba frekvence ustreza spremembi smeri. Ker spreminjamo lahko frekvenco zvezno, zato seveda tudi lego krmila nastavljamo zvezno-proporcio- nalno. Za to pot — uporabo spremembe frekvence — sem se odločil predvsem zato, ker je le-ta najmanj občutljiva za motnje. Trimer-potenoiometer služi za nastavitev TIM 2 • 76]77 71 A. tok tok desno čas Sl. 2 Slike impulzov nevtralne lege, ki ustreza frekvenci 225 Hz. Modelarji poznajo to kot »trimanje«. Drugi del — transistor T3 — deluje kot sti¬ kalo. Vklaplja in izklaplja sledečo stopnjo v ritmu, ki ga narekuje multivibrator. Na le- tega je sklopljen s pomočjo uporov R5 in R6. Zadnja stopnja je močnostni VF oscilator. Vezje sestavlja transistor T5 s pripadajočim vezjem. Kakor zahtevajo predpisi, je frekven¬ ca stabilizirana s kvarc kristalom. Prek an¬ tene seva VF oscilator energijo v prostor. Električni impulzi v anteni so narisani na sliki 2b. Izbira materiala Z upori ni težav. Uporabimo Iskrine, moči 1/4 ali 1/8 W. Pri kondenzatorjih pazimo pri C2 in C3, ki morata biti malo boljša. Naj¬ bolje je, če sta stirofleksna, vsekakor pa vsaj papirna. Nikakor ne uporabite kera¬ mičnih, ker se njihova kapacitivnost pre¬ močno spreminja s temperaturo. C1 je elek¬ trolitski kondenzator. Ker je napetost napa¬ janja 9 V, naj bo delovna napetost konden¬ zatorja vsaj 10 V. Ostali kondenzatorji so lahko keramični. Sicer so kondenzatorji prav tako kakor upori izdelki Iskre. Dušilko lahko naredimo sami ali pa jo kupimo. Iskrina na šestcevnem jedru popolnoma ustreza naše¬ mu namenu. Kvarc kristal mora ustrezati predpisom, t. j. frekvenca mora biti med 26,965 MHz in 27,275 MHz. Primerni so na¬ prodaj pri Iskri. Transistorji so prav tako domači. T1 in T2 sta NPN silicijeva tran- sistroja, npr. BC 108a. T3 je PNP tipa, npr. BC216, BC 238 itd. T4 je BFJ 17; vsi so iz¬ delki zagrebške tovarne RIZ. Potenciometer in trimerpotenciometer sta izdelka Iskre. Gradnja vezja Vezje zgradimo na ploščici tiskanega vezja 60 X 85 mm. V merilu 1:1 si jo oglejmo na sliki 3. Sl. 3 Slika ploščice tiskanega vezja oddajnika TIM Vil v merilu 1 : 1 Potenciometer je montiran kar na ploščici, saj je prostora na njej dovolj tudi za poten¬ ciometre večjih velikosti. Večji potencio¬ metri so namreč navadno kvalitetnejši od miniaturnih, predvsem še, če imajo ogljen drsnik. Zato ima ploščica pet lukenj; štiri za pritrditev ploščice v ohišje in eno na sredini, ki služi za pritrditev potenciometra. Naj vas še opozorim, da najprej kupite tri¬ merpotenciometer ter šele nato vrtajte luk¬ nje za njegovo pritrditev. V trgovinah je le-teh vseh velikosti! Sponke na ploščici so oštevilčene. Vezavo posameznih elemen¬ tov ter njihove vrednosti podaja naslednja tabela: 72 TIM 2 • 76]77 Začnimo s spajkanjem uporov. Vsi so mon¬ tirani v vodoravni legi. Nato pritrdimo kon¬ denzatorje. C1, C2 in C3 ležijo, ostale pri¬ trdimo v pokončni legi. Sledi trimerpotencio- meter in dušilka D. če jo želite izdelati sami, potem navijte 2,7 m dolgo bakreno la¬ kirano žico premera 0,1 mm na 1/4 W upor (npr. 56 K) in končka žic prispajkate na priključne žičke upora. Na navitje kanete še kapljico mitrolaka in dušilka je gotova. Seveda pa je veliko manj dela, če navijemo le dva ovoja v šest cevno jedro! Privijmo potenciometer, še prej pa mu skraj¬ šajmo os na 25 do 30 mm. Za priključke imamo na ploščici tri blazinice, na katere jih prispajkamo. Seveda spajkamo šele po¬ tem, ko je potenciometer že trdno privit. Montažo potenciometra ilustrira slika 4. Na¬ to pridejo na vrsto transistorji in prav na koncu kvarc. Ko prispajkamo še priključne žice, je vezje oddajnika gotovo. Pogled na gotovo vezje prikazuje slika 5. Slika 4. Montaža potenciometra P priključek P TIM 2 • 76|77 73 Sl. 5 Pogled na vezje oddajnika s strani elementov Preizkus vezja Vezje moramo le preizkusiti, uglaševanja namreč ni! Če ste naredili vse prav, mora delovati. Potrebujemo (visokoohmske) slušalke, upor 10 K in žarnico 6 V/0,05 A. Eno sponko slušalk vežimo na priključek 0 (58), drugo pa prek 10 K upora na kolektor transistorja T2 (44). Ko vključimo, slišimo ton. Zavrtimo os potenciometra P. Višina tona se spremeni. Premaknimo drsnik tri- mer potenciometra. Višina tona se spet spreminja, toda malo manj kot prej. Tako smo preizkusili multivibrator, lotimo se pre¬ klopne stopnje. Prestavimo sponko slušalke s kolektorja T2 na kolektor T3 (47). Ton je enak kot prej. Zdaj je na vrsti VF stopnja. Izključimo, odstranimo slušalko in vežimo žarnico med sponki masa in antena (59). Ko vključimo, žarnica zasveti (zabrli). S suka¬ njem osi potenciometra se jakost ne spre¬ minja, malo pa se, ko premikamo drsnik trimerpotenciometra. Če pa pritisnemo na tipko, zasveti najmočneje. Naštejmo še nekaj tehničnih podatkov od¬ dajnika TIM VII: Frekvenca oddajanja Modulacija . . . Modulacijska frekvenca . . . . Napetost napanja . Povprečna poraba . VF izhodna moč . . 27 MHz pas, stabili¬ zirana s kvarc krista¬ lom impulzna zvezno nastavljiva od 150 do 300 Hz 9 V, dve 4,5 V plošča¬ ti bateriji približno 35 mA (50 mA, ko pritisnemo tipko) približno 100 mW radio amaterji MALI »DISCO« Tomaž Frahm V svoji sobi sem si uredil mali »disco«. Vem, da je med vami še veliko takih, ki bi radi imeli stereo ozvočenje in light-show, zato sem se odločil, da predlagam svoj načrt za objavo v Timu. Za gradnjo ne boste po¬ trebovali veliko denarja. Gramofon ali mag¬ netofon, morda pa celo oboje skoraj gotovo že Imate. Poleg tega pa potrebujete še štiri zvočnike, slušalke, nekaj žarnic, stikal in žic. Nekoliko dražji je ojačevalec, če pa se odločite za samogradnjo, bo tudi ta občut¬ no cenejši. Zdaj pa na delo. Začeli bomo pri vhodih električnega toka (omrežna napetost 220 V). Potrebujemo pet vhodov. Na sliki 1 je prikazano, kam usmer¬ jamo tok. Tok na vhodu 5 napaja ojačevalec, tok z vhodov 1 in 2 napaja light sistem (na¬ redil sem ju po načrtu Rudija Maceleta iz 9/10 številke Tima letnik 75/76). Tok na vhodih 3 in 4 pa napaja gramofon in magne¬ tofon. Oba light sistema imata po dve 40 W žarnici in eno 25 W. S stikali 1 in 2 ju lahko vključimo, tako da delata oba hkrati ali pa samo eden. Signale dobiva sistem z gramofona ali magnetofona, odvisno od te¬ ga, kaj poslušamo. Zato sem vgradil še sti¬ kalo 3, ki po želji vklaplja enega od obeh. Stikalo 4 pa vklaplja in izklaplja zvočnike ali slušalke. Vse je razvidno že iz skice, vendar bo še bolje, če naredite armaturno ploščo, to je vsa stikala na tiskanem vezju, ki je nari¬ sano na sliki 2 (v merilu 1 : 1), slika 3 pa kaže ploščico z označenimi sponkami. Za kompleten sistem potrebujete: 5 vhodov 220 V 4 zvočnike po 10 W (lahko tudi močnejše, odvisno od ojačevalca) 4 žarnice 40 W 2 žarnici 25 W 74 TIM 2 • 76|77 o tv tv D 5 TIM 2 • 76|77 75 1 V. IC PLOŠČICA TlSKAA/EOifl VEZJA V MRI LU f.M Slika 2 10, 11 — izklopno stikalo št. 5 13, 14 — vhoda na ojačevalec 15, 16 — priključka za slušalke 17, 18 — priključka za magnetofon 19, 20 — priključka za gramofon 21, 22 — priključka za light sistemi I 23,, 24 — priključka za light sistem II Želim vam veliko uspeha pri delu in mnogo zabave. 2 light sistema (Tim 75/76, št. 9/10, str. 4) slušalke gramofon in magnetofon (lahko priključite tudi transistorski sprejemnik) ojačevalec 2 preklopni stikali 3 izklopna stikala Potrebujemo še žico, dolžina je seveda od¬ visna od izmer prostora, v katerem bo si¬ stem delal. Sedaj pa še nekaj besed o uporabi. Light sistema se vklopita oziroma izklopita s pomočjo stikal 1 in 2. Glasbo lahko »po¬ slušamo« samo z očmi, če sta en ali oba sistema vključena, ojačevalec z zvočniki ali slušalke pa izključeni. Podobno lahko po¬ slušamo samo glasbo, brez light sistema. Delovanje stikala 3 sem že razložil, stikalo 4 pa v levem položaju vključi slušalke, v de¬ snem pa ojačevalec z zvočniki. Stikalo 5 vklaplja in izklaplja ojačevalec. Ploščico tiskanega vezja izdelamo tako, da prerišemo shemo v merilu-1 : 1 na pertinaks in ga obdelamo po postopku, ki je bil že večkrat objavljen v reviji. Sponke so ozna¬ čene s številkami, ki pomenijo: 1,2 — izklopno stikalo št. 1 3, 4 — izklopno stikalo št. 2 4, 5, 6, 7 — preklopno stikalo št. 3 8, 9, 10 — preklopno stikalo št. 4 mala oglasa Prodam dva kompelta tovorne železnice po HO sistemu za 200,00 din (komplet sestavljajo: lo¬ komotiva, štirje vagončki, ravne ..n krive proge ter škatla za baterije). Poleg tega prodam še komplet potniške male železnice po HO sistemu (lokomotiva, dva va- gončka dolga 25 cm, ravne in krive proge, dve kretnici-levo in desnosmerna — ter priključek za transformator). l/es našteti material pošljem po povzetju. Branko Markeljc, Grivška pot 3a 65270 Ajdovščina Prodam celotno RC napravo z oddajnikom Va- rioprop 6 z NiCd akumulatorjem, sprejemnik z NiCd akumulatorjem, štirikanalni servo ojačeval¬ nik, dva servomehanizma in pribor za polnje¬ nje. Napravo prodam z modelom RC avtomobi¬ la (PB products —• pogon z zobniškim jerme¬ nom) z motorjem in rezervnimi deli. Cena 7.000,00 din. Viktor Povše, Rojčeva 9 61000 Ljubljana tel. 41-668 MO Cenjeni naročniki! Obveščamo vas, da je od 18. oktobra letos šte¬ vilka našega tekočega računa 50-101-603-50-480 in ne 50-103-603-50-480 kot je natisnjeno na ovit¬ ku. Prosimo, da pri nakazovanju naročnine upo¬ števate to spremembo. Hvala za razumevanje. 76 TIM 2 • 76|77 ZVOČNO STIKALO Božo Ropret Zvočno stikalo je napravica, ki omogoča, da prižgete luč ali vklopite kako električno na¬ pravo s kratkim močnejšim zvokom. V temi sploh ni treba tipati za stikalom nočne lučke, ampak samo plosknete z rokami, in že se luč prižge. Celotno vezje, katerega električna shema je na sliki 1, je sestavljeno 'iz naslednjih elektronskih sklopov: ojačevalnika (T1), monostabilnega multivibratorja (T2, T3), di- ferenciatorja (C4, R8), bistabilnega multi¬ vibratorja (T4, T5), ojačevalnika (T6) z re¬ lejem ali triakom ter usmernika. Oblike signalov, kakršne bi videli v posa¬ meznih točkah vezja na osciloskopu, so na¬ risane na sliki 2. Tako si lahko ustvarite predstavo o preoblikovanju signala v posa¬ meznem elektronskem sklopu. Signal iz mikrofona ojačimo v ojačevalniku s tran- sistorjem T1. Ojačan signal vodimo prek spojnega kondenzatorja C2 na monostabilni multivibrator, ki ga tvorita T2 in T3 s pri¬ padajočimi upori in kondenzatorji. To vezje ima nalogo, da nam iz kratkega impulza na vhodu da na izhodu daljši impulz dolo¬ čene dolžine. Dolžina je določena s časov¬ no konstantno RC člena R5, C3. Ta mora biti daljša od dolžine ploska ali nekega drugega zvoka. To pa zato, da dobimo le en impulz in ne več, ker bi nam to povzročilo več¬ kratno zaporedno prižiganje in ugašanje luči. Ta impulz vodimo na diferenciator, sestav¬ ljen iz C4 in R8. Ta nam signal tako preob¬ likuje, da iz pravokotnega impulza dobimo dva koničasta, pozitivnega in negativnega. Za proženje naslednje stopnje, bistabilnega multivibratorja, potrebujemo le negativen impulz. Zato imamo za povezavo z nasled¬ njo stopnjo diode, ki nam prepuščajo le ne¬ gativne impulze. Bistabilni multivibrator je vezje, ki ima dve stabilni stanji. Enkrat Slika 1. Električna shema stikala VARIANTA A VARIANTA B Slika 2. Signali TIM 2 • 76|77 77 Slika 3. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1 : 1 prevaja en transistor, drugi pa je zaprt, drugič pa je obratno. Vezje ostane v dolo¬ čenem stanju do naslednjega impulza, ki ga prevrže v drugo stabilno stanje. Tran¬ sistor T6 nam rabi kot tokovni ojačeval¬ nik za vzbujanje releja ali triaka. Ko tran¬ sistor T5 prevaja, je na njegovem kolektor- ju nizka napetost in je zato T6 zaprt. Ko pa je bistabilni multivibrator v takšnem stanju, da je T5 zaprt, transistor T6 dobi prek upora R13 pozitivno napetost, ki ga odpre. Transistor T6 krmili rele ali triak, ta pa žarnico. Pri enem stanju multivibra- torja torej žarnioa gori, pri drugem pa ne. To pa pomeni, da prvi plosk žarnico prižge, drugi pa ugasne. Kot je bilo že omenjeno, lahko za krmi¬ ljenje žarnice uporabite rele ali triak. Rele (varianta A) ne prenese prav velikega toka pri omrežni napetosti, zato za večja bre¬ mena rajši uporabite triak. Uporaben je vsak triak, ki je predviden za napetost 400 V. Obremenitev pa je odvisna od nazivnega toka. Če uporabimo rele, moramo paralelno navitju vezati diodo D5, ki zaščiti transi¬ stor T6 od preboja, ki bi lahko nastal zaradi inducirane napetosti v navitju releja. Kon¬ denzator C9 pa preprečuje iskrenje na kon¬ taktu. Usmernik je napravljen z zener diodo. Za znižanje napetosti nam služi kondenza- Siika 4. Ploščica tiskanega veza z zgornje strani z vrisanimi elementi tor C8, na katerem se ustvari odvečen padec napetosti. Kondenzator C8 mora imeti vrednost 500 nF (0,5 pF), predviden pa mora biti za napetost 400 V. Mnogo lažje pa je dobiti dva kondenzatorja 1 pF — 250 V, ki ju vežemo zaporedno, zato je tudii na tiska¬ nem vezju prostor za dva kondenzatorja. Dioda D3 nam služi zato, da se v negativni polperiodi kondenzator C7 ne prazni prek ZD, ki takrat prevaja. Namesto mikrofona je na vhodu uporabljena telefonska slušalka ali miniaturni zvočnik iz transistorskega sprejemnika, ker je to cenejše in lažje dosegljivo. Upor R1 izberemo tako, da skozi upor R2 teče tok 1 mA ali da je na kolektorju tran- sistorja T1 polovična napetost napajanja. Ker nimamo transformatorja, da bi nam gal¬ vansko ločil vezje od omrežja, se vezja ne smemo več dotikati, ko je vključeno! Zato si vezje vgradimo v ohišje iz izolirnega 78 TIM 2 • 76]77 materiala, tako da ne bo možen dotik. Ohišje nam prikazuje slika 5. Na zgornji stranici so odprtine, ki omogočajo zvoku, da pride do slušalke oziroma zvočnika, ki je vgrajen pod njimi. Na eni stranici imamo priključni kabel za vklop na omrežje, na drugi pa montiramo dve puši na medsebojni razdalji 19 mm, tako da lahko nanje vključimo vsak vtič. Puši priključimo na sponki »breme« na tiskanem vezju. Na zunanji strani pa priključimo nanju luč ali kakšen drug po¬ rabnik. SEZNAM ELEMENTOV R1-2.2 MQ — glej tekst R2, R5, R7-8.2 kQ R3-27 kQ R4-10 kO R6-47 kO R8-100 kO R9, R12-4,7 kO R10, R11-39 kO R13-22 kO Vsi upori so 1/4 ali 1/2 W C1-1 [iF/15V elektrolitski C2, C4-22 nF keramični C3-5|iF/15V elektrolitski C5, C6-100 pF C7 - 250 uF/20 V elektrolit C8-0.5 uF/400 V ali 2 X 1 [iF/250 V C9-10 nF/400 V T1-BC 107 C T2, T3, T4, T5, T6-BC 107 B ali C Dl, D2, D3, D5-BA 100, BA 512, 2N 914 ali podobne D4-zener dioda BZY 16 TRIAK-vsak, ki je predviden za napetost 400 V M-telefonska slušalka ali zvočnik Re-rele za napetost 6—12 V z upornostjo 400—1000 Q 1 : 5 o »n« LIGHT SHOW Borut Jarc V lanskem Timu sem prebral sestavek Ru¬ dija Maceleta o light shovvu in se odlo¬ čil, da vam pošljem svojo verzijo načrta. Shema in gradnja je zelo preprosta, vendar tudi zelo učinkovita. Transformator ima nalogo, da zviša izhodno moč (od 1 do 6Vj na izhodu radia, magne¬ tofona ali gramofona na tako vrednost, ki zadošča za vzbujanje triaca (približno na 25 V). Jedro ima presek 1 do 2 cm 2 , prenos je 1 : 5. Tako nam luči utripajo že pni majh¬ nih jakostih tona. 5 kiloomski linearni po¬ tenciometer služi za reguliranje jakosti utri¬ panja. Temu sledi filter (upor 300—500 o, kondenzator 10 uF), ki prepušča nižje fre¬ kvence, ter dioda B 4238, ki prepušča le negativno polperiodo. Nato je triac, lahko je Iskrin (3A) ali pa kakšen drug. Za večje moči je priporočljivo, da pritrdimo na hla¬ dilno rebro. Filter (7500, 0,1 uF) odklanja neperiodičme oscilacije, ki nastajajo pri pre¬ kinjanju izmenične napetosti. To namreč lahko povzroči motnje pri radijskem ali TV sprejemu na frekvencah od 100 kHz do 3 MHz. Z razdelilcem (R) določamo, ka¬ tere luči bodo utripale. Za triac, če je Iskrin 3-amperski, velja, da ga ne smemo pre¬ obremeniti z več kot 600 do 660 W (16 40watnih žarnic). Tiskano vezje naj vsak prilagodi elementom, ki so mu na voljo. Položaj posameznih priključkov pri triacu je narisan na shemi, varovalka pa mora biti 3-amperska-hitra. Pri delu vam želim veliko uspeha in seveda obilo zabave. 0 -^ 2501 / TIM 2 • 76|77 79 JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO Vukadin Ivkovič Izvršna sveta socialističnih republik Slove¬ nije in Hrvaške sta sklenila dogovor, da skupno zgradita dve jedrski elektrarni, da bi zagotovili potrebne proizvodne kapacitete za naraščajoče potrebe po električni ener¬ giji v svojih republikah. Prvo gradijo v Slo¬ veniji pri Krškem, druga pa bo zgrajena v Hrvaški nedaleč od Ivanič Grada. Kaj je jedrska energija? Jedrska energija je vezana energija proto¬ nov in nevtronov v jedrih atomov, tako kot je kemijska energija vezana energija ato¬ mov v molekulah. Del jedrske energije lah¬ ko sprostimo bodisi pri spajanju lahkih je¬ der ali s cepitvijo težkih jeder, podobno kot lahko sprostimo kemično energijo pri združevanju atomov v molekule ali pri raz¬ gradnji večjih molekul na manjše. Ker pa so jedra veliko bolj obstojna, kot so mole¬ kule, so tudi energije jeder neprimerno večje, kot so energije molekul. Za primerja¬ vo lahko vzamemo združitev atoma ogljika C z molekulo kisika 0 2 v molekulo oglji¬ kovega dioksida C0 2 . Pri tem se 5 enot ke¬ mične energije pretvori v toploto. Če pa se Slika 1. Maketa jedrske elektrarne Krško Slika 2. C + 0 2 = C0 2 : 5 enot energije razcepi jedro urana na dve jedri, se pretvori skoraj 200 milijonov enot jedrske energije v toploto. Razmerje je torej kar 1 proti 40 milijonom. Ker je uran težka prvina, je raz¬ merje toplotnih vrednosti oglja in urana sicer nekaj manjše, 1 proti 2 milijonom. Torej: pri cepitvi 1 grama urana se sprosti toliko toplote, kot ga dasta dve toni čistega oglja pri polnem zgorevanju. Nevtroni cepijo uran Samo od sebe se jedro le redkokdaj raz¬ cepi. Pač pa se uran cepi, če njegova jedra obstreljujemo z nevtroni. Ker se pri vsaki cepitvi urana sprosti nekaj nevtronov, je mogoča verižna reakcija. Poskrbeti je tre¬ ba, da je na kupu dovolj primernih jeder urana ali drugih cepljivih materialov, ki jih nevtroni lahko cepijo, preden se razpršijo in pobegnejo. Nevtroni so namreč zelo prodorni delci in jih ne moremo zadržati v nobeni posodi. Pri trkih z jedri se sipljejo, nekatera jedra pa jih lahko ujamejo in tako zadržijo. Cepljivi materiali Uran je sestavljen iz dveh izotopov, urana 238 in urana 235. Samo uran 235 je cepljiv material. V naravnem uranu ga je le 0,71 % in je zato naravni uran slabo jedrsko gorivo. V tovarnah za separacijo izotopov obogatijo uran, tako da vsebuje od 2 do 3,5 % urana 235. Tako obogaten uran uporabljamo kot gorivo v lahkovodnih reaktorjih. Iz urana 80 TIM 2 • 76|77 Slika 3. U + n = Ba + Xe + 3n + gama žarki: 200 000 000 enot energije 238 pa nastaja v reaktorju zaradi zajetja nevtronov nov cepi j iv material, plutonij 239. Jedrski reaktor S primerno razporeditvijo jedrskega goriva in hladilnega sredstva so v reaktorju ust¬ varjene možnosti za nadzorovano verižno reakcijo. Pri cepitvi urana in plutonija se sprošča toplota. Voda, ki kroži skozi reak¬ tor, da ga ohlaja, se pri tem segreje In v vrelnih reaktorjih deloma tudi izpari. Z vro¬ čo vodo ali s paro odvedemo proizvedeno toploto iz reaktorja. Voda je v reaktorju tudi moderator, ki vpo- časni hitre nevtrone, nastale pri cepitvah. Voda jih tudi zadržuje, da jih preveč ne po¬ begne iz reaktorja. Vpočasnjeni nevtroni la¬ že cepijo uran 235 in plutonij 239 kot hitri nevtroni, zato je v lahkovodnem reaktorju potrebno manj cepitvenega materiala kot v reaktorjih brez moderatorja. Hitrost veriž¬ ne reakcije in s tem moč reaktorja uravna¬ vamo bodisi z regulacijskimi palicami, ki absorbirajo nevtrone, bodisi s koncentracijo nevtronskega absorberja, raztopljenega v vodi, ali pa kar s hitrostjo pretoka hladilne vode skozi reaktor. Ali lahko reaktor eksplodira kot atomska bomba? Za atomsko bombo je treba imeti čiste cep- Ijive materiale. V reaktorju pa sta uran 235 in plutonij 239 tako razredčena, da do jedr¬ Slika 4. Naraščajoča verižna reakcija ske eksplozije sploh ne more priti. Za to skrbi uran 238, ki lovi nevtrone. Pripomore tudi voda, ki nevtrone upočasnjuje. Počasni nevtroni pa so vse preveč leni, da bi do¬ puščali hitro rast verižne reakcije, ki je nujna za jedrsko eksplozijo. Poleg tega je reaktor konstruiran tako, da je zmožen samoregulacije. Če moč naraste, se voda bolj segreje ali pa je več izpareva. S tem se zmanjša njena gostota in zmož¬ nost zadrževanja nevtronov. Iz reaktorja po¬ begne preveč nevtronov, poruši se razmerje med njihovo proizvodnjo in izgubami, tako da začne verižna reakcija ugašati, moč reaktorja pa padati. Slika 5. Tlačni reaktor: 1-reaktor, 2-sredica, 3- kontrolne palice, 4-črpalka, 5-parni generator, 6- vzdrževalnik tlaka, 7-zadrževalni hram TIM 2 • 76|77 81 Kaj pa jedrsko sevanje? Vsako cepitev spremlja tudi jedrsko se¬ vanje. To so predvsem žarki gama, ki so podobni rentgenskim žarkom, le da so še bolj prodorni. Velik del jih pobegne iz sre¬ dice reaktorja. Nekaj jih zadrži stena reak¬ torskega kotla, ostalo pa polovi debel za¬ ščitni betonski zid okoli reaktorja. V njem se ujamejo tudi nevtroni, ki uidejo iz reak¬ torja. Prostori neposredno ob reaktorju zaradi pre¬ hudega sevanja med obratovanjem niso do¬ stopni. Pogonsko osebje ima dostop le v prostore zunaj betonskih zaščitnih zidov. Celo pri ustavljanju reaktorja mora biti osebje jedrske elektrarne previdno pri delu okoli reaktorja, ker jedrsko sevanje ne uga¬ sne s prenehanjem verižne reakcije. Raz- cepki, ki nastajajo pri cepitvah, kot nasta¬ jajo pepel in dimni plini pri gorenju, so namreč-radioaktivni in sevajo žarke gama in beta še dolgo po svojem nastanku. Jedrska elektrarna Poglavitni deli vsake termoelektrarne so ko¬ tel, ki proizvaja paro, turbina s kondezator- jem, kjer se toplotna energija pare spremi¬ nja v mehansko energijo in se para zopet utekočini, ter električni generator, ki spre¬ minja mehansko energijo v električno. Bist¬ vena razlika med jedrsko elektrarno in ter¬ moelektrarno na premog ali kurilno olje je le v parnem kotlu. Slika 6. Jedrska elektrarna z vrelnim reaktor¬ jem: 1-reaktor, 2-visokotlačna turbina, 3-pregre- valnik pare, 4-nizkotlačna turbina, 5-kondenzator pare, 6-generator, 7-črpalka, 8-predgrevalnik vo¬ de, 9-hladilna voda, 10-zadrževalni hram Zaprt proces zgorevanja V kotlarni termoelektrarne na tekoče gori¬ vo, ki ima moč 200 MW (mega vat), poku¬ rijo na dan 20 železniških cistern kurilnega olja; Vroči dimni plini grejejo v kotlu vodo, jo izparijo in nato paro še pregrejejo. Sko¬ zi dimnik gre vsak dan 12.700 ton dimnih plinov, ki odnesejo s seboj v okolico ka¬ kih 35 ton žveplovega dioksida na dan, saj je v kurilnem olju lahko do 4 % žvepla. Jedrsko gorivo pa zgoreva v zaprtem krogu. Za cepitev urana ni potreben zrak, temveč le nevtroni, ki se sproščajo pri cepitvah. Ker nevtroni skoraj neovirano prodirajo skozi snovi, ki jih malo absorbirajo, je gorivo v reaktorju obdano še z oblogo iz cirkonija in tako ni v neposrednem stiku s hladilno vodo. Cirkonijeva obloga zadrži tudi hlapne in plinaste razcepke. Radioaktivni razcepki ostanejo v gorivu in ne onesnažijo hladilne vode. V jedrski elektrarni s tlačnim reaktor¬ jem je poleg tega hladilna voda reaktorja še ločena od turbine z vmesnim parnim generatorjem. Šele tu se proizvaja para, ki žene turbino. (nadaljevanje prihodnjič) (Gradivo za članek je ljubeznivo odstopil dr. Milan Čopič) 82 TIM 2 • 76|77 izumiteljski kotiček PIŠČALI IN PIHALA Marko Drenovec Ikr 777777 ^ 77 ^^ 7777 ^ 777777777777777777777 ^^, ampl i t uda V2-^ V4 >j -H Slika t Sedaj sicer ni pravi čas za izdelavo piščali, ker vrba ni muževna, vendar pa si le lahko ogledamo zakaj in kako piščal piska, spo¬ mladi pa se bomo lahko lotili tudi praktič¬ nega dela. Posebej opisovati to dokaj pre¬ prosto glasbilo ni potrebno, saj si je za¬ nesljivo že vsak izmed vas velikokrat ure¬ zal, če ne drugega, vsaj navadno »pisko«. Med pihalne instrumente uvrščamo taka glasbila, kjer proizvajamo zvok s pihanjem iz človeških pljuč ali mehov. Dober in zna¬ čilen predstavnik slednjih so škotske dude, za katere bi lahko rekli, da je zrak spravljen v mehu »na zalogo«. Kaj se dogaja v cevi piščali? Tu je stolpec zraka, ki ga moramo s pihanjem spraviti v valovanje. To mora biti tako, da je v reso¬ nanci. Oglejmo si, kaj to fizikalno pomeni (slika 1). Cev piščali ima dolžino I. S pihanjem zrak v njej zaniha. Nastane nihanje z različno valovno dolžino l (lambda) in amplitudo A. Da bo valovanje resonančno, moramo dol¬ žino piščali prilagoditi tako, da bo veljal naslednji matematični obrazec: I = nA./4 Pri tem mora biti n liho število. V odvisnosti od dolžine I dobimo potem različne harmon¬ ske frekvence ali enostavneje povedano, različne tone. Pri piščali dosežemo to z od¬ piranjem ali zapiranjem lukenj. Poznamo predvsem dva mehanizma vzbujanja valovanja v piščali. Pri tako imenovani ust- nični piščali imamo v reži vdelano ustno (slika 2). Ko pihamo skozi ustnik, se na ustni ustvari vrtinec, ki zniha zračni stolpec v cevi. Po¬ znamo pa še jezično piščal (slika 3), kjer je vdelan kovinski jeziček. Pri pihanju po¬ tegne zrak zaradi nastalega srka jeziček za seboj, da se odprtina za dovod zraka zapre, tedaj pa, ko se zrak v cevi umiri, se jeziček zopet povrne v začetno lego in je spet mo- TIM 2 • 76)77 83 žen dostop zraka. Torej vibrira tudi jeziček. To se med igranjem na inštrument periodič¬ no ponavlja, zato je tudi valovanje periodič¬ no. Po pripovedovanju tistih, ki igrajo na pihala, je ustmeni mehanizem preprostejši, zato je tudi muziciranje s tako piščaljo lažje. Seveda tu ne moremo spreminjati dolžine zračnega stolpca. Več različno dolgih, na enem koncu zaprtih cevi pa že dajo inštru¬ ment, tako imenovano Panovo piščal. Isto dosežemo pri piščali z luknjami; preprost primer je flavta (slika 5). In res, če gledamo dva glasbenika, od ka¬ terih eden igra flavto, drugi pa na primer oboo (jezični mehanizem), vidimo, da prvi igra z dokajšno lahkoto, medtem ko slednji kar močno piha v svoj inštrument. Da bi bolje spoznali ustnični mehanizem, ne ra¬ bimo zelo komplicirane piščali. Zadostuje, da vzamemo kakršnokoli cev, na enem kon¬ cu zamašimo s prstom, na drugi strani pa pihamo prečno na odprtino' cevi (slika 4). Slika 4 pihamo nad odprtino HMI i 1111 11 zatisnemo s p"alcem Tu zrak zapušča glasbilo tam, kjer najde najbližji izhod, torej na prvi odprti luknji. Posebna zvrst pihal so trobente. Troben¬ tar pritiska ustnice na odprtino ustnika in z vibriranjem ustnic zaniha zrak v cevi. Tro¬ bente so se razvile iz glasbil, narejenih iz živalskih rogov, votlih vej ali primerno ob¬ likovanih školjčnih lupin. Predstavljale so glasbila za signalizacijo ali pa so jih ra¬ bili pri verskih obredih. Korak naprej pred¬ stavljajo glasbila iz kovine — medi. Poz¬ namo ravne — tube ali zavite — rogove. Zelo zanimiva oblika je tudi dolg, nekoliko zavit rog, v katerega piskajo švicarski pa¬ stirji. Izredno prijetno je slišati ob sveča¬ nostih fanfare, to so ravne kovinske tro¬ bente, od katerih vsaka izvaja različen ton. Ker gre pri vseh piščalih, kjer želimo do¬ segati različne tone, za spreminjanje dolžine zračnega stolpca, omenimo na koncu po¬ zavno na poteg. Tu na zelo enostaven način spreminjamo dolžino cevi. Upamo, da smo vam vsaj malo približali to vrsto glasbil, ki je zelo popularna in brez katere bi bilo igranje orkestra brez dvoma dosti bolj revno. Timova naloga V sestavku o piščalih smo zamolčali, da so na primer tako ustne orglice kot tudi velike orgle, ki jih najpogosteje srečujemo v cerk¬ vah, sestavljene iz velikega števila piščali. Da zaigramo na orglice, zadostuje, da vanje pihamo, medtem ko je treba pri velikih or¬ glah dovajati zrak v piščali iz meha, ki ga z nogami poganja kak nadebuden orglarjev učenček. To delo je utrudljivo, zato danes že izdelujejo orgle, pri katerih je meh na električni pogon. Kot že rečeno, je že marsikdo od vas izde¬ lal preprosto vrbovo svirel, mnogi preživ¬ ljate prosti čas ob igranju na kakšen inštru¬ ment, niste pa še najbrž pomislili, kako bi lahko sami sestavili orglam podoben inštru¬ ment. Mogoče smo vam tokrat dali idejo, da se boste lotili te stvari, najprej na pa¬ pirju, kasneje pa lahko model tudi izdelate. Paziti morate le, da stvar ne bo škripala in cvilila ter z nemogočimi zvoki motila so¬ seščine. Vaše načrte bomo z veseljem ob¬ javili v naši reviji in na ta način pope¬ strili njeno na oko suhoparno tehniško vse¬ bino. 84 TIM 2 • 76|77 male železnice M7L NAČRTOVANJE MAKETE Matjaž Zupan Obliko prilagodimo prostoru, ki ga imamo na voljo. Vsi nimajo na voljo posebnega prostora za železnico, zato si pomagajo po svoje. Nekateri naredijo maketo, ki jo po¬ stavijo pokonci, kot vidite na sliki 1. Na sliki 2 pa vidite, kako si je nekdo naredil maketo pod mizico v dnevni sobi. Možno je imeti maketo tudi v dnevni sobi ob stenah, kot kaže slika 3. Večina pa le najde prostor v kleti ali na podstrešju. Maketa ne sme biti preširoka, ker ne bi dosegli vseh delov, kar nas ovira pri gradnji in pri popravljanju. Možne oblike kaže slika 4. I. Uvod Ko ste se zatrdno odločili, da boste zgra¬ dili maketo, ko ste našli prostor in prepri¬ čali starše, posebej očeta, da je to zelo za¬ nimiv hobi, lahko .začnete misliti, kakšna bo maketa. Seveda pa je oblika makete in mesto, kjer stoji, odvisno tudi od razmerja pomanjšave. Največ se uporablja sistem HO, kjer je pomanjšava v razmerju 1 : 87, če pa ste v hudi zadregi s prostorom, se boste odločili za sistem N (tu je razmerje 1 : 160). Moja maketa, na primer, je zgrajena po sistemu HO, ki ga izdeluje tudi naša Mehanotehnika. Zavzema skoraj 8 m 2 . Postavljena je na pa- Slika 1. Maketa, ki se zloži v omaro TIM 2 • 76|77 85 Slika 2. Maketa sistema N v mizi Slika 3. Maketa v dnevni sobi Slika 4. Oblike maket nelkah in ivericah v višini od 80 do 100 cm. Pa še nekaj številk: 60 metrov prog, 34 električnih kretnic, 3 električni križi, ena električna trojna kretnica, 6 ročnih kretnic, 3 signali, 9 lokomotiv, 17 potniških in 59 tovornih vagonov, približno 60 hišic, 120 ljudi pa še mnogo dreves, 5 transformator¬ jev, 80 stikal, 35 uličnih svetilk ter druge malenkosti. Vse to sva z očetom izdelovala in nakupovala več kot deset let. 86 TIM 2 • 7677 Tako, izbrali smo tudi obliko makete, sedaj pa razmislimo, kakšna bo glavna ideja make¬ te. Lahko naredimo gorsko maketo, tako s pristaniščem, z velikim mestom ali čem podobnim. Izberemo si glavni objekt ma¬ keta in prilagodimo načrt njemu. Večinoma naredimo poudarek na hribih, kajti vlak, ki se vzpenja po klancih, izginja v predore, ali vozi prek mostov čez soteske, je lepo pogledati. Nato si zamislimo, kaj naj bo še na maketi in na papir označimo hribe in drugo. Na vse to pa začnemo načrtovati potek tirov. Večinoma si za osnovo izbere¬ mo dvojni tir, ki poteka od enega konca makete do drugega v ovalu ali osmici. Od tega glavnega tira nato načrtujemo ostalo, kot je navedeno v drugem poglavju. Ko smo z roko na grobo zarisali potek ti¬ rov, slika 5, se pozanimamo, kakšni so ra¬ diji krogov, ki jih lahko naredimo z našimi tračnicami. Ti so pri vsakem sistemu dru- Siika 5. Skiciranje načrta gačni, zato jih tu ne navajamo. V razmerju 1 : 10 ali 1 : 20 naredimo iz kartona šablono krivine in natančno narišemo načrt v izbra¬ nem merilu. Pozanimati se moramo tudi, ka¬ ko dolgi so tiri, ki so nam na voljo. Lepo risanje načrta vidimo na sliki 6. Na načrtu tudi označimo, v kateri višini potekajo tiri, kje naredimo izolacijo in podobno. Po vsem tem najprej poskusno sestavimo tire, da vidimo, če se vse ujema. Nato tire pričvrstimo, kot je napisano v prvi številki letošnjega Tima. Kjer se proga dviga, izža- Slika 6. Natančno izrisovanje načrta Slika 7. Podpora dvignjenih tirov izrezana iz ve¬ zane plošče gamo iz vezane plošče podstavek za tir, kot kaže slika 7. šele nato se lotimo hribov in ostale pokrajine. II. Kaj mora vsebovati načrt Kot sem že omenil, vzamemo za osnovo dvojni tir, od tega pa vodimo razne stranske tire in podobno. Najprej naredimo v bližini mesta postajo. Razširimo dvojni tir v več tirov, na katerih se lahko vlaki zaustavljajo. Za tovorne po¬ staje naredimo več slepih tirov, kjer vlaki nakladajo in razkladajo. Narediti pa moramo še ranžirno postajo, kjer vagone sestavljajo v vlake. Fotografijo prave ranžirne postaje kaže slika 8. Ta postaja je nekje v Združe¬ nih državah Amerike, ima pa prek 60 tirov. Ranžirna postaja naj bo dovolj velika, da lahko nanjo spravimo vse naše vagone. Ob ranžirni postaji naredimo še več kratkih sle¬ pih tirov za parkiranje lokomotiv. Več o postajah pa še v enem naslednjih nadalje¬ vanj. TIM 2 • 7677 8 7 Slika 8. Ranžirna postaja s prek 60 tiri V načrtu ne smemo pozabiti speljati proge v več nivojih. Naklon dviga ne sme biti prevelik. Klanec naj bo kvečjemu 10 do 12 %, to se pravi, da se na en meter dvig¬ ne za 10 do 12 centimetrov. Vse o gradnji hribov pa si preberite v lanski peti številki Tima. Pa še en nasvet: če želite več voziti vlake, kot pa izdelovati pokrajino, naj načrt vse¬ buje čimveč tirov, sicer pa pustite dovolj prostora za hribe, mesta, jezero in po¬ dobno. III. Še dodatne možnosti Poglejmo si še nekaj dodatnih možnosti pri načrtu makete, ki pa so bolj specialne vr¬ ste. V tujini prodajajo obračališča za lokomoti¬ ve in posebna premikališča za spravljanje lokomotiv v »garaže«. Tako premikališče kaže slika 9. Žal pa so take stvari precej drage, tako da bolj redko zaidejo na ma¬ keto. Na nekaterih maketah pa je ranžirna postaja v celoti narejena pod maketo, tako da ostane dovolj prostora za pokrajino. Je pa to bolj komplicirano, tako da se ne bi spuščal v podrobnosti. Bolj zanimivo je kombiniranje z ozkotirno železnico. Pred leti je Mehanotehnika izde¬ lovala Minitrans železnico, ki je uporabljala tire sistema N. Izdelovali so tovorne va- gončke, primerne za rudniške ali tovar¬ niške proge. Tako progo napeljemo od rud¬ nika, kamnoloma ali tovarne do tovorne že¬ lezniške postaje. Slika 9. Premikališče za lokomotive 88 TIM 2 • 76|77 CERN — NAJVEČJI FIZIKALNI INSTITUT V EVROPI Matjaž Zupan Poznate me že kot avtorja člankov o mali železnici, sedaj pa se vam bom predstavil še z druge strani. Sem študent fizike in ta¬ ko me je letos pot zanesla na strokovno ekskurzijo po zahodni Evropi. Prevozili smo 2000 kilometrov poti in si ogledali fizikalni institut CERN v Ženevi, tovarno energet¬ skih naprav Brovvn-Boveri (BBC) v Zurichu in Tehnični muzej v Munchnu, Danes vam bom povedal nekaj zanimivosti o Cernu, prihodnjič pa morda kaj o Tehničnem mu¬ zeju v Munchnu. CERN je kratica za Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Osnovalo ga je leta 1952 enajst evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija. Te države so sodelovale pri raziskavah, prav tako pa so morale skupno vzdrževati celoten institut. Kasneje je Jugo¬ slavija izstopila in ostala le kot opazovalec, institut je blizu Ženeve na švicarsko-franco- ski meji. Sprva je zavzemal površino okoli 80 hektarov, sedaj pa so ga razširili na približno 600 hektarov. Zaposlenih ima oko¬ li 3500 rednih uslužbencev, ki skrbijo za ne¬ moteno delovanje vseh naprav, in 1500 znanstvenikov-raziskovalcev iz celega sve¬ ta, ki vodijo raziskovalna dela. In s čim se ukvarjajo v institutu? Že v sed¬ mem razredu osnovne šole se pri kemiji učite o zgradbi snovi. Veste, da je sestav¬ ljena iz atomov, le-ti pa so sestavljeni iz jedra in elektronov. Sestavni deli jedra pa so protoni in nevtroni. V Cernu preuču¬ jejo pojave v zvezi s protoni, nevtroni in drugimi delci enake velikosti. Poleg pro¬ tonov in nevtronov so namreč zasledili še mnogo drugih delcev, ki so enako majhni. Seveda pa teh delcev ni mogoče videti in proučevati s prostim očesom ali z mikro¬ skopom. Za to imajo posebne naprave, ki Slika 1. Velika mehurčna celica, kjer opazujejo sledi delcev Slika 3. Prerez rova TIM 2 • 76|77 89 so zelo velike. Tako napravo, imenuje se mehurčna celica, vidite na sliki 1. Na vrhu stoji več ljudi, tako lahko približno ugoto¬ vite velikost naprave. V njej proučujejo pot, ki jo na kompliciran način preleti delec. Te poti so lahko različno dolge in ukrivljene, iz česar sklepajo na lastnosti delca. Delce pa »pridobivajo« tako, da s posebnimi napra¬ vami pospešijo protone do zelo velikih hi¬ trosti, nato pa ti protoni trkajo v druge del- Slika 4. Notranjost rova z velikimi magneti za usmerjanje protonov Slika 5. V ospredju je fizikalni institut, za njim letališče, Ženeva, Ženevsko jezero in Alpe 90 TIM 2 • 76 77 ce, pri čemer nastajajo novi delci. Te na¬ prave imenujejo pospeševalniki. Na sliki 2 je fotografija poti delcev v mehurčni ce¬ lici. V Cernu imajo več različnih pospeše- valnikov, ki pa vsi pospešijo protone do hitrosti, ki je blizu svetlobne (300000 kilo¬ metrov na sekundo). Opisal vam bom naj¬ večji pospeševalnik, ki ga imenujejo super proton sinhrotron ali na kratko SPS. Ker je protone težko pospešiti do tako velikih hitrosti, ni čudno, da so te naprave tako velike. SPS je nameščen 40 metrov globo¬ ko v živi skali, da ne čuti tresenja tal na površini in drugih motenj. Je v 4 metre širokem rovu, katerega prerez vidite na sliki 3. Rov poteka v obliki kroga s preme¬ rom 2200 metrov in je dolg okoli 7 kilome¬ trov. Na sliki 4 je v ospredju institut, s črticami pa je označena lega rova. Zadaj je veliko mednarodno letališče, še naprej Ženeva, ki je približno tako velika kot Ljub¬ ljana. Zraven je Ženevsko jezero, čisto zadaj pa Alpe. Na sliki 5 vidimo notranjost rova. V njem so nameščeni posebni magneti in ostale naprave, ki protone pospešujejo in usmerjajo. Protoni tečejo po cevi, v kateri je brezzračen prostor (vakuum) in ima pre¬ mer nekaj centimetrov. Tako protoni ne mo¬ rejo trkati v molekule zraka, kar bi jih za¬ viralo. Da dosežejo protoni končno hitrost, morajo 150 0004