|TIM - REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE [izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 I * Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din !• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541 /X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna (Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM 8 poštnina plačana v gotovini XVII. letnik April 1979 - ,‘v7 , ' timova igračka MLINČEK Material Vrbove šibe in rogovile, ploščate trske. Orodje Žepni nož. Potek dela 1. Vrbovo šibo odreži toliko, da ostane za¬ dosti dolga palica, ki jo uporabiš kot te¬ meljno gred A. 2. Gred na vsakem koncu lepo zaokroži v obliki tečajev. 3. Iz trščic si napravi 4 lopatice. 4. Gred v sredini prekolji skozi vso debe¬ lino. 5. V nastali precep vtakni 2 lopatici tako, da gleda ena navzgor, ena navzdol. 6. Gred prekolji še enkrat pravokotno na prejšnji precep. 7. V nastali precep vtakni prav tako ostali dve lopatici. Pazi, da gred ne precepiš do konoa. 8. Voda bo gnala mlinček tako, da ga na¬ mestiš na dve primerni rogovili. Pazi, da bo segala vsaka lopatica v vodo. 9. Mlinčku napravi še stope ali nakovalce. Prireži nato še eno gred B iz vrbove šibe. 10. Tudi to gred prekolji v sredini tako kot gred A. Vtakni vanjo ploščato obreza¬ no trsko tako, da gleda na eno stran daljši, na drugo stran gredi ipa krajši del. Na daljši del pritrdi lesen bat — kla¬ divce. 11. Gred s kladivcem položi nato na dve rogovili, ki si jih zasadil v zemljo vzpo¬ redno z mlinčkom. Lopatica C na mlinč¬ ku mora udarjati po lopatici kladivca. 12. Pod kladivce položi primerno zvenečo podlogo (deščico, kos stekla ali kovine). TIM 8 Marec 1979 XVII. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM Izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost. Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Skrajni čas je že bil, da se z vsebino naših naslovnic preselimo na prosto. Ob preobilici dežja, ki ga je padlo v zadnjih nekaj mesecih, smo se, upam, povsem prav odločili za plovilo timova pošta Naročnik Marjan Starič iz Velike Loke je pohitel z naročilom za prihodnji letnik, očitno z namenom, da bi nas prepričal, da njegova trditev o zvestem naročniku ni iz trte zvita. Naročilo smo vzeli na znanje, žal pa se moramo opravičiti, da letnika 6S/67 nimamo več na zalogi, še manj pa letnik 63/64, razen arhivskih primerkov seveda. Zato mu bomo želeni načrt iz prvega let¬ nika fotokopirali in poslali po pošti. Patriciu Hrastu iz Jesenic pa samo kratko sporočilce: naročilo za tiskane ploščice ti¬ skanega vezja sem posredoval naprej in upam, da se bo vse srečno izteklo v nje¬ gov prid. Peter Vrenko iz Celja nas je poprosil za naslov Marjana Klenovška. Naslov mu bomo sporočili po pošti. Nekaj informacij smo dolžni Ivanu Jerebu iz Planine pri Cerknem. Načrt za izdelavo pri- mopredajnika bo našel v letošnji prvi šte¬ vilki (september 1978!). V zvezi s samo¬ gradnjo RC naprave pa bo najbolje, da pregleda nekaj letnikov nazaj. Prepričan sem, da bo v rubriki Daljinsko vodenje našel več primernih načrtov z vsemi po¬ datki. Načrtov ne pošiljamo. Veliko sreče! Aleš Ferdih nam je poslal načrt rakete, ki ga bomo objavili. V današnji številki bo našel tudi naslove vseh tistih, ki se v Sloveniji ukvarjajo z raketarstvom. Upam, da se mu bo vsaj na enem od naslovov posrečilo dobiti želene informacije. Vinko Žerjav iz Šentvida pri Ljubljani bo naše! načrt za (ight-shovv v zadnji dvojni številki Tima. Samo Paviič iz škofje Loke je naš naročnik že četrto leto, vendar kot trdi, v reviji še ni zasledil načrta za izdelavo letalske ma¬ kete. No, čisto se ne morem strinjati z njim, saj smo prav lani objavili načrt ma¬ kete letala Mustang. Naslova trgovine z modelarskim materialom v Celovcu nimam. Modelarski motorčki so zelo občutljivi, zato zamenjave cilindra ne priporočam! Edi Brus iz Idrije bi rad naslov tov. Petra Burkeljca. žal mu ga ne morem posredo¬ vati, saj je tov. Burkeijc že dolgo tega TIM 8 • 78/79 3 3 7 zaradi prezaposlenosti prenehal sodelovati v Timu. Pri tem se strinjam z našim bral¬ cem, da je to zares velika škoda, žal pa tu ni kaj pomagati. Mali oglas smo objavili'. Igor Arko iz Kočevja sprašuje, kako bi od¬ pravil motnje, ki nastanejo, če priključi svoj light-show na radijski sprejemnik. Ker je vzrokov lahko več, sem njegov dopis po¬ sredoval našemu strokovnjaku. Redkokdaj se zgodi, da nam pride v roke pismo naročnika s tako dolgim stažem, kot je tov. Franc Mohorič iz Brezna pri Vitanju. Pravim, pride v roke, saj se je nenadoma pojavil pri pregledovanju različnih sestav¬ kov, ki ste mi jih poslali med letom. Upam, da še ni prepozno, da popravim to neljubo napako, zato njegov ljubeznivi dopis ob¬ javljamo v celoti. Če pregledate stare sezname naročnikov, boste lahko našli, da sem naročnik Tima takoj od prve številke dalje. Vse letnike imam tudi lepo shranjene in mi ne manjka niti ena številka. Zato sem menda tudi jaz med tistimi, ki spremljamo in zasledujemo napredovanje ali pa nazadovanje Tima od začetka do danes. Tisti, ki so naročeni na Tim šele dve ali tri leta, tega ne morejo. Jaz sem bil s Timom večkrat zadovoljen, večkrat pa tudi nezadovoljen. Zato vam se¬ daj iz srca čestitam k oktobrski številki, ki je, vsaj zame, naravnost čudovita. Jaz sem namreč ves nor na letala iz I. svetovne vojne. Prav tega pa sem v Timu močno po¬ grešal. Našel sem notri mešalec za beton, raznovrstne čolne, celo vozilo za na Luno, le čisto navadnega starega dvokrilca ni bilo mogoče zaslediti. Izjema je bil samo letnik 1965/66, ki je kar v več številkah prinesel slike in skice teh letal. Po dolgem pre¬ sledku je letnik 1974/75 prinesel načrt če¬ škega letala AVI A B-534. Potem pa spet pre¬ mirje. Zato sem bil sedaj ob št. 2 veselo presenečen, ko sem po dolgem, dolgem času zagledal zopet nekaj za mene, namreč letalo NIEUPORT N-17. če že morda nimam dovolj spretnosti za izdelavo modela za spu¬ ščanje, vsekakor pa na podlagi teh slik in skic lahko izdelam maketo, ki jo je kot okras možno postaviti kamorkoli ali pa obesiti na strop. Vem, da si vsak naročnik želi kaj drugega, upam pa, da vam nobeden ne bi poslal Tima nazaj, če bi v njem vsaj od časa do časa bilo tudi kaj takega. Zelo sem radoveden, kako bo v bodoče. Kaj naj rečem? Tovariš Mohorič, pa tudi drugi veste, da je izdelava načrta za letal¬ sko maketo, ki je veren posnetek pravega letala, precej zahtevna zadeva, to pa je tudi vzrok, da se jih naši sodelavci nič kaj pogosto ne lotevajo. Za letos smo zato naj¬ brž s takimi načrti kar opravili. Ljubitelje maketarstva opozarjam na maketo stare pištole, ki jo bomo objavili v zadnji šte¬ vilki. To pa seveda ne pomeni, da v pri¬ hodnje ne bomo objavili vsaj en tak načrt. Naš bralec Vili Cankar iz Stanežič pri Ljub¬ ljani želi izdelati TV igre, zato ga zanima, če imamo na zalogi že kaj izdelanih ploščic za to igro. Žal teh ploščic, pa tudi drugih ne prodajamo, zato si jo bo moral izdelati kar sam. Tudi vsem tistim, ki občasno sem ter tja še naročajo ploščice tiskanega vezja, katerih prodajo smo nekaj časa posredovali (za izdelavo naprav za daljinsko vodenje), moram sporočiti, da je zaloga pošla, zato naj ploščic ne naročajo več, saj njihovemu naročilu ne bomo mogli ustreči. Franc Kužnar iz Rogatca se nam prvič ogla¬ ša, na revijo pa je naročen že tretje leto. Zanimajo ga naprave za daljinsko vodenje, in sicer, ali se naprava za vodenje avto¬ mobilskega modela razlikuje od naprave za vodenje letalskih, kakšna je štirikanalna naprava, pa še koliko stane motorček HB20. Med napravama, ki ju omenjaš ni nobenih razlik, ali drugače povedano, za en ali drug model lahko uporabiš isto napravo. Štirikanalna naprava ima, kot že ime samo pove, štiri kanale, torej oddaja na štirih kanalih, kar pomeni, da je z njo moč uprav¬ ljati štiri različne funkcije opravila na mo¬ delu (dodajanje in odvzemanje plina, spre¬ minjanje smeri v levo in desno). Za na¬ tančno ceno motorčka žal ne vem, suče pa se okoli 2000 din (novih seveda). Nič kaj prijetna novica, kajne? Svetujem, da poizkusiš prek naših malih oglasov dobiti kaj cenejšega, če ga tako krvavo potrebuješ. Toliko za tokrat. Morda še novica, ki bo raz¬ veselila vse vnete spraševalce med vami. Pogostokrat vaša vprašanja presegajo moje skromne moči, zato sem se pogovoril s tov. Lokovškom, da bo on pripravil odgovore na vsa bolj zapletena in strokovna vprašanja s področja daljinskega vodenja, radioamater¬ stva in elektronike. Seveda pa bo treba na te odgovore čakati malo dalj kot sicer. Nasvidenje prihodnjič! 338 TIM 8 • 78/79 prvi koraki _ Amand Papotnik KONSTRUKCIJSKA ZBIRKA Ali lahko tudi sami izdelamo sestavljanko za gradnjo šolskega okoliša, krajevne skup¬ nosti, izgradnjo soseske, mesta, itd. Odgo¬ vor je, da! Torej začnimo: Izdelati bi želeli konstrukcijsko zbirko oziro¬ ma dele za gradnjo stanovanjskih hiš, cest, spomenikov in drugih objektov, ki sestavlja¬ jo naš okoliš ali krajevno skupnost. Sestav¬ ljanke, ki jih izdelujejo naši proizvajalci igrač in drugih šolskih učil in ponazoril, niso konstruirane za gradnjo stanovanjskih ob¬ jektov, cest, igrišč, spomenikov in drugih objektov za gradnjo okolišev. Torej, ker ne obstajajo še te konstrukcijske zbirke, si jih bomo izdelali sami. 1. Nekaj splošnih podatkov: aj To sestavljanko lahko uporabljamo za gradnjo in postavitev okoliša (ožja in širša domačija, krajevna skupnost, vas, kraj, me¬ sto) po situacijskem načrtu. Za gradnjo in postavitev šolskega okoliša pri pouku spoznavanja narave in družbe ter za »fantazijsko« gradnjo v letu 2000, itd. b) Posamezne elemente za gradnjo lahko iz¬ delamo s pomočjo ročnega orodja ali s po¬ močjo električnega ročnega orodja, npr. s klip-kiap garnituro. c) Sestavljanko je torej možno uporabljati za ustvarjalno igralno dejavnost in kot di¬ daktično sredstvo in ponazorilo pri pouku v osnovni šoli. d) Izdelajo pa jo lahko tako mlajši kot sta¬ rejši bralci naše revije. Uvodoma sem želel poudariti pomen te iz¬ delave, vi pa sami presodite in razmislite, kako se boste lotili dela in komu boste sestavljanko namenili. 2. Nekaj napotkov za izdelavo: a) Namenoma sem prikazal načrt najprej v projekciji (okoliš) in nato samo elemente v enem pogledu. Ko boste prebrali spremno besedo, boste zopet za korak bližje k cilju — izdelavi. b) Izbira materiala in izdelava: Za podlago lahko izberete lesonitno ali ve¬ zano ploščo debeline 3—4 mm v velikosti 240 x 355 mm. Če se odločite za postav¬ ljanje objektov z zatiči, potem je najbolje, da celotno podlago navrtate s svedrom 0 3 mm v razdalji 22 mm od luknje do luk¬ nje. Podlago podprite z letvicami 10X15 mm, zato da bodo zatiči, ki so v spodnjem ele¬ mentu, prosto stali na podlagi. Za izdelavo posameznih elementov sestav¬ ljanke lahko uporabite smrekove ali bukove letvice različnih presekov (npr. 10, 15). V posamezne elemente izvrtajte izvrtine 0 3, dolžine 10—15 mm iz vseh strani (glej pri¬ kaze) in s tem lahko s pomočjo zatičev (0 3, dolžine 20—30 mm) elemente sestav¬ ljate v stolpnice, tovarne, skulpture, spome¬ nike, itd.). Razrezovanje letvic za izdelavo elementov lahko izvedete s pomočjo lisičjega repa, ta¬ ko da razrezujete na jeralniku. (Izdelava je- ralnika je opisana v Timu, letnik 64.) S po¬ močjo jeralnika dobite raven rez, kar je zelo važno pri sestavljanju elementov v navpični smeri. Nadalje je možno razrezovanje izvesti s pri¬ ključkom — krožna žaga KZ-113 02 klip-klap sistema ali s priključkom — povratna žaga PZ-135 02 klip-klap sistema. Nažagane dele morate površinsko obdelati (npr. s steklenim papirjem ali z vibracijskim brusilnikom, VB-102 03 -— priključek klip- klap sistema), seveda tako, da posamezne dele vpnete v primež. V te dele pa izvrtajte luknje 0 3 mm s po¬ močjo vrtalnika na vertikalnem stojalu SVS-111. Luknje morate izvesti čim bolj vzporedne, da bo možno lepo nalaganje ele¬ mentov pri gradnji stolpnic in visokih zgradb. c) Postavitev elementov v okoliš: Ko boste imeli že precej elementov, se lah¬ ko lotite postavitve okoliša. Prej ste verjetno že izdelali navrtano podlago, sedaj pa lahko pričnete s postavitvijo po načrtu. Elemente torej povezujte s pomočjo zatičev (lahko so držala lizalk, varilna žica 0 3 mm, okrogli zobotrebci, itd.) v vseh smereh, za TIM 8 9 78/79 3 39 ceste lahko uporabite furnir, lepilni trak, karton, za prometne znake zatiče z aplikacijo na podlagi iz furnirja, itd., pločnike 'iz kar¬ tona. Elementi, ki zapirajo objekt (stolpnico) imajo lahko fiksno steno, vsi ostali elemen¬ ti pa so le kvadri z luknjami 0 3 mm v ver¬ tikalni in horizontalni smeri (glej prikaze). Elemente lahko lakirate, barvate ali oble¬ pite s furnirjem (okna), samolepilno tapeto itd. d) Napotki za dopolnjevanje: Prikazal sem vam gradnjo sestavljanke, ki še ne obstaja v prodaji, a je nujna v šoli in za domače ustvarjanje. To sestavljanko lahko razširite v večjo (več podložnih plošč, še drugi elementi, škatla za postavitev v zbirko). Želim vam veliko ustvarjalnega zadovoljstva pri izdelavi in pri gradnji okolišev, resničnih in tistih v letu 2000 . 340 TIM 8 • 78/79 Pavle Ambrož GASILNI AVTO Pred nami je načrt posameznih sestavnih delov gasilnega avtomobila, ki nam ne bo služil za gašenje požara z vodo, temveč kot pomagalo gasilcem pri gašenju požara v viš¬ jih nadstropjih. Lahko bi ga uporabili tudi v druge namene. Pa začnimo z delom pri šasiji, ki je osnov¬ ni element, na katerega montiramo vse ostalo. Izrezali bomo dele zadnjega blatnika, to je 2, 3, 4 in 5. Izdelati moramo dva ena- KOSOVNICA ka blatnika. Zglajenega montiramo v ustrez¬ ne odprtine in zareze na šasiji. Nato izre¬ žemo še sestavne dele za prva dva blatnika — 6, 7 in 8. Sestavni del blatnika 8 služi istočasno tudi za šoferjev sedež in povezu¬ je oba blatnika med seboj. V sredini sedeža je še vzdolžna reža za montažo naslonjala 9. Ko smo tako montirali vse štiri blatnike in sedež na svoja mesta, se lotimo izdelave šoferjeve kabine. Ta je sestavljena iz sestavnih delov 13, 14, 15, 16 in 17. Sesta¬ vite najprej iz teh delov celotno kabino, jo površinsko zgladite in nato šele prilepite na ustrezno mesto šasije. Pred montažo ša¬ sije na njeno mesto jo lahko še znotraj pre¬ barvate s primerno barvo, ker to sedaj lažje storite kot pozneje, ko je že fiksirana na svoje mesto in morate notranjost barvati TIM 8 • 78/79 341 342 TIM 8 • 78/79 Gasilni pričvrstitev kosa laksa. Ta bo ob navijanju dvigal oziroma spuščal dvižno kabino z ga¬ silcem. Na zadnjem delu vozila montiramo ležišče 34 za namestitev nosilca dvižne kabine. Spodnji nosilec 18 je sestavljen iz treh de¬ lov: dva z oznako 18 in distančnika 19, ki pa v načrtu ni posebej narisan. Označen je le v sestavni risbi z oznako 19. Spodnji del je enak sestavnemu delu 18, le da sega do TIM 8 • 78/79 3 43 344 TIM 8 • 78/79 @>£Z kar je v zvezi z dviganjem kabine, naj bo izdelano tako, da bodo gibajoči deti imeli čim manj trenja, kar bo omogočilo pravilno delovanje mehanizma ob dviganju in spu¬ ščanju kabine. Ob koncu naj še omenim, da so nekateri se¬ stavni deli razmetani na vseh straneh in to zaradi boljšega izkoristka papirne površi¬ ne. Ne pozabite tudi na opremo vozila s signalnimi lučkami! TIM 8 • 78/79 345 KAKO SO NASTALI PARNIKI Prevedel Matjaž Zupan Ljudje so bili nezadovoljni s pogonom na veter ali na moč človeških mišic, zato so iskali drugačen pogon. Rimljani so okrog leta 500 naredili ladjo, ki jo je poganjalo nekakšno mlinsko kolo, ki ga je vrtela mula. Več kot tisoč iet za tem pa je francoski inženir Papin podal osnovo za parni stroj. Še sto let kasneje je drug Francoz, Perier naredil prvi čoln, ki se je poskusno premikal na parni pogon. Prvi uporabni parnik pa je naredil bankir iz Edinbourgha, Patrick Miller v 18. stoletju in ga tudi preizkusil na škot¬ skem. Na prvi vožnji je dosegel hitrost 5 vozlov. Ta čoln si je ogledal Američan Robert Fulton in leta 1803 naredil v Parizu i svojo verzijo parnega čolna. Štiri leta kas¬ neje je že osnoval prvo linijo s parniki po reki Hudson. V parnem stroju se je voda spreminjala v paro, ki so jo nato spuščali ven. Za to je bila potrebna sladka voda, torej je šla lahko taka ladja na morje le z zadostno količino vode, kar pa je povečalo njeno težo in zmanjšalo težo koristnega tovora. To pa so izboljšali s tem, da so dodali kondenzator pare, ki je paro utekočinjal nazaj. Leta 1818 je odšla prva ladja čez Atlantik iz New Yorka na Irsko. To je bila Savannah, ki pa je imela tudi še jadra. Prva ladja, ki je prevozila Atlantik samo na parni po¬ gon, pa je bila mala ladjica Sirius. Do popolnosti sta bili potrebni še dve stvari. Prva je bil kovinski trup in druga vijak. Tega je hkrati razvijalo več ljudi, med njimi tudi Ressel, ki je deloval pri nas. In kaj smo pridobili s parniki? Oceani so se zmanjšali skoraj na dve tretjini, pomorski promet ni bil nič več odvisen od vetrov in vremena. Včasih so potovale jadrnice iz Indije okoli Afrike v Evropo tudi 18 me¬ secev, parniki pa so isto pot prevozili v tem času kar trikrat. Nadaljnji razvoj pa je prinesel še nove stroje, dieselske in v zadnjem času še jedrske in se trenutno končal pri 500.000 tonskih tankerjih in hitrih hidrogiiserjih. 346 TUVI 8 • 78/79 modelarstvo Robi Veternik MODEL »F-3« Brezmotorni vezani model »F-3« je namenjen predvsem začetnikom. Izdelava pa je tudi zelo preprosta. Trup izžagamo iz 10 mm debele vezane plo¬ šče. Iz njega izžagamo del 1a, kamor bomo prilepili krilo (2). V zadnjem delu pa za- žagamo 3 mm široko zarezo za rep (4). Nato izdelamo krilo (2) in izvrtamo vanj 3 luknje 0 4 mm in dve 0 2 mm. V zarezo na koncu krila pa prilepimo še del 8, ki ima dve luknji 0 4 mm. Nato izdelamo rep (4) in višinsko krmilo (3). Na višinskem krmilu izžagamo del 3a in vanj izvrtamo luknjo 0 4 mm. Nato izdelamo del 9, ga zakri¬ vimo, počrtkamo na pravi kot in ga privi¬ jemo na del 3a. Del 3a nato pritrdimo v del 3 s pomočjo platnenih pasov. Višinsko kr¬ milo (3) nato prilepimo v rep (4) in nato vse skupaj v trup. Iz bele pločevine izde¬ lamo vagico (5) in jo privijemo v krilo. Z delom 6 nato povežemo vagico in višinsko krmilo. Ko je krmilo 3a vodoravno, mora biti vagica pravokotno na trup. Nato iz va¬ rilne žice izdelamo nosilca koles (11). Iz 8 mm vezane plošče izdelamo 2 koleščka (10) in ju nasadimo na nosilca. Na koncu nosilcev prispajkamo majhno matico, da se kolo ne snema. Izdelamo še drsnik (7) in ga pritrdimo v trup. Dele 11, 7, 6 izdelamo iz varilne žice 0 2 mm in jih ukrivimo po načrtu. Nosilca nato privijemo na krila, tako da se premikata. Ko model sestavimo, iz¬ vrtamo v nosu luknjo za svinec. Najprej model postavimo na ravnilo tam, kjer mora imeti težišče T. Nato pa dodajamo svinec toliko časa, da model stoji vodoravno, nato pa svinec stalimo in ga zlijemo v luknjo na nosu. Model nato še polakiramo z nitro- lakom in po svoje pobarvamo. Izdelamo še ročico (12) in napeljemo laks od ročice do vrvice. Razdalja naj bo 4 do 6 m. Model je narejen, zdaj pa poglejmo, kako ga starta- mo. V levo roko primemo ročaj, z desno pa držimo vrvico, in sicer 1 m od modela. Nato se začnemo vrteti v krogu in počasi po¬ puščamo vrvico. Nato primemo ročaj v des¬ no roko in vodimo letalo v krogu. Z mode¬ lom lahko dosežemo hitrost do 70 km/h. že¬ lim vam veliko uspeha in veselja ob spu¬ ščanju. TIM 8 • 78/79 3 47 Model 348 TIM 8 • 78/79 TIM 8 • 78/79 3 49 Marjan Zidarič RAKETNA TEHNIKA ZA MODELARJE IZDELAVA MODELA RAKETE S PADALOM IIM NAČRT GRADNJE Po daljši razlagi smo končno prišli do grad¬ nje preprostega modela rakete za tekmova¬ nja. To je model za motor potisne moči 0,5 Kp ali 0,5 Ns totalnega impulza (od 2,51 do 5,00 Ns). Material in orodje Material in orodje. Za gradnjo potrebujemo 2 mm balso, šeleshamer, lepilo ali temu po¬ dobno, UHU lepilo, kos balse 0 30 X 60, gumico, močnejšo nit, nitrolak in stekleni papir. Od orodja potrebujemo škarjice, modelarski nož, trikotnik ali ravnilo in palico premera 18 mm. Gradnja modela Telo rakete naredimo po načrtu tako, da ovi¬ jemo okoli palice 0 18 mm odmerjen kos kartona in ga na koncu na robu zalepimo ter počakamo, da se posuši. Ko je trup zlepljen in se osuši, ga polakiramo z nitrolakom in kasneje obrusimo. Lakiranje ponovimo, da dobi telo primerno gladkost. Stabilizatorje izrežemo Iz balse debeline 2 mm. Obrusimo vse robove in stranice razen tiste, ki je pri¬ lepljena na telo. Stabilizatorji naj imajo na koncu zaokroženo obliko zaradi manjšega upora. Precej pozornosti moramo nameniti brušenju krilc, ki morajo imeti povsem glad¬ ko površino in robove. Izdelava konice je precej zahtevna in jo je zaradi simetričnosti najbolje izdelati na stružnici, če te nimamo, jo izdelamo ročno. Za izdelavo uporabimo modelarski nož in stekleni papir, kot mate¬ rial pa balso ali lipo. Najprej oblikujemo stožčasti vrh do profila oziroma premera ra¬ kete in nato konico nadalje oblikujemo z brušenjem. Paziti moramo na simetričnost, kar se nam bo obrestovalo pri samem letu rakete. Konico je treba dobro zgladiti. Nekaj¬ krat jo prelakiramo in obrusimo, nazadnje pomešamo v lak še smukec in premažemo konico. Po dodatnem brušenju bo dobila.vi¬ soko gladkost, upor bo zaradi tega manjši. Sestava modela Na telo rakete (1) prilepimo pod kotom 80 stopinj štiri stabilizatorje. Pri tem moramo paziti na simetričnost in vzporednost prilep¬ ljenih stabilizatorjev. Stabilizatorje (2) prile¬ pimo na telo z močnejšim lepilom. Nato pri¬ lepimo na raketo vodilca (3), pritrdimo ko¬ nico (4) tako, da en konec vrvice pritrdimo na konico, drugega pa na elastiko. Prav tako en konec druge vrvice pritrdimo na telo in drugega na elastiko, nasprotno od teh dveh pa je pritrjeno na gumico padalo ali strimer trak. Pri strimer raketi pritrdimo vrvico na¬ vzven na težišče rakete tako, da je strimer privezan za raketo z eno vrvico, kar ustreza pravilom in tudi padanje je tako počasnejše. Raketo lahko obarvamo z barvnim nitrola¬ kom zaradi boljše vidljivosti, vstavimo motor predpisane moči, padalo ali strimer trak, določimo težišče in center potiska ter napi¬ šemo nanjo oznake kategorije. Na opisani način lahko napravimo dober in stabilen model, če bomo upoštevali vse na¬ potke. Načrt modela V nadaljevanju je priložen načrt stabilnega in preizkušenega modela S 3 B (raketa s pa¬ dalom, potisne moči 0,5 Kp). To je model z imenom Zvezda. Merilo je 1 : 1 in vse mere so v mm; načrt je povezan z opisom v poglavju a. 350 TIM 8 • 78/79 Slika 23. Načrt tekmovalne rakete ZVEZDA S3B TIM 8 • 78/79 351 Razmerje med premerom kupole in dolžine vrvic je 1 : 1,2, kar pomeni, da mora biti dol¬ žina vrvic 1,2 premera kupole. Vrvice lepi¬ mo na padalo z lepilnim trakom. Gumice vstavljamo na konec vrvic zato, da bi ubla¬ žila nateg pri izmetavanju padala iz rakete. Privežemo ga z vrvico na oba konca, in to en konec na telo rakete in drugi konec na padalo. Strimer trak uporabljamo z enakim namenom kot padalo. Z njim dosegamo sta¬ bilno pristajanje modela -— najpogosteje pa uporabljamo strimer trak pri raketoplanskih motorjih in raketah tipa S-6 strimer. Trakove izdelamo v razmerju 1:10. Izdelujemo jih iz krep papirja ali raznih svil. Slika 25. Padalo Slika 26. Posipanje padala s smukcem Priprava padala in strimer traka Pred zlaganjem je potrebno padalo posuti s smukcem, da se ne bi »zlepilo«. Padalo lah¬ ko zložimo na več načinov. Kako zložimo padalo? Najprej primemo pa¬ dalo v temenu kupole, a z drugo roko zateg¬ nemo vrvice (A). Nato ga na ravni ploskvi zložimo v obliko trikotnika in previjemo na polovico (B). Previjanje ponovimo (C, D), dokler ga ne zložimo v obliko manjšega kva¬ drata. Tako zloženo padalo zvijemo v zvitek (E in F) in ga ovijemo z vrvicami padala. Drug način zlaganja padala je prikazan na sliki 28. Najprej padalo previjemo prek po¬ lovice, nato pa obe strani previjemo v obli¬ ko trikotnika (A). Tako dobljeno padalo pre¬ vijemo vzdolžno (B), nato prečno (C), ter zopet vzdolžno (D) in tako -naprej, dokler ne dobimo potrebne velikosti za zložitev v telo rakete. Zvita padala ovijemo v tanek papir zaradi zaščite pred plini. Strimer trak izdelamo zelo enostavno. Izre¬ žemo ga v razmerju 1:10. Zvijemo ga v zvitek in vstavimo v telo rakete. Paziti mo¬ ramo, da trak ali padalo nista pretesno vlo¬ žena v telo rakete. Slika 28 Priprava modela rakete za start Enostopenjsko raketo pripravimo za start takole: V telo rakete (1) vložimo motor (2), ki mora biti v telo rakete trdno pritrjen. Nad motor vstavimo kos vate (3) v velikosti oreha, ki pa ne sme biti tesno nabita, mora pa pokriti motor, da tako zavarujemo padalo pred plini obratnega polnjenja. Zatem vložimo v tanjši papir zavito padalo (4). 352 TIM 8 • 78/79 Slika 29. Pristajanje rakete S6 Slika 31. Preizkus stabilnosti rakete Z nasaditvijo glave (5), povezane prek gumi¬ ce s padalom in telesom rakete je raketa pripravljena za start. Pred startom je potrebno še natanko pregle¬ dati, če so stabilizatorji na raketi trdno in pravilno prilepljeni in če je glava pravilno nasajena na telo rakete. Nato preizkusimo še stabilnost raketnega modela. To napravi¬ mo tako, da model rakete privežemo pri točki težišča na močnejšo vrvico in ga nato nad glavo sučemo v krogu, seveda na odpr¬ tem prostoru. Če je model rakete stabilen, bo letel z gla¬ vo naprej. Če raketa spreminja smer, nam to kaže njeno nestabilnost. Ugotovljeno ne¬ stabilnost odpravimo z obtežitvijo konice. Brez preizkusa stabilnosti novozgrajenega modela ne smemo lansirati. Preizkus stabil¬ nosti napravimo vedno le s polno opremlje¬ nim modelom, to je z vloženim motorjem in padalom. Lansiranje modela, priprava ter pripomočki pri izstrelitvi, izbira poligona ter varnostna pravila Raketni model lansiramo navadno s pomoč¬ jo startne rampe, ki ima lahko eno ali pa več kovinskih palic. Ob teh palicah se model ob startu pomika proti vrhu in dobi zaželeno stabilnost. Na sliki 32 sta prikazani izvedbi startnih ramp za rakete z vodili. Pri izstreljevanju moramo upoštevati var¬ nostna pravila: — rampa mora biti trdno postavljena pod kotom, ki je večji od 70 stopinj — v na- TIM 8 • 78/79 3 53 sprotni smeri od publike in ob upošteva¬ nju vetra; — hitrost vetra ob lansiranju ne sme prese¬ gati 35 km/h; — vidljivost ne sme biti manjša od 500 m, razdalja med modelom in lanserjem ozi¬ roma opazovalcem ne sme biti manjša od 5 m; — vžig motorja mora biti električen; — če motor ne deluje takoj, je potrebno počakati nekaj minut in šele nato ugotav¬ ljati napako. Za pravilen start je zelo važna vstavitev električnega vžigalnika oziroma vžigaine vr¬ vice. Na sliki 34 je prikazano vstavljanje vžigal¬ nika. Električni vžigalnik ali vžigalna vrvica morata biti vstavljena skozi šobo motorja do goriva. Žici pri električnem vžigalniku se ne smeta dotikati, kar dosežemo z ustrezno izolacijo. Raketne modele lahko zaradi varnosti star- tamo le na odprtih prostorih, travnikih ali za to določenih poligonih. Lansirni prostor mora biti brez naravnih ali umetnih preprek, zunaj območij letališč in oddaljen od elek¬ tričnih daljnovodov, naselij in vojaških ob¬ jektov. Zagotovljena mora biti tudi dobra vidljivost. Kategorije tekmovalnih raket po F Al pravilniku Pri tekmovanju in pri prepoznavanju raznih tipov modelov in moči motorjev je potrebno tudi poznavanje predpisanih oznak na rake¬ Slika 33. Shema stikalne naprave za varen električni vžig raketnega motorja tah. Zato navajamo nekaj oznak, ki jih mora poznati raketni modelar. S-1 — VIŠINSKE RAKETE (kategorije po moči motorjev) razred S1A razred S1B razred S1C razred S1D 0,00— 5,00 N/sek 5,01—10,00 N/sek 10.01— 40,00 N/sek 40.01— 80,00 N/sek S-2 — RAKETE S TOVOROM razred S2A razred S2B razred S2C 0,00—10,00 N/sek 10.01— 40,00 N/sek 40.01— 80,00 N/sek S-3 — RAKETE S PADALI razredi S3A, S3B, S3C, S30 — moči v N/sek po isti razporeditvi kot pri višinskih in drugih raketah S-4 — RAKETOPLANI razred S4A razred S4B razred S4C razred S4D razred S4F 0,00— 2,50 N/sek 2,51— 5,00 N/sek 5,01—10,00 N/sek 10.01— 40,00 N/sek 40.01— 80,00 N/sek S-5 — MAKETE VIŠINSKIH RAKET razredi S5A, S5B, S5C, S5D, S5F — moči motorjev po zadnji oznaki S-6 — RAKETE S STRIMER TRAKOM razredi S6A, S6B, S6C, S6D — moči po zadnji oznaki 354 TIM 8 • 78/79 Slika 34 Naslovi organizacij, ki se bavijo z raketnim modelarstvom in naslovi za nabavo modelarskega materiala ter revij V Sloveniji se z raketnim modelarstvom od leta 1969 naprej ukvarjajo klubi, ki so s to dejavnostjo pri nas tudi začeli. V teh klubih je mogoče dobiti nasvete in mate¬ rial — sprejemajo nove člane ali pa sve¬ tujejo, kako ustanoviti klub itd. V Sloveniji delujejo sedaj naslednji klubi: 1. Astronavtično raketni klub »VEGA« Sev¬ nica, Drožanjska 54, p. p. 42 2. Astronavtsko raketarski klub Vladimir Mihajlovič Komarov, Ljubljana, Hudover- nikova 8 3. Astronavtično raketno društvo Kranj, Koroška cesta 19 4. Astronavtično raketni klub »Bratstvo enotnost«, V. P. 1478, 61260 Ljubljana- Polje 5. Astronavtsko raketarski klub J. A. Gaga¬ rin, Dolenji Logatec 6. Astronavtično raketni klub Šmartno ob Paki Z raketnim modelarstvom se ukvarjajo tu¬ di krožki pri osnovnih šolah, kot na pri¬ mer: MK pri osnovni šoli Brezovica, MK osnovne šole Dušan Bordon, Semede¬ la, Koper, MK osnovne šole Ljubljana-Vič, Ljubljana, MK osnovne šole Moste-Polje, Ljubljana, MK osnovne šole Lovrenc na Pohorju, MK osnovne šole Kočevje in drugi. Edina trgovina v Sloveniji, kjer so na voljo raketni motorji in balsa, je Mladi tehnik, Stari trg 5, Ljubljana. Material je mogoče dobiti v že omenjenih klubih, ostala gradi¬ va pa v raznih trgovinah. Balso je mogoče naročiti tudi na naslov: Vazduhoplovni Cen¬ tar Jugoslavije, Timočka 18, Beograd (ob¬ časno imajo tudi raketne motorje). Raketne motorje B6-4 in C6-4 izdeluje Kemična in¬ dustrija Kamnik. Razne načrte in revije ter pravilnike je mo¬ goče naročiti na naslovu: Vazduhoplovni savez Jugoslavije, Uzum Mirkova 4/1, Beo¬ grad. Sestavke in načrte o raketnem modelar¬ stvu prinašajo še naslednje revije: Revija TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, Tehniške novine, Beograd, Ulica 7. juia 26, ABC tehnike, Zagreb, Dalmatinska 12, Revija MODELAR, VSJ, Uzum Mirkova 4/1, Beograd. Tuje revije lahko naročimo prek Državne založbe Slovenije, Inozemski oddelek, Ljub¬ ljana: Češkoslovaški MODELAR Polski Modelar Ruski JUNIJ TEHNIK in MODELiST KON¬ STRUKTOR. V Sloveniji izhajata tudi dve klubski mode¬ larski glasili, in to: glasilo oziroma bilten KOZMOPLOV, ki ga izdaja ARK V. M. Ko¬ marov Ljubljana in bilten KOMET, ki ga iz¬ daja ARK VEGA Sevnica. Obe glasili je mogoče naročiti. Uporabljena literatura: Ivan Ajbeg: Raketno modelarstvo, Gradimir B. Rančin: Program za osnovnu obuku raketnih modeiara. mali oglas Prodam digitalno ročno uro na tekoče kristale firme CASIO za 2.200.— din. Ura je še 6 me¬ secev v garanciji, kaže pa: uro, minute, posebej izveden kvadratek, ki nam kaže sekunde, datum, dan v tednu, luč za odčitavanje v temi in što¬ parico. Prodam še 3-kanalni light-show z močjo 1 kW na kanal, ki je zelo majhnih dimenzij, za 1.000.— din. Ponudbe pošljite na naslov: Edi Fabjan Avber 19 66210 Sežana TIM 8 • 78/79 3 55 daljinsko vodenje _ »v« MEŠALNIK (II) Električno shemo mešalnika prikazuje slika 28. Sl. 28. Shema » V« mešalnika in vezava v koder Operacijski ojačevalniki v tej vezavi obrača¬ jo fazo, zato moramo imeti tudi stikala za zamenjavo smeri hoda. Mešalnik sam je na shemi znotraj črtkanih linij, skicirane pa so tudi vezave s koderjem, katerih se bomo lotili kasneje. Izbira materiala Operacijski ojačevalniki so univerzalnega tipa, lahko 741, 747 (dvojni], 324 (štirikrat¬ ni) itd. Pazimo le na to, da delujejo tudi pri napajalni napetosti 6 V, imajo notranjo frek¬ venčno kompenzacijo in dovolj veliko izhod¬ no napetost (vsaj napetost napajanja — 2 V). Tiskano vezje sem sicer konstruiral za 324 (LM 324), ki vsebuje štiri operacijske oja¬ čevalnike v enem ohišju. Upori so Iskrini, moči 1/8 ali 1/4 W. Prav tako so Iskrini tudi potenciometri, pri čemer je P1 dvojni potenciometer. Ker potenciome¬ tre vgradimo v ohišje oddajnika, želimo, da so le-ti čim manjši po velikosti. Po možno¬ sti nabavimo miniaturne izvedbe s 4 ali celo 3 mm osjo. KOSOVNICA Element Št. kosov Potenciometer 100 K Lin 2 Dvojni potenciometer 2X100 K Lin 1 integrirano vezje 324 1 Dvojno stikalo 1 Upor 100 K 8 Upor 22 K 5 Upor 2K7 4 Po potrebi stikalo za zamenjavo hoda — dvojno preklopno 2 Kaširan vetronit 40 X 55 mm Gradnja Vezje zgradimo na ploščici tiskanega vezia, in sicer tisti del, ki je na sliki 28 označen črtkano razen potenciometrov in stikal. Sli¬ ko ploščice v merilu 1 : 1 prikazuje slika 29. Slika 29. Slika ploščice tiskanega vezja v me¬ rilu 1 :1 Na ploščici je dovolj prostora tudi za števil¬ ke priključnih sponk in tako se lahko lotimo tabele vrednosti in povezav. 356 TIM 8 • 78/79 Integrirano vezje 324 nožiča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 Priključek Sponka Opomba Ko je ploščica izdelana, najprej spajkamo upore, na koncu pa integrirano vezje. Kot sem dejal prej, je ploščica konstruirana za integrirano vezje LM 324 in če želite upo¬ rabiti kakšna druga, kot so npr. 741 ali 747, si morate ploščico prirediti. Pogled na izde¬ lano vezje je približno tak, kot ga prikazuje slika 30. Montaža in priključevanje Najprej poiščemo na ohišju oddajnika pri¬ meren prostor za stikalo in vse tri potencio¬ metre 'in še stikali za zamenjavo smeri hoda, če ju nismo imeli montirana še od prej. Nato poiščemo prostor za ploščico in se lotimo prevezave. V pomoč nam bo shema na sliki 28 in tabela vrednosti in povezav. Za malo manj spretne sem napisal še na¬ slednja navodila: — Žičko, ki je šla na drsnik potenciometra za dajanje povelj za smer, odspajkamo s potenciometra in vežemo na točko V me¬ šalnika; — žičko, ki je šla na drugi konec tega potenciometra (iz sponke 118 digitalne¬ ga koderja), vežemo na točko R mešalni¬ ka; — žičko, ki je šla na drsnik potenciometra za dajanje povelj za višino, odspajkamo in vežemo na točko Z mešalnika; — žičko, ki je šla na drugi konec tega po¬ tenciometra (iz sponke 120 dig. koderja), vežemo na točko X mešalnika; — + napajanje vežemo na točko 117 dig. koderja; — maso (0) vežemo na točko 127 digital¬ nega koderja; — drsnik potenciometra za dajanje povelja za smer povežemo s prvo sponko zgor¬ njega potenciometra dvojnega pot. P1, drsnik (Pl) pa s točko W na ploščici me¬ šalnika in stikalom S (točka W); — drsnik potenciometra za dajanje povelj za višino povežemo z drsnikom spodnje¬ ga potenciometra dvojnega potenciome¬ tra P1. Drugo sponko povežemo s točko TIM 8 • 78/79 3 57 T na ploščici mešalnika in T sponko sti¬ kala S; — U sponko stikala S vežemo z U sponko na ploščici mešalnika; — S sponko stikala S vežemo s S sponko na ploščici mešalnika; — potenciometer P2 vežemo na K in L spon¬ ki ploščice mešalnika, in sicer drsnik in eno sponko; — potenciometer P3 vežemo na M in N sponki ploščice mešalnika, in sicer drs¬ nik in eno sponko. Poskrbimo še za vezavo stikal za zamenjavo hoda tako, kot je narisano na shemi (sl. 28). Pri vezavi potenciometrov imejmo v vidu še naslednje. Pri dvojnem potenciometru P1 se mora pri gibanju osi v eno smer upor¬ nost za smer povečevati, za višino pa zmanj¬ ševati, da lahko menjamo delež mešanja. Ko je drsnik na sredini, sta obe upornosti ena¬ ki (50 KOhm). V eni skrajni legi mora imeti ena vrednost nič, druga pa polno (100 kOhm) in obratno v drugi skrajni legi. Pri vezavi P2 in P3 moramo vedeti, da se bo hod servo- mehanizmov, tj. velikost končnega odklona večala z večanjem upornosti obeh potencio¬ metrov. Po potrebi še zamenjamo zener diodo v ko- derju, in sicer naj bo ta za 8 V pri 9 V napa¬ janju oziroma 9 V pri 12 V napajanju od¬ dajnika. Uravnava in preizkus delovanja Ko smo vezje priključili, moramo uravnavati še nevtralne položaje za prvi in drugi kanal (za smer in višino). To 'izvedemo s pomočjo tri mer potenciometrov v koderju. Preizkus naredimo kar v celem sistemu, tj. z vključenim sprejemnikom in servomeha- nizmi. Ko je stikalo S izključeno, smer in višina delujeta normalno, tj. vsako povelje na svoj servomehanizem. S potenciometro¬ ma P1 in P2 lahko reguliramo velikost konč¬ nega odklona posameznega servomehanizma. Preklopimo stikalo S in opazujmo dogajanje. Pri dajanju povelj za smer (in višino) se zdaj gibljeta oba servomehanizma, in sicer en¬ krat v eno in drugič v drugo smer! Vpliv višine ali smeri na velikost končnega od¬ klona obeh servomehanizmov se da lepo regulirati z dvojnim potenciometrom P1. Končni odklon posameznega servomehaniz¬ ma še vedno lahko nastavimo s P2 ali P3. Opazimo tudi naslednje, če premikamo kr¬ milno ročico oddajnika po diagonali (pribi, pod kotom 45°), se premika le krmilna ro¬ čica enega servomehanizma in podobno velja za drugo diagonalo. To velja za oddaj¬ nik, ki ima »križ«, tj. eno krmilno ročico za dajanje povelj smeri in višine. Sicer si način krmiljenja preprosto izbiramo samo s preklopom stikala za »T« ali »V« tip. Pri »T« običajni imamo potenciometer P1 približno v srednjem položaju, ni pa to nujno, ker lahko nastavimo hod s P2 in P3. Seveda pa moramo uravnati P1, P2 in P3 za vsak model posebej, zato je dobro na po¬ tenciometrih imeti gumbe s skalo (delitvi¬ jo), da si posamezne položaje lahko zapom¬ nimo, če vozimo z enim oddajnikom več modelov. Dodatek V oddajniku, ki ima vgrajen »V« mešalnik, je pri normalnem obratovanju za letalske modele s »T« repom včasih opaziti rahel vpliv višine na smer. Ko dajemo povelja za višino, se rahlo premika tudi smerno krmi¬ lo, čeprav nismo dali takšnega povelja. Ta pojav se pokaže samo pri zelo enostav¬ nih koderjih, kot je npr. TIMov, 'in še to ne vedno. Da bi se temu izognili, sem konstru¬ iral preprost dodatek koderju, katerega she¬ mo prikazuje slika 31. Slika 31. Shema dodatka digitalnemu koderju V bistvu je to monostabilni multivibrator, ki poskrbi, da so preklopni časi 0,3 msek ved¬ no enako dolgi. Spremembe le-teh so bile vzrok opisanim nevšečnostim in s tem vez¬ jem te čase preklopov stabiliziramo. 358 TIM 8 • 78/79 TIM 8 • 78/79 3 59 V tem primeru vezje sestavimo tako, da po¬ vežemo vse prevezave tako, kot jih prika¬ zujejo neprekinjene linije. Možno je, da imamo na LED diodah tudi in¬ verzne signale: TJ- LED1 - LED2 TJ TJ ~LT U 1_J Pri takih signalih je potrebno vse vezi, ki so označene z eno zvezdico, prespajkati na črtkane linije. Prav tako je potrebno z zvez¬ dico označene upore prespajkati na črtkane pozicije. Včasih pa moremo iz delilnika v uri dobiti simetrični signal 1 Hz, kakršen je narisan na spodnji skici. Prevezave za tak signal ostanejo iste kot za prejšnji primer (črtkane pozicije), poleg tega pa še spojimo oba vhoda z vezjo J1 (dve zvezdici). Poglejmo si sedaj na kratko še deiovanje sa¬ mega vezja. Impulze najprej ojačimo z in- vertorjema IC1D in IC1E. Nato ta impulza diferenciramo z R3-C2 ter R5-C3, da dobimo dva ozka impulza: tik impulz in nekoliko širši tak impulz. Impulza sta razmaknjena za 0,5 s. Ta dva impulza sta direktno ali prek invertorja IC1B povezana na vhod dveh pa¬ ralelno vezanih invertorjev (1C1A in IC1F). Ta dva invertorja služita kot ojačevalnika. Iz njih prek potenciometra za jakost zvoka vodimo signal na transistorski ojačevalnik (T1). V kolektor transistorja je vezan minia¬ turni zvočnik impedance 8—10 Q. Zaradi kratkih impulzov je tok skozi transistor in zvočnik majhen. Trenutni maksimalni tok skozi zvočnik pa je omejen z induktivno upornostjo zvodnikove tuljave za hitre im¬ pulze. Vezje lahko napajamo z napetostjo 3—15 V. Ker je poraba zelo majhna, ga lahko napa¬ jamo kar iz obstoječega izvora v uri, na katero vezje priključujemo. Vhodni signali so prav tako lahko med 3 in 15 V, če le vezje napajamo iz istega vira, kot je vhodn-i signal. V nobenem primeru pa napetost vhod¬ nega signala ne sme biti višja od napajalne napetosti vezja. Vezje sestavimo na majhni perforiran! plo¬ ščici in ga po možnosti skupaj z zvočnikom vgradimo v uro. 360 TIM 8 • 78/79 Božo Ropret PRENOSNA ALARMNA NAPRAVA Bistvo alarma je, da prekine tišino, vzbudi zanimanje in prežene nepridiprave, ali jim vsaj povzroči neprijetnosti. Opisana napra¬ vica je miniaturna in jo namestimo oziroma obesimo na kljuko na notranji strani vrat. Kakor hitro se kdo dotakne kljuke, se spro¬ ži alarm, ki poneha šele po nekaj minutah, če prej ne pritisnemo na tipko. Odlike tega alarma so prenosnost, neodvis¬ nost od omrežne napetosti, lahka izdelava in tudi nizka cena. Delovanje vezja Vezje alarma sestoji iz hartlejevega osci¬ latorja, detektorja oscilacij in NF oscilator¬ ja z zvočnikom. Hartlerjev oscilator je na¬ rejen s FET transistorjem (katerimkoli, pra¬ ve polarnosti). Oscilator je konstruiran tako, da preneha oscilirati, če se ga dotaknemo v točki A. V točki A je zato prispajkana žič- nata zankica, s katero oscilator obesimo na kljuko vrat. če se torej dotaknemo vrat, prek nizke impedance roke odvedemo večji del signala in oscilator preneha nihati. Ob¬ čutljivost oscilatorja na dotik uravnavamo s potenciometrom P. Če oscilator niha, se nihanje prek transfor- matorčka prenese tudi na sekundar, kjer ga usmerimo z diodo D1. Ta mora biti germa- nijeva, da je padec na njej čim manjši. Usmerjena napetost odpira transistor T2, ki je zato odprt, dokler oscilator niha in je na kolektorju transistorja T2 nizka napetost. Ko oscilacije zaradi dotika prenehajo, se transistor zapre in kolektorska napetost na- rase do napajalne. Takrat se odpre dioda D2 in napolni kondenzator C2. Prek emitorskega sledilnika (s transistorjem T3) sprožimo oscilator z integriranim vezjem 555. Ta prek zvočnika oddaja vpadljiv zvok toliko časa, dokler se ne izprazni kondenzator C2. To pa traja nekaj minut, ker se C2 prazni le prek vhoda emitorskega sledilnika. Zvok lah¬ ko prekinemo tudi s tipko T, preden se kondenzator izprazni sam. Izdelava Vezje lahko sestavimo na ploščici univerzal¬ nega tiskanega vezja ali izdelamo posebno tiskano vezje v lastni konstrukciji. Vezi naj bodo pri povezavi oscilatorja čim krajše. Za tuljavo lahko uporabimo katerikoli minia¬ turni medfrekvenčni transformatorček, ki ima -na primarju navitje z odcepom in ima še nizkoimpedančno sekundarno navitje. Tiskano vezje skupaj z baterijami, zvočni¬ kom, tipko in stikalom vgradimo v majhno plastično škatlico. Žičnato zankico napravi¬ mo 'iz debelejše neizolirane bakrene žice, jo napeljemo skozi odprtino v škatlici in prispajkamo v -točko A na vezju. Po montaži nam ostane le še naravnavanje občutljivosti, če seveda vezje deluje. Če -ne deluje, še enkrat preglejmo vse vezi in po¬ vezave. TIM 8 • 78/79 361 Omenimo še, da je alarm primeren le za lesena vrata s kovinskimi kljukami. Na ko¬ vinskih vratih vezje ne deluje, ker predstav¬ ljajo prenizko impedanco in zato oscilator ne niha. Miloš Macarol TELEVIZIJA IN RAZVOJ KOMUNIKACIJSKIH MEDIJEV Na začetku razvoja brezžične televizije še nihče ni slutil, da bo televizijski sprejemnik nekoč služil tudi drugim namenom in ne samo spremljanju televizijskih programov, ki jih emitira javna oddajniška mreža. Danes lahko s priročnimi magnetoskopi in njim podobnimi napravami reproduciramo na te¬ levizijskih zaslonih poljubne televizijske programe, a prav tako tudi filmske posnet¬ ke napravljene z amatersko Super 8 kamero. Takšne avdiovizualne reprodukcije se na zu¬ naj bistveno ne razlikujejo od direktnega gledanja programov javne televizije. Razlo¬ ček je le v tem, da je čas predvajanja pri javni televiziji določen vnaprej in se mu moramo vsi podrejati, medtem ko čas re¬ produkcije programov z magnetoskopi lah¬ ko vselej prilagodimo lastnim potrebam in razpoloženju. Isto velja tudi za naprave, ki omogočajo predvajanje Super 8 filmov na televizijskem zaslonu (primer — CCS Co- lorvision). Z drugačno rabo televizijskega sprejemnika se srečujemo pri elektronskih igrah, kajti tu se človek sam ali skupaj s svojim part¬ nerjem aktivno vključuje v pravila igre in tako odločilno vpliva na razplet programa. Povsem drugačen način uporabe televizijske¬ ga sprejemnika se je uveljavil v novejšem času pri televizijskem časopisu, ki navzlic takšnemu nazivu nima veliko skupnega ne s televizijo in ne s časopisi, zato je resnično povsem nov medij. Osnov¬ na prednost televizijskega časopisa je v tem, da vse podatke prenaša v digitalni namesto v analogni obliki, kar omogo¬ ča hitrejši prenos večjega števila podatkov, hkrati pa tudi, podobno kot pri digitalnih računalnikih, njihovo ohranitev v spominu in možnost reprodukcije posameznih delov v poljubnem času. Televizijski časopis je največji razvoj doži¬ vel v Angliji. Tam sta se vzporedno pojavila kar dva sistema — CEEFAX in ORACLE, ki sta ju ločeno razvijali radiodifuzni organi¬ zaciji BBC in IBA, kasneje pa oba povezali v enoten sistem TELETEXT. Eksperimentalno emitiranje televizijskega časopisa je v Ang¬ liji začelo že septembra 1974 in od tedaj je ta novi medij dosegel velik napredek. Sprva je televizijski časopis obsegal le 24 strani, kasneje 50, medtem ko danes šteje že 100 strani. Vsaka stran televizijskega časopisa ima le 24 vrst, a v vsaki vrsti je prostora za 40 znakov. To je tudi osnovni standard za teletext stran. Mimo črk, šte¬ vilk in ločil so na razpolago tudi pokončni in vodoravni znaki za poenostavljene grafič¬ ne upodobitve. Pomanjkljivost televizijskega časopisa je le v tem, da ne more reprodu¬ cirati fotografij. Velika prednost televizij¬ skega časopisa pa je v tem, da vsak tre¬ nutek lahko emitira nove »izdaje« časopisa z najbolj svežimi Informacijami. Sistem te¬ levizijskega časopisa je danes prilagojen tudi za barvno tehniko. Na televizijskem zaslonu se vsako sekun¬ do zvrsti 25 slik, oz. 50 polslik. Digitalno kodirane informacije televizijske¬ ga časopisa je mogoče neopazno prenašati med samim televizijskim sporedom, vendar le v navpičnih potisnih intervalih TV signala, tj. v tistih časovnih presledkih, ko se elek¬ tronski žarek po izpisu polslike vsakokrat vrača v izhodiščni položaj v gornjem delu TV zaslona. Tu nekaj vrstic sploh ni name¬ njenih prenosu TV slike; te so v obrobnem zatemnjenem delu zaslona in zato jih mirno lahko uporabimo za prenos drugih podat- 362 TIM 8 • 78/79 : HOME NEHS HEftDL INES I This year ‘s totai o f OUEEN * S ftMftROS to I Irtdus t ry is t h® highest -since t h® *ch#m* b*g