9  770040  771208

UHiLLL/i

! LILl/iŽ-V  c L r L
bblbLil*.

V Ib LlLbLLb /UiU-LbUbLLb
bLbL-Llb VbULb ULbbM

V ©SJEKTJVU

1. Med Revellovimi novostmi za leto 2000 izstopa maketa ruskega
letala ekranoplan A-90 orljonok v merilu 1 : 144. To je prva repro¬
dukcija tega letala, ki se odlikuje po izjemnih manevrskih spo¬
sobnostih. Kaspijska morska pošast, kot jo imenujejo, je neke vrste
leteča ladja, ki lahko z veliko hitrostjo leti tik nad morsko gladino
pod območjem radarskega zaznavanja, zato še vedno velja za tajni
projekt.

2 .  Odlična maketa nemškega tanka iz druge svetovne vojne panzer IH
v merilu 1 : 35 je delo Bojana Korelca.

3 .  Nejc Zupan iz Domžal z Ikarusovim modelom bleriot II pred pre¬
izkusnim poletom na lanskem mitingu v Radomljah. Z očetom
Jožetom sta ga izdelala s skupnimi močmi. Model z razpetino
120 cm tehta 370 g, poganja ga motor s prenosom, ki se napaja iz
7 celic kapacitete 270 mAh. Model krmili z dvema mikroservo-
mehanizmoma z maso 9 g, za regulacijo vrtljajev pa uporablja re¬
gulator Jeti.

4 .  Skrivnostni hranilnik Alfreda Podgorelca iz Pesnice pri Mariboru
je eden uspešnejših izdelkov, ki so nam jih poslali naši bralci, in je
povsem na ravni nagrajenih izdelkov, zato si brez dvoma zasluži
mesto v tej rubriki.

5 .  Sergej Skledar iz Apač na Dravskem polju nam je poslal foto¬
grafijo šolskega model R-miška, ki ga je sam konstruiral. Model
z razpetino 1500 mm in maso 900 g poganja motor s prostornino
2,5 cm 3 .

Foto: J. Miljevič, B. Perdan, A. Podgorelec, S. Skledar in Revell



KAZALO

8

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

APRIL 2000, LETNIK XXXVIII, CENA 300 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 061/17 902 20,
faks: 061/17 902 30,
e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si
internet: http://www.tehniska-zalozba.si

Naročniški oddelek:

telefon: 061/17 902 24, faks: 061/17 902 30,
e-pošta: tzs-lj@siol.net

Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 300 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 1500 SIT.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet
Ljubljana: 50101-601-280532
Celoletna naročnina za tujino znaša
6000 SIT (66 DEM oziroma 36 USD).
Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki,
Ljubljana d. d., Trg Republike 1,

1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6

Urednik revije:  Jože Čuden
Odgovorni urednik:  Andrej Gogala
Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Računalniški prelom in izdelava filmov:
Lucija Martinčič, Anton Zupančič

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bdhm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Tisk:  Tiskarna Ljubljana, d. d.

Revijo sofinancirajo:

Ministrstvo za kulturo,

Ministrstvo za šolstvo in šport ter
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Republike Slovenije.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na
dodano vrednost po stopnji 8 %.

Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni
dovoljeno ponatisniti brez pisnega ••
dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Komercialni modeli lokomotiv in vagonov
Slovenskih železnic so silno redki, oziroma
jih sploh ni  mogoče kupiti, zato si nekateri
naši maketarji pomagajo s samogradnjo
ali s predelavo obstoječih modelov.

Foto: Jože Čuden

TTKf f

KAZALO 126671

2

5

8

13

14

16

25

28

32

34

35

37

38

39

40

MALE ŽELEZNICE
NA NURNBERŠKEM
SEJMU IGRAČ .

NOVOSTI

MED PLASTIČNIMI MODELI

IZVIDNIŠKO AMFIBIJSKO
OKLEPNO VOZILO BRDM-2

IZDELAVA TESNILA
IZPUŠNEGA LONCA

ELEKTRIČNI POGON -
ELEKTROMOTORJI (2. DEL)

MODEL PREKUCNIKA
ZA NAJMLAJŠE.

TIMOV TEST -
FC-16 ROBBE/FUTABA

ULTRAZVOČNI DETEKTOR .

MAKETA LADJE
HMS BOUNTY (8. DEL)

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO
MIR .

NENAVADNA SVETILKA

ZMAJI POD STROPOM

SPOMLADANSKI NAKIT

OKENSKE SLIKE

UGANKARSKI KOTIČEK

april 2000

1

Male železnice na nurnberškem
sejmu igrač

VLADO ZUPAN

Vsakoletni sejem igrač v Niimbergu
je največja svetovna prireditev, na kateri
proizvajalci modelov in maket predstavi¬
jo svoje novosti. S področja male želez¬
nice jih je bilo krepko čez sto, zato jih v
kratkem članku ni mogoče prikazati. To¬
krat predstavljamo nekaj lepih, zanimivih
modelov vodilnih proizvajalcev modelov
male železnice in spremljevalne opreme,
ki sodi na vsako maketo.

Zelo lepo je izdelan Rocov model stare parne lokomotive serije Rh 16 avstrijskih želez¬
nic (zgoraj).

Model težke dizelske lokomotive 2045 avstrijskih železnic (Roco) je videti kar grozljiv,
rabili pa so jo za tovorne vlake (levo).

Tovarna Roco iz Salzburga je predstavila električno lokomotivo
nemških železnic za vleko težkih tovornih vlakov. Model je
opremljen z zvočnimi učinki, kot sta piskanje lokomotiv in hrušč
ob odhodu vlaka s postaje.

Roco je za velikost N izdelal tudi dva vagona hrvaških železnic,
ki vozita v sklopu hitrega vlaka Mimara. Za velikost HO so ju
predstavili že pred leti.

Iz iste tovarne je model parne lokomotive serije 41, kije skupaj s
tenderjem dolg kar 275 mm in ima štiri pogonske osi. Lokomoti¬
va služi za vleko težkih tovornih vlakov.

Model parne lokomotive serije 39, ki gaje izdelala tovarna Fle¬
ischmann, krasi bogastvo drobnih detajlov.

Iz Roča prihaja tudi električna lokomotiva serije BR 151 s kar
šestimi pogonskmi osmi.

Tovarna Fleischmann sodi med vodilne nemške izdelovalce že¬
lezniških modelov. Na sliki je pogonska enota sodobnega hitrega
vlaka 1CE-2.

Zanimiv je Fleischmannov model električne lokomotive serije
145 koncerna BASF. V dolžino meri 21 7 mm.

Tovarne Marklin ni treba posebej omenjati, saj je na tem pod¬
ročju najstarejša in še vedno pojem za kakovostne in privlačne
modele. To potrjuje tudi model parne lokomotive, izdelane leta
1909. Takrat so jo imenovali "Lepa Wiirttemberžanka".

2

april 2000 TIKIi

REPORTAŽA

Marklin ima v svoji ponudbi številne modele oldtimerjev. Loko¬
motiva serije 34 je iz let okoli prve svetovne vojne. Modelček, ki
je dolg 163 mm, bi bil v okras vsaki maketi.

Model sodobne električne lokomotive serije 184 dolžine 184 mm
potrjuje kakovost tovarne Marklin.

Mdrklinov model električne švicarske lokomotive serije 460

Nemška tovarna Trix, ki slovi po skrbno izdelanih modelih, ima
v svojem programu veliko modelov velikosti N. Na sliki je model
parne lokomotive BR 18 iz leta 1918. Ker je velikost N manjša od
HO, meri model v dolžino le 145 mm.

Trixov model dizelske lokomotive BR 221. Pravo lokomotivo so
prvič izdelali leta 1962. Model je dolg 115 mm.

Trix je za velikost N izdelal kompozicijo primestnega vlaka z
dvonadstropnimi potniškimi vagoni. Na sliki je prva (vlečna)
enota, ki ima spodaj pogonske motorje, zgoraj pa prostor za pot¬
nike. Cela kompozicija iz treh enot je dolga 510 mm.

Najnovejši Trixov model prikazuje najsodobnejšo avstrijsko elek¬
trično lokomotivo serije 116, ki sojo začeli izdelovati leta 1999-
Vključena je v potniški in tovorni promet.

Mimogrede si za poslastico oglejmo še medeninasti model fran¬
coske parne lokomotive SNCF 242, izdelek švicarske tovarne
Lemaco. Težko, da jo bo kdo kupil, saj stane več kot 4000 švicar¬
skih frankov.

Na maketo poleg vlakov sodijo tudi mostovi, hišice, drevesa in
podobne drobnarije, ki pa niso prav poceni. Model starega lese¬
nega mostu tovarne Pola stane 35 DEM.

Tovarna Vollmer prednjači z bogato ponudbo in kakovostno iz¬
delavo različnih poslopij. Med novostmi je pozornost pritegnil
premični most z žerjavom za dviganje težkih tovorov. Mostje ši¬
rok 329 mm. Zanj bo treba odšteti 35 DEM.

mr 8  april 2000

3

REPORTAŽA

Kibri za okroglih 100 DEM ponuja skladišče naftnih derivatov
in polnilno postajo.

Med vodilnimi proizvajalci dodatne opreme je nemška tovarna
Faller, ki ima neverjetno veliko izbiro hišic, dreves in tudi avtomo¬
bilov. Zanimiv je model hiše v gradnji, ki ga dobimo za 45 DEM.

Fallerjev model stare nakladalne postaje v kamnolomu je gotovo
vreden nakupa, saj stane le 39 DEM.

Na maketi ne smejo manjkati človeške figurice. Na tem področju
je vodilni firma Preiser z Bavarskega. Tu je prikazan le manjši
izbor figuric v raznih pozah in poklicih.

Drevesca izdeluje več tovarn. Običajno so povsod le zelena, Hekijeva
na sliki pa so posebej zanimiva, ker imajo listje v jesenskih barvah.

Najlepši skrivnostni hranilniki

V oktobrski številki Tima smo objavi¬
li prispevek o izdelavi skrivnostnega hra¬
nilnika in obenem obljubili, da bomo
trem najuspešnejšim modelarjem, ki bo¬
do v uredništvo poslali hranilnike, izdela¬
ne po objavljenem načrtu ali zasnovane

Skrivnostni hranilnik Jerneja Ramovša - za¬
snežena hišica sije prislužil prvo nagrado.

tudi nekoliko po svoje, razdelili denarne
nagrade v višini 15.000, 12.000 in 9.000 SIT,
ki jih bo prispevala PROBANKA Mari¬
bor. Med izdelki, ki so v predvidenem
roku prispeli v uredništvo, smo izbrali tri
najlepše in najbolj zanimive.

Morda najzanimivejši hranilnik je letalce Mar¬
ka Bergamasca (2. nagrada). Kovanec gre
skozi režo le, če je propeler pravilno zasukan.

Nagrade zanje bodo prejeli:

1. Jernej Ramovš,

Šentrupert 108, 8232 Šentrupert

2. Marko Bergamasco,

Prešernova 5A, 6310 Izola

3. Vojko Car, Poljska 6,

Bakovci, 9000 Murska Sobota

Nagrajencem čestitamo!

Najlepši med hranilniki, izdelanimi po načr¬
tu v Timu, je delo Vojka Carja (3- nagrada).

4

april 2000 TTKf 8

REPORTAŽA

Plastični modeli na
nurnberškem sejmu

BOGDAN JAZBEC

51. mednarodni sejem igrač v Nurnbergu,
ki je potekal od 3. do 8. februarja, je letos
privabil rekordnih 2800 razstavljalcev, ki so
na 145.000 kvadratnih metrih razstavnih po¬
vršin prikazali svojo proizvodnjo in upali na
čim večji izkupiček. Na sejmu se poleg dru¬
gih pojavljajo tudi vsi proizvajalci plastičnih
maket, ki kaj veljajo ali hočejo veljati. Svetov¬
nih novosti je veliko, preveč za enkratno
objavo, zato smo se omejili samo na tiste
proizvajalce, katerih izdelki se bodo prek slo¬
venskih zastopnikov pojavili tudi na policah
naših trgovin.

Academy

http://www.academyhobby.com

Letošnji nastop Academy na sejmu je bil
samostojen, saj je prišlo do razdružitve z dol¬
goletnim partnerjem Minicraftom. Kljub
zmanjšanemu obsegu so predstavili nad štiri¬
deset novosti. Resnici na ljubo jih gre večino
pripisati izmenjavi orodij s Hobby Craftom.
Kataloško si novitete sledijo takole: v merilu
1 : 48 prihajajo F-117A (2118), polikarpov
I-l6 (2127), Me-109 G-6 (2146), F4U-1D cor-
sair (2147), Me-109D (2178), P-26A/C pea
shooter (2179), seversky P-35A (2180), P-36A
hawk (2181), P-40C tomahawk (2182), F-86F
sabre (2183), MiG-21L (2184), T-33A shooting
star (2185) in F-8F bearcat (2186). V merilu
1 : 32 je največja novost F/A-18C hornet,
medtem ko sta sopwith camel F-l in nieuport
Hobby Craftova stara znanca.

V merilu 1 : 72 velja posebej omeniti dru¬
žino štirih letal, ki so jo razvili iz B-377. Prvi
je potniška verzija strato cruiser (1603), tran¬
sportna verzija C-97A (1604) ter dve leteči
cisterni KC-97G (1605) in KC-97L (1606). Sez¬
nam novih maket v tem merilu nadaljujejo
F-8E crusader (1615), P-51C mustang (1616),
F-84E/G thunderjet (1617), F-89 scorpion
(1628), F-86F sabre (1629), Ju-87G stuka
(1641), Me-109G14 (1653), P-40E warhawk
(1671) in A-37B black eagle (1672). Izdelo¬
valci dioram bodo navdušeni nad maketo
Me-l63B komet, ki je opremljena s transport¬
nim vozilom in traktorjem. Komplet (1310)
ponuja tri vozila iz druge svetovne vojne
(dve nemški in jeep) ter množico posod za
gorivo, sodov in zabojev za strelivo.

Osem novosti se pojavlja v merilu 1 : 144.
Vse so reaktivna letala: F-14 tomcat (4434),
F-15 eagle (4435), F-16 falcon (4436), F-4F
phantom (4437), Su-22 fitter (4438), Su-25
frogfoot (4439), MiG-23 flogger (4440) in
MiG-29 fulcrum (4441).

Zaradi težav pri izdelavi orodij so že lan¬
skoletne najave dolgo pričakovanih oklepnih
vozil prenesli na sredino letošnjega leta. To
so v merilu 1 : 35: M-10A1 (1392), M-10
(1393), M-12 155 mm (1394) in M-36 (1395).
Za konec leta pa obljubljajo še M-728 CEV
"Vietnam" in figure vojakov francoske tujske
legije.

Academyjin F-86F sabre (2162, 2183) je vre¬
den vsakega vloženega tolarja. Maketa ima
vgreznjene panele, detajlirano podvozje in
kabino ter možnost razklenjenega trupa, pri
katerem je viden motor.

Prizor z razstavnega paviljona firm Eduard
in Aeromaster

Zbirka Eduardovih letal iz 1. svetovne voj¬
ne v merilu 1 : 48 je vse bolj dopolnjena. Le¬
tos ji bodo dodali še naslednja: roland C 2
(8040), roland C 2 profipack (8041), pfalz D.3a
profipack (8045), zgodnjo verzijo pfalz D3a
(8046), sopwith camel (8056) in sopwith camel
profipack (8057), nieuport 11 BeBe (8069), ni¬
euport 21 profipack (8076), nieuport 11 profi¬
pack (8070), zgodnjo verzijo albatros D.2
(8080) in albatros D.2 profipack (8081).

V merilu 1 : 72 se pojavljata trokrilnika
fokker Drl in albatros D5: prvi s kataloškimi
številkami 7014, 7015 in 716 (zadnji dve sta v
izvedbi profipack), albatros pa s 7018, 7019,
7020, slednja v verziji profipack.

V najmanjšem merilu 1 : 144 preseneča na¬
java nemškega trimotornega letala Ju-52/3m.
Za konec naj dodam, da je Eduard izredno po¬
večal izbiro fotojedkanih kovinskih delov v
merilu 1 : 32, s katerimi bomo lahko izboljšali
makete letal, ki so praviloma starejšega datu¬
ma. Izdelki Eduard express mask pa nam bo¬
do olajšali delo pri maskiranju.

Heller

E-pošta: hellersa@compuserve.com

V borbi za kupce je ta znani francoski
proizvajalec ubral posebno pot. Večino svo¬
jih izdelkov ponuja v ličnih kompletih, ime¬
novanih "kit", ki poleg makete vsebuje še
lepilo, vse potrebne akrilne barve in čopič.
Oznaka kit ima več stopenj. Najpreprostejša
(za začetnike) je rapid kit, ki se stopnjuje od
1 do 4. CK pomeni zbirko treh ali štirih ma¬
ket, ki se stopnjuje od 1 do 3- V kitu, ki se
stopnjuje od preproste štirice do zahtevnejše
desetke. V nadaljevanju bo maketa, če obsta¬
ja v izvedbi kit, označena poleg običajne ka¬
taloške številke še s svojo številko.

Heller ponuja svoje avtomobilske in moto¬
ciklistične novosti v različnih merilih. V merilu

Heller: Le Redoutable (1 : 400)

Academy: P-26A/Cpea shooter (1 : 48)

Academy: B-3  77 strato cruiser (1 : 72)

Eduard

http://www.eduard.cz

Češki proizvajalec Eduard s približno
osemdesetimi zaposlenimi, ki dominira na
svetovnem trgu kovinskih jedkanih dodat¬
kov, se v zadnjem času pogumno podaja na
trg tudi z zanimivimi in čedalje popolnejšimi
maketami. Njihova airacobra v merilu 1 : 48
je takšna, da pred njo ne bi zardevali niti naj¬
boljši proizvajalci z Daljnega vzhoda. Sicer
pa bo airacobra na voljo v verzijah P-400
(8061), P-39D profipack (8062) in P-39Q
(8063). Zgodba je podobna pri Me-108B
(8052) in Me-108 profipack (8053). Izid teh
maket obljubljajo za drugo polovico leta, ker
naj bi imeli nekaj težav s čistostjo kalupov.

TIKI 8  april 2000

5

1 : 43 je to peugeot 206WRC (80192, 59192), v
1 : 24 Cadillac eldorado biarritz (60705, K8), ja¬
guar XJ 220 (60768, K6) in tovornjak mercedes
actros (60783, K8), v 1 : 12 motor classic rider
(80907), motor road bike (80908) in v 1 : 9 dir¬
kalnik kawasaki ZX-7RR (60909, K8).

Nove makete oklepnih vozil so tank so-
mua (79875, 59875) v merilu 1 : 72, obrambni
sistem patriot (81138) v merilu 1 : 48 in tank
leopard 2 (81139) v merilu 1 : 35.

Za razvedrilne bi lahko označili makete,
ki so se zgledovale po priljubljeni ameriški ri¬
sanki Simpsonovi in po žuželkah v naravi:
Homer Simpson (79500, 59500), Bart Simp¬
son (79501, 59501), mravlja Formica Rufa
(79400, 59400), hrošč Lucanis Cervus (79401,
59401) in hrošč Oryctes Nasicornis (79402,
59501) so vsi v merilu 1 : 12.

Z malo potrpežljivosti si lahko sami izdela¬
te posnetek Eifflovega stolpa v merilu 1 : 650,
ki meri v bazi 188 mm in je visok 477 mm
(81201, K7).

Zanimive so tudi nove letalske makete:
mirage 2000-5F (79907, 59907) in rafale M
(79908, 59908) v merilu 1 : 144, v 1 : 72 pa
E-2C hawkeye (80349), nord 2501 "noratlas"
(80374) in rafale M (60410, K7). V merilu
1 : 48 so ponatisnili dolgo pričakovani mira¬
ge 3 C/B (80411) in na novo pripravili F-15A
eagle (60410, K7).

Med civilnimi letali sta nova airbus A300
(79773, 59773) v merilu 1 : 487, caravelle
(79774, 59774) v merilu 1 : 200. Bogat Heller-
jev vesoljski program zdaj dopolnjujejo še ve¬
soljski čolniček Columbia (79726, 59774) v
merilu 1 : 400, mednarodna vesoljska posta¬
ja (80444, 60444) v merilu 1 : 125 in shuttle
Discovery z nosilno raketo (60358, K5) v me¬
rilu 1 : 288.

Posebno pozornost si zasluži rekordni
balon, ki je prvi brez vmesnega pristanka
obletel Zemljo, Breitling Orbiter 3, s preme¬
rom 210 mm in višino 470 mm (80443,
60443) v merilu 1 : 125.

Ljubitelji ladij se bodo razveselili naslednjih
novosti: Badesteinur (80608) v merilu 1 : 200,
vojaške ladje v merilu 1 : 400 Colbert (81040),
Maille Breze (61012, K4) in Duguay Trauin
(61032, K7) ter podmornica Le Redoutable
(61075, K4). Nove makete jadrnic bodo: Pamir
(80887) v merilu 1 : 150, La Reale de France
(80898) v merilu 1 : 75 in letošnja posebnost
katamaran z Ocean Challengea, pokrovitelja
firme Sony v merilu 1 : 125 (80617, 60617).

Italeri

http://www. italeri. it

Na razstavnem paviljonu Italerija je bilo
opaziti, da ni več dosedanjega tesnega so¬
delovanja z Dragonom. Žal mi ni uspelo
izvedeti, ali to pomeni, da omenjenega pro¬
izvajalca ne bo več na našem trgu. Italerijev
katalog ponuja množico novosti, še več pa je
ponatisov maket iz popravljenih ali konverti¬
ranih orodij.

Kataloško se novosti začnejo s helikop¬
terji v merilu 1 : 72: H-21 v izvedbi gunship
(1203), H-19 B/S-55 chickasaw (1206),
AB-204B v izvedbi SAR (1201), HH-60H
seahawk (1210). V merilu 1 : 48 si bomo lah¬
ko omislili WAH-64D longbow apache (863)
ali odlično AH-1W super cobro (381) v meri¬
lu 1 : 35 (nekdanji MRC).

REPORTAŽA


Heller: leopard 2 (1  .• 35)

Heller: Breitling Orbiter 3 (1 ; 125)

AH- 1W super cobra (381) v merilu 1:35 je luč
sveta ugledala pri MRC-ju. Maketa, ki omogo¬
ča odprte panele na motorju in elektroniki pod
pilotsko kabino, je dobrodošla pridobitev za
graditelje sodobnih tankovskih dioram.

Seznam letal v merilu 1 : 72 začenja že
lani obljubljeni JAS-39A grippen, sledijo mu
F-14B tomcat (1202) ter prototipa in rivala bo-
eing JSF X-32 (1208) in lockheed JSF X-35
(1209). Obljubljajo tudi povsem novi F-22 rap-
tor. Spisek nadaljujejo
F-16A/B (1204), hawk
Mk.100 (1211), suhoj
S-37 berkut (1212),

Me-110D3 (1205),

cant-z.501 (112) limi-
ted, dornier Do-24T
(122) limited, AC-47
gunship (167), Ju-188
Al-El limited in znan¬
stvenofantastični F-19
stealth (155).

V merilu 1 : 48 so
nova letala EF-2000
typhoon (862), U-2R
senior span (864),

F-15E (865) in ogrom¬
ni AC-130U spectre
gunship (866).

Pristaši velikih le¬
talskih maket bodo
lahko kupili sicer ne

Italeri: volvo globetrotter XL (1: 24)

Italeri: Napoleonovo topništvo (1 72)

preveč posrečeno maketo F-117A stealth
(829) v merilu 1 : 32.

Italerijev avtomobilski salon bo bogatejši
za naslednje makete v merilu 1 : 24: lambor-
ghini diablo 1999 (687), jeep (721), in težko-
kategornike western star conventional
(3802), volvo globetrotter XL (3801) in Scania
millennium trnek (3802). Makete pa bomo
lahko dopolnili s ponatisom tovornjakarskih
dodatkov (720).

Pri figurah vojakov v merilu 1 : 72 priha¬
jajo na trg štirje novi kompleti. Kompleta
6017 in 6018 ponujata dodatke in topništvo
za Napoleonovo armado, 6021 in 6022 pa
predstavljata rimsko pehoto in njihove galske
nasprotnike.

Odlika Italerija je v dobri zastopanosti
oklepnih vozil in bojne tehnike, tudi takšnih,
ki so bili odrinjeni na rob vojaške zgodovine:
flakpanzer 4 ostwind (376), LUT-4 ”water
buffalo" (379), steyr RSO (227) limited,
marder 3 Ausf.H (210), demag D7 z raketnim
lanserjem (375), Pz.Kpfw. 4 Ausf (H) (263),

Italerijevi P-51 mustang 1 "razorback" (090), F-100D super sabre (098)
in Fw-190 D9 (856) so v merilu 1 : 48. Prva dva sta iz novih orodij, za
zadnjega pa so si kalup sposodili pri Dragonu.

6

april 2000 TIKI 8

REPORTAŽA

uničevalec tankov M-36 (250) limited, Chev¬
rolet gun tractor (240) limited, flak 38 (377)
in maultier s flakom 38 (380). Pri novejših
oklepnikih so nova tri vozila: havbica paladin
s.p (372), leopard 1 A2 (374) in izvidniški
oklepnik z minometom lav-25 (378). Za izde¬
lovalce dioram so ponatisnili razvaline cer¬
kvenih oken z zidom (408), cerkvenih vrat z
razrušenim zidom (409) in železnimi parkov¬
nimi vrati (412). Vse navedene oklepne
novosti so v merilu 1 : 35.

Pri ladjah je samo ena noviteta - jedrska
letalonosilka v merilu 1 : 720 LHA-4 U.S.S.
Nassau z dolžino 356 mm.

Revell

h ttp://www .revell.de

Najbolj zajetno bero novosti je predstavil
Revell; navsezadnje se to tudi spodobi za naj¬
večjega svetovnega proizvajalca maket.

Seznam novitet pričenjata dve letalski
maketi v manjšem merilu 1 : 144 suhoj Su-37
berkut (4000) in revolucionarni ekstravagant¬
ni križanec med ladjo in letalom ekranoplan
A-90 orljonok (4609).

V merilu 1 : 72 je mnogo zanimivih novih
maket letal predvsem iz druge svetovne voj¬
ne: mistel 5 - kombinacija He-l62/arado
E-377A (4145), dornier Do-335Al (4324),
henkel 177A-5 (4616), focke wulf F-8/F14
(4147), Me-262 reconnaissance. Letošnja po¬
sebnost je pakiranje dveh letal, nekdanjih ri¬
valov. Tako lahko dobimo v eni škatli Me 109
in spitfire (4152), Fw 190 in hurricane (4l6l)
ter Me-262 in mustang (4151).

Pri sodobnejših letalih ne moremo mimo
treh novih tornadov. Prvi je verzija GR.Mk.l
RAF (4619), drugi dve, ki sta prava paša za
oči, pa sta jubilejni tornado ob 40-letnici
eskadrilje JG31 (4390) in tornado ECR v po¬
slikavi tiger meet (4617). S kataloško številko
(4615) je tu še en čudovit jubilejni F-4F (ob
40-letnici eskadrilje JG71). Znova je najavljen
že lani obljubljeni fiat G91 (4370). Seznam
maket v merilu 1 : 72 zaključuje šest novitet:
saab jas 39 grippen (4611), B-52D (nekdanji
Monogram) (4608), A-6E intruder (4614),
F-14A tomcat (4322), F-22 raptor (4618) in
F-16A MLU (4612).

Graditelje maket, ki prisegajo na merilo
1 : 48, bo razveselilo devet novosti. Kot prvo

Revell: Me 109 in spitfire (1 : 72)

Revell: Zeppelin NT (1: 200)

Korveta Snowberry v
merilu 1: 72 (5061) je
z dolžino zavidljivih
850 mm in 202 sestav¬
nima deloma seveda
pete težavnostne stop¬
nje.

naj omenim raketno letalo Ba-349A natter z
lansirnim stolpom (4613), sledijo Me-l63
B-la komet (4546), Fw-190 D-ll (4548),
F-117 nighthawk (4545), F-15E eagle (4550),
F-5e tiger 2 (4556), impozantni 934 mm dol¬
gi bombnik B-1B (4560), eurofighter (4551)
in še dvosedi rafale (4549).

Če smo negodovali, da sta Hindenburg in
Graf Zeppelin premajhni zračni ladji (M 1 : 720)
je zdaj tu Zeppelin NT (4825) v merilu 1 : 200.

Civilna flota letal v merilu 1 : 144 se je
povečala za pet letal: airbus A 321 (4236)
Lufthansa, A 321 (4247) Swissair, airbus
A 320 (4240) Condor, boeing 737 - 800 (4245)
KLM in B 737 - 800 letalskega prevoznika
Happag Lloyd.

Helikopterji so dobili dva novinca v meri¬
lu 1 : 144. Gre za dve generaciji transportnih
helikopterjev. Stari dobri CH-47D chinook
(4459) in novi Natov NH90 (4455). V 1 : 72 so
novi agusta A-109 (4456), EC-135 "Adac"
(4457), beli 4l2klu (4461), veteran sikorsky
H-19 (4460) in kot zadnji še atraktivni Bo-105
PAH (4453), ki v agresivni sršenji poslikavi
opozarja na svojo protitankovsko namemb¬
nost in obenem na 20-letnico služenja v 26.
kopensko-zračnem korpusu iz Rotha.

Revell: Mednarodna vesoljska postaja (1: 144)

Vesela vest za ljubitelje astronavtike je, da
Revell pripravlja maketo mednarodne vesolj¬
ske postaje Alfa, ki je najavljena za zadnjo
dekado tega leta. Ker na sejmu še nismo vi¬
deli prototipa, je mogoče, da bo luč sveta
ugledala šele naslednje leto.

Področje znanstvene fantastike je boga¬
tejše za maketo vesoljske ladje Perry Rhodan
(4853). Maketa s premerom 239 mm ima 25
delov.

Za nostalgike in stare morske volkove pri¬
haja poslastica v merilu 1 : 96, U.S.S. Consti-
tution, ki meri v dolžino kar 960 mm in je vi¬
soka 680 mm. Maketa ima kar 1307 delov.
Druge novosti med plovili so reševalni čoln
Arkona (5226), 1 : 72, letalonosilka Iliustrious
(5035), 1 : 700, bojna ladja New Jersey (5059),
1 : 350, korveta Snowberry (5061), 1 : 72 in
nosilka razreda Wasp (5062), 1 : 700.

Bojna ladja Constitution, zgrajena leta 1784,
je bila vse do leta 1812 ponos ameriške mor¬
narice. Maketa v merilu 1 : 96 (5602) je pra¬
va poslastica za ljubitelje starih ladij. Za
gradnjo te makete si moramo najti prostor v
stanovanju in seveda veliko časa, saj meri v
dolžino 960 mm in v višino 680 mm, sestavlja
pa jo 1307 delov.

Med maketami vozil začnimo z nemškimi.
BMW M coupe (7369), mercedes-benz S 600
(7384), BMW 507 touring šport cabrio (7385)
in BMW Z8 (7382) so v merilu 1 : 24. V kata¬
logu najdemo tudi štiri "američane" v merilu
1 : 25: dodge sidewinder show truck (7378),
Dan Fink's speedwagon (7328), corvette C-5R
(7221) in shelby series 1 (7379). Če so nam
bližji ekstravagantni modeli, bomo verjetno
posegli po lamborghiniju diablo VS (7379),
racing cobri (7372) ali celo po prenovljenem
mini cooperju (7383), vsi 1 : 24.

Ljubitelji dvokolesnih konjičkov bodo
lahko svojo zbirko obogatili z dvema motor¬
jema v merilu 1:9:  ducati 996 fogarty winner
99 (7919) in honda VTR 1000 SP-1 (7917).

Zahtevnostna stopnja 5 označuje dva no¬
va tovornjaka prikoličarja: volvo "blue rebel"
(7543) in “becker challenge team" truck
(7535), oba v merilu 1 : 24.

V segmentu figur in vojaških vozil so v
merilu 1 : 72 nove nemške sodobne padalske
enote (2512) ter tri kombinacije tanka in fi¬
gur: challenger + angleška pehota (3163),
sherman + ameriška pehota v Ardenih (3165)
ter oklepnik marder + nemška oklepna peho¬
ta KFOR (3165). Novosti so tudi tank Sd.Kfz.
161/2, 4 1. 1943 (3119), samohodna havbica
Pzh 2000 (3121), izvidniški oklepnik SpPz
"luchs" 8x8 (3118) in tank challenger lMk3
KFOR (3120).

Seznam letošnjih Revellovih novitet za¬
ključujejo tri vojaška vozila in komplet voja¬
ških figur v merilu 1 : 35: polgoseničar demag
D7 lt, 1. 1939 (3039), posebno radijsko vode¬
no vozilo borgward 4 Ausf.A, 1. 1942 (3041),
in vozilo za tehnično podporo MAN 10 t migL
8 x 8, 1. 1983 (3044). Pri figurah je edina no¬
vost sodobna nemška pehota (2611).

mr 8

april 2000

7

PRILOGA

Izvidniško amfibijsko oklepno
vozilo BRDM-2

(Bronevaja razvedivatelnaja delatnaja mašina - 2)

ANDREJ KOGOVŠEK

Oklepno vozilo BRDM-2 (Bronevaja Razvedivatelnaja Delatna¬
ja Mašina - 2) je nastalo v 60-tih letih kot rezultat sprememb v
organizaciji strateških in taktičnih sil v odnosu dveh velikih sve¬
tovnih sil - Varšavskega in pakta NATO. Zaradi potrebe po boj¬
nem sredstvu, ki bi omogočilo opravljanje različnih bojnih nalog
v oklepnih, protioklepnih in daigih enotah, namenjenih hitremu
posredovanju in preprečevanju naglih prodorov v nasprotnikovo
zaledje, so v Sovjetski zvezi zasnovali amfibijsko oklepno vozilo
serije BRDM, ki je kasneje služilo za mnoge različne namene.
Osnovno vozilo BRDM-2 (GAZ 41-02) je nastalo iz amfibijskega
oklepnega vozila BRT - 40P (BRDM-1) sredi 60-tih. Zaradi svoje
vsestranskosti in amfibijskih lastnosti so osnovno vozilo uporabili
za izdelavo različnih izvedenk, od katerih so najbolj znane: izvicl-
niška, protioklepna (BRDM-2 s protioklepnimi vodenimi raketami
AT-2b swatter, AT-3 sagger/maljutka in AT-5 spandrel), poveljni¬
ška BRDM-2U, radiobiološka BRDM-2 RBK (a/b) in protiletalska
LSRS strela-lM (SA-9 gaskin), opremljena s protiletalskimi raketa¬
mi zemlja-zrak 9M 31M z infrardečim in kontrastnim sledenjem in
vodenjem. Vozilo je bilo uvedeno v oborožitev mnogih držav, čla¬
nic Varšavskega pakta, in držav, ki so bile pod sovjetskim vplivom,

Slika la. BRDM-2, 10118, 54. okmb Vrhnika

Slika 3- BRDM-2, 10080, 74. okmb Maribor

Slika 4. Maketa vrhniškega oklepnika 10118

Slika lb. Pogled z desne: BRDM-2, 10118, 54. okmb Vrhnika

Slika 2. BRDM-2, 10253, 24. okmb Cerklje ob Krki

8

april 2000 TIE.f

med drugim tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Zaradi svoje kakovosti jo kljub starosti še
vedno uporabljajo mnoge vojske po sve¬
tu, med drugim tudi slovenska, kjer se vo¬
zilo v izvidniški izvedenki uporablja v 24.,
54. in 74. okmb, protiletalska različica pa
je v sestavu 9. raketne brigade Kobra.

Izvidniško amfibijsko oklepno vozilo
BRDM-2

BRDM-2 je amfibijsko oklepno vozilo
s stalnim štirikolesnim pogonom in vgra¬
jenim centralnim nastavljanjem zračnega
tlaka v pnevmatikah za primer težje pre¬
hodnosti terena. Za premagovanje hribin
in manjših rovov lahko voznik uporabi
dva para posebnih spuščajočih se koles,
ki sta nameščena na spodnjem delu okle¬
pa med pogonskimi kolesi vozila. Oklep
škatlaste oblike s sprednjim delom spo¬
minja na obliko čolna in omogoča dobre
plovne lastnosti vozila pri premagovanju
vodnih ovir. Oklep vozila je izdelan iz
varjenih jeklenih plošč in zagotavlja po¬
sadki zaščito pred izstrelki iz pehotnega
orožja in drobci topniških granat. Vozilo
je funkcionalno razdeljeno na upravno-
bojni in pogonski del, ki sta med seboj
hermetično ločena s pregrado. Nad uprav-
no-bojni del je nameščena trapezoidna
kupola, v katero sta nameščena težki mi¬
traljez KPVT 14,5 mm in sprežni mitraljez
PKT 7,62 mm (slika 5). Kupola je po¬
dobne oblike kot pri vozilih serije BTR
(BTR-60, BTR 70 ...). Novejša vozila ima¬
jo v kupolo vgrajena stranski in zadenjski
opazovalni vizir. V upravnem delu je pro¬
stor za voznika, poveljnika in operaterja
kupole oziroma bojnega dela. Voznik ima
svoj delovni prostor na sprednjem levem
delu vozila poleg poveljnika. V primeru
bojnega delovanja voznik in poveljnik
spustita oklepna pokrova vetrobranskih
stekel in svoje delo opravljata s pomočjo
desetih dnevnih opazovalnih vizirjev
TPN-A in posebnega poveljnikovega vi¬
zirja TPKU-2B, ki mu je mogoče spremi-

PRILOGA

Slika  5. Kupola s težkim mitraljezom KVPT
14,5 mm in sprežnim mitraljezom PKT

Slika  7. Pogled od zadaj  - kanal vodnega
curka

Slika 8. Vlečna vrv za vleko po vodi. Poleg je
za 10080.

Slika 6. Osvetljevalni IR-žaromet s pozicij¬
sko lučjo in žarometom z nastavkom za
nočno vožnjo

njati kot opazovanja. V nočnem času se
voznikov (sprednji) in poveljnikov vizir
zamenjata z nočnima, ki delujeta skupaj z
IR-reflektorji, nameščenimi na vozilu po¬
leg žarometov (slika 6). Posadka lahko
poleg tega za opazovanje uporabi tudi
stranske vizirje. Na obeh bokih oklepa
ima vozilo strelni lini, ki posadki omogo¬
čata obrambo vozila z osebnim pehotnih
orožjem. Vozilo je opremljeno z radijsko
postajo R-123 (JLA), napravo za določanje
geografskega položaja vozila (žirokom-
pas) in sistemom nuklearno-biološko-ke-
mične zaščite. Vstop in izstop iz vozila je
mogoč z vrha oklepa, kjer sta nameščena
dva vhodno-izhodna
pokrova.

V pogonskem de¬
lu je nameščen osem-
valjni vodno hlajeni
bencinski motor s
140 KM. BRDM-2 je
popolno amfibijsko
vozilo, ki ga v vodi
poganja vodni cu¬
rek. Tega ustvarja vi¬
jak v posebnem
kanalu v zadku vozi¬
la (slika 7). Za sa-
moizvlačenje lahko
vozilo uporabi vitel,
za les, značilna  ki je nameščen na
sprednji desni strani

TEKiE 8  april 2000

9

Tv

pod oklepom, za vleko po vodi pa posad¬
ka lahko uporabi tridesetmetrsko jekleno
vrv nosilnosti štirih ton, nameščeno na
vitlu na levem boku vozila (slika 8).

Maketorama

Makete bojnih vozil vojsk nekdanjega
vzhodnega bloka so bile dolgo časa sko¬
raj popolnoma nedostopne graditeljem
plastičnih maket, in to vsaj iz dveh razlo¬
gov. Prvi je ta, da zaradi nedostopnosti
kakršnihkoli podatkov ni bilo proizvajal¬
cev, ki bi se lotili izdelave verodostojnih
replik. Drugi razlog pa je v tem, da so bi¬
le makete, če so že obstajale, za večino
maketarske publike zaradi visoke cene
praktično nedostopne, kajti izdelane so
bile iz epoksidne smole, katere oblikovan¬
je je izredno drago in zamudno. Šele po
propadu vzhodnega bloka se je informacij¬
ska blokada toliko predrla, da so proiz¬
vajalci maket pridobili dovolj informacij
za načrtovanje dokaj natančnih kopij.

Slika 9. Revellov BRDM-2

Prvi med njimi je bil hongkonški Dra-
gon, ki je v začetku devetdesetih let na
trg poslal celo serijo sovjetske oklepne
tehnike. Sem spada tudi maketa oklepne¬
ga izvidniškega vozila BRDM-2. Maketo
sta v svoj program prevzela tudi nemški
Revell (1995) (Kat. št. 03003, SPW
(Shutzenpanzenvagen) 40P2) in - po
združitvi Hong Konga in Kitajske - tudi
novi proizvajalec Shanghai Dragon
(1997) (Kat. št. 3515 BRDM-2), ki se je na
trgu pojavil z maketami, ki jih matična
firma ne proizvaja več.

PRILOGA

Gradnjo makete opisanega oklepnika
sem pred nekaj leti že predstavil v žal že
bivši reviji Promaketar, vendar smo se pri
Timu odločili v sklopu prispevkov o ma¬
ketah oklepnih sredstev Slovenske voj¬
ske omenjeno vozilo znova predstaviti
širšemu krogu bralcev in prispevek nad¬
graditi še z opisom protiletalske verzije.

Tokrat sem se odločil za gradnjo ma¬
kete drugega vozila, in sicer BRDM-ja 74.
okmb Maribor, konkretno vozila 10080 z
vsemi posebnostmi in detajli. Maketa je
bila še pred kakšnim letom dostopna v
naših trgovinah, vendar je s polic hitro
pošla, tako bo za nakup treba malo več
truda. Upajmo, da bo uvoznik Italerijevih
maket, trboveljski Metronic komet, le po¬
kazal malo več zanimanja za uvoz dodat¬
nih maket (BRDM-2, SA-9 gaskin). Maketa
je v vseh pakiranjih enaka, kar pomeni,
da so tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba
odpraviti na maketi, povsod enake. Po
pregledu sestavnih delov lahko ugotovi¬
mo, da je maketa kar dober in natančen
posnetek originala, še posebej zgornji del
oklepa s kupolo, le podvozje je dokaj
borno detajlirano, kar pa ne pokvari do¬
brega vtisa o celoti. V kompletu so celo
kolesa iz gume z zelo natančnim profilom
(slika 10). Prvi vtis, ki ga naredijo gume,
je zelo dober, vendar se kasneje izkaže,
da guma le ni najbolj primerna za pona¬
zoritev pnevmatik, saj je zelo težavna za
barvanje (barva se lušči z nje). Naslednji
problem je razpadanje gume, ki po nekaj
letih razpoka, zato sem pripravil kalupe
za nove, ki jih bom izdelal iz epoksidne
smole. Največja pomanjkljivost detajlov na
maketi so tečaji vhodno-izhodnih odprtin
in tečaji oklepnih plošč vetrobranskih ste¬
kel, ki jih je treba izdelati samostojno (glej
slike 11, 12 in 13). Opozorim naj, da ob¬
stajata dve nekoliko različni kupoli, in si¬
cer kupola z bočnim in zadenjskim opa¬
zovalnim vizirjem (v oborožitvi 24. in 54.
okmb, risba 1) ter kupola brez teh vizir¬
jev (v oborožitvi 74. okmb, risba 2). V pri¬
meru, da se odločimo za gradnjo prve
inačice, bo treba vi¬
zirja izdelati samo¬
stojno, pri čemer si
lahko pomagamo s
prikazanimi fotogra¬
fijami (slike 14, 15 in

16) , skicami in teh¬
nično risbo (slika

17) . Posebnost slo¬
venskih oklepnikov
je tudi stranska je¬
klena vlečna vrv na
desni strani vozila
(sliki 18 in 19), ki v
osnovi makete ni
predvidena in jo lah¬
ko izdelamo sami iz
tanjših žičk, kakor
tudi vlečno vrv na

Slika 10. Na sliki je lepo viden profil pnevmatike in spuščen valobran.

Slike 11, 12 in 13. Detajli tečajev oklepnih
plošč vetrobranskih stekel in vhodno-izhod-
nega pokrova

10

april 2000 TEE.E 8

PRILOGA

vitlu, ki je nameščena na levi strani vozi¬
la. Tudi oprimke za vzpenjanje na vozilo
in ročke na pokrovih naredimo sami iz
bakrene žice (0 = 0,4 mm), saj so tisti v
kompletu slabe kakovosti. Če se odloči¬
mo za gradnjo mariborskega oklepnika,
bomo morali sami izdelati še anteno in dve
koničasti palici, ki sta pritrjeni na polici
nad zgornjim in spodnjim delom oklepa,
ter popraviti obliko vzvratnega ogledala.

Slika 17. Opazovalni vizir operaterja kupole

Slike 14, 15 in 16. Detajli stranskega in za-
denjskega opazovalnega vizirja Slika 21. BRDM-2- pogled od spredaj

Slika 20. Pokrov vitla za izvlačenje

Barvanje

Ko je maketa izgotovljena, se lotimo
barvanja in označevanja. Slovenska voj¬
ska je večino bojne tehnike, prevzete od
JLA, začela obnavljati leta 1992, ko sta bi¬
la ustanovljeni 54. in 74. okmb, na novo
barvati in označevati pa v letu 1993 in
1994. Izbrali so barve po nemškem stan-

Edini večji napačno pozicionirani detajl
na maketi je pokrov vitla (slika 20) na
premcu vozila pred valobranom, ki je
postavljen na sredino premca, dejansko
pa je na levi strani (pogled od spredaj)

(slika 21). Napako lahko odpravimo tako,
da pokrov izrežemo z napačnega mesta
na maketi in ga prilepimo na pravo me¬
sto, kjer prej izrežemo odveč¬
no plastiko. Če pa bomo valo-
bran prilepili v delovnem
položaju, se napaka sploh ne
bo opazila. V primeru gradnje
mariborskega oklepnika mo¬
ramo iz plastikarda samostoj¬
no izdelati še lisičji rep (žago),
ki je pritrjen na levem boku
vozila (glej sliko). Vsakdo, ki
želi maketo še nekoliko izbolj¬
šati, lahko to stori z Eduardo-
vim kompletom jedkanih delov
(Eduard N°229) (slika 22). Slika 22. Maketa mariborskega oklepnika pred barvanjem

Sliki 18 in 19. Pogled na desno stran vozila. Bodimo pozorni na jekleno vrv. Lepo so vidne tudi označbe na vozilu.

'TTK.'T 8  april 2000

11

PRILOGA

Slika 23■ Detajl izpušnega lonca

dardu RAL in tako slovenskim maketar-
jem prihranili mnogo dela, saj lahko vse
barve kupimo v pravih odtenkih v make-
tarskih trgovinah. Za osnovno zeleno
barvo so izbrali rumenoolivno (gelboliv
RAL 6014), odtenek, ki ga lahko od letos
dalje dobimo v Revellovem kompletu
šestih vojaških barv (Militarfaben set
N°32340) tudi pri nas in katerega so mi
prijazno odstopili pri slovenskem uvoz¬
niku Revella, Hibiscu, d. o. o. Zelene
kamuflažne lise so bronastozelene
(bronzegriin RAL 6031), rjave pa usnje-
norjave (lederbraun RAL 8027) in jih bo¬
mo našli v Revellovem programu barv
pod oznako R-65 in R-84. Maketo vozila
lahko glede na izbrani oklepnik pobar¬
vamo po prikazanih kamuflažnih she¬
mah. Naj še omenim, da lahko tudi za
barvanje maket letal in helikopterjev SV
uporabimo enake barvne odtenke.

Označevanje

Za barvanjem pride na vrsto najtežji
del - izdelava oznak. Na žalost v tem tre¬
nutku še ni vodnih nalepk za bojno teh¬
niko Slovenske vojske (te so v pripravi in
naj bi bile na voljo v nekaj mesecih), za¬
to moramo oznake izdelati sami iz pri¬
mernega materiala.

Evidenčno označevanje oklepne teh¬
nike SV je petštevilčno z začetno deseti¬
co (10) za oklepno tehniko, tretja, četrta
in peta cifra pa označujejo zaporedno
številko vozila v SV. Po različnih fotogra¬
fijah sem ugotovil, da je tretja številka na
splošno značilna tudi za posamezne eno-

Slika 24. Osvetljevalni
IR-žaromet in žaro¬
met - pogled od zadaj
(zgoraj)

Slika 25. Nosilec ante¬
ne radijske postaje
R-123 na desni strani
vozila (zgoraj desno)

Slika 26. Končni vi¬
dez makete oklepnika
10080, 74. okmb Ma¬
ribor (desno)

te, kot je prikazano na spodnjem napisu,
vendar to ni pravilo.

Primer: 10080

- 10 - oklepna bojna tehnika;

- 0 / 1 / 2 ... - 74. okmb / 54. okmb
/ 24. okmb ...;

- 80 - zaporedna številka vozila.

Najprej sem izdelal registrske tablice.
Za izdelavo sem uporabil bele vzporedne
črte iz kompleta Xtr-a parallell stripes za
okvir tablice. Nato sem v okvir vnesel al-
fanumerično oznako SV 10 - 080 s pomoč¬
jo belih dvomilimetrskih letraset (Letters C)
številk in črk. Obliko in dimenzije registr¬
skih tablic, ki so sicer s šablonami nane-
šene na vozila, si lahko ogledate v prilogi,
so pa enake kot civilne. Za evidenčne oz¬
nake lahko uporabimo bele številke iz ka¬
kega od kompletov nalepk nekdanjega
Jugoslovanskega vojnega letalstva v meri¬
lu 1 : 72, kar nekako ustreza merilu 1 : 35
na naših vozilih, ali bele letraset številke
višine 4 mm črkovnega sloga helvetica,


»m | »mI »m

čeprav nobena od teh rešitev ni najboljša.
Najtežja je izdelava znakov 74. okmb, ro¬
gača, ali 54. okmb, samoroga. Za rogača
je najboljša poslikava s pomočjo šablon,
samoroga pa lahko izdelamo tudi s
pomočjo Xtr-a vzporednih črt, in sicer
z rdečo ter črno. Najprej v merilu 1 : 35
(5x5  mm) izdelamo šablono samoroga
in nato na rdečo nalepko s svinčnikom
0,5 mm in s pomočjo šablone očrtamo sa¬
moroga. Oznako nato izrežemo in nalepi¬
mo na pravo mesto na vozilu. Postopek
ponovimo še s črno nalepko, ki je nekoli¬
ko ožja, in oznaka je narejena. Opozoriti
moram še, da sta tako samoroga kot roga¬
ča obrnjena v smeri vožnje. Vsekakor vam
želim veliko mirnih živcev in uspeha pri
izdelavi oznak. Barvno shemo s pozicija¬
mi označb boste našli v prilogi.

Zaključek

Vsem, ki jih zanima sovjetska oklep¬
na tehnika ali pa bi v svoji zbirki želeli
imeti tudi makete vojaških
vozil Slovenske vojske, bo opi¬
sana maketa prav gotovo po¬
lepšala vitrino. Z nekaj truda
boste lahko izdelali zanimivo
repliko tega sicer že nekoliko
priletnega oklepnika, ki ga bo,
upajmo kmalu, zamenjal mo¬
dernejši valuk 6x6 (pandur).

'ZU

Slike 27 do 31- Primeri evidenčnih
oznak in registrskih tablic vrh¬
niških oklepnikov

Avtorji fotografij: Andrej Ko¬
govšek, Sašo Štefanac, Aleš
Vovk

Risbe in barvne sheme: Andrej
Kogovšek

12

april 2000

mr

MODELARSTVO

Izdelava tesnila izpušnega lonca

SAŠO BABIČ

Pri majhnih modelarskih motorčkih z Izdelamo ga tako, da obris ploskve

notranjim zgorevanjem ponavadi ob na- ob odprtini izpušnega lonca prerišemo
kupu ne dobimo tesnila med motorjem na lepenko, ali pa ploskev namažemo z
in izpušnim loncem. Pri nekaterih ne do- oljem ali barvo in jo na lepenko pre-
bimo niti izpušnega lonca in ga je treba prosto odtisnemo. Tesnilo izrežemo z
dokupiti posebej. modelarskim nožem in ga pri sestavljan-

Če tesnila ni, je priporočljivo, da si ga
naredimo sami. S tem pridobimo dvoje:
na spoju med motorjem in izpušnim
loncem zaradi slabega tesnjenja
ne bodo več uhajali
plini in bo nadtlak
iz izpušnega lonca
v rezervoar z gori¬
vom večji, poleg
tega pa na mestu
slabega tesnjenja ne
bo več iztekalo olje, ki
močno umaže model. Dvotakt¬
ni modelarski motorji z notranjim
zgorevanjem namreč večino olja v gori¬
vu izvržejo skozi izpuh in se na ta način
tudi hladijo.

Za izdelavo tesnila uporabimo šeles- ju vložimo med motor in izpušni lonec,
hamer ali še bolje 1 mm debelo lepenko. Vijake dobro zategnemo.

Tako tesnilo odlično opravlja svojo nalo- Ob vnovičnem zagonu pustimo mo-

go tudi potem, ko se prepoji z oljem. tor nekaj minut teči, da se tesnilo prepo-

Ima pa slabost, da se pri odstranjevanju ji z oljem, nato vijake (pri ugasnjenem

izpušnega lonca, če nismo dovolj pre- motorju!) še enkrat zategnemo, da ne bo

vidni, zlahka uniči, ker se "zapeče" na neljubih presenečenj. Tako s preprostim

motor. A nič zato, saj je izdelava takega posegom zagotovimo čistejši model in

tesnila enostavna, hitra in skoraj zastonj. morda tudi mirnejši tek motorja.

Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije
in Vojašnica Ivan Cankar, Vrhnika,

vabita na

5. pokal v plastičnem maketarstvu

pod pokroviteljstvom 54. okmb

v naslednjih tekmovalnih disciplinah:

KI/KIJ - figure (seniorji in juniorji),

K2 - vojaška vozila in sredstva (seniorji),

K2J - vojaška vozila in sredstva (juniorji),

K3-K4 - diorame in vinjete (seniorji),

K3J/K4J - diorame in vinjete (juniorji),

K-5 - makete v merilu 1 : 72,1  : 76 in 1 : 87 (tanki, diorame ...),

K-6 - posebna disciplina na temo:

"Puščavski vihar / Desert Storm '91" (vse v zvezi z zalivsko vojno).

Podeljena bodo še naslednja priznanja in pokali:

priznanja "NAJDEBITANT", pokal "BF.ST-OF-SHOW" za juniorje in seniorje, priznanja "za spodbudo", po¬
sebno priznanje za najboljši izdelek na temo "PUŠČAVSKI VIHAR '91" (izdelki iz te kategorije bodo tekmo¬
vali tudi v preostalih kategorijah).

Tekmovanje bo v soboto, 6. maja 2000, v sklopu dneva odprtih vrat Vojašnice Ivan Cankar nad Vrhniko
z začetkom ob 10. uri. Prijavljanje tekmovalcev bo potekalo v razstavnem prostoru do 10. ure. Prijavnina
znaša 1.000 SIT.

Tekmovanje bosta spremljala maketarski bolšji sejem ter razstava figur, maket in dioram. V okviru
dneva odprtih vrat Vojašnice Ivan Cankar si boste lahko ogledali oborožitev in tehniko ter se s tankom po¬
peljali po poligonu.

PRAVKAR IZŠLO

Poskusi sam
STROJI

48 barvnih strani,

22  x 27 cm
ISBN 86-365-0312-4
Cena: 2.916 SIT

Zakaj ima kolo verižni prenos? Zakaj nihalo niha? Kako s
škripcem zlahka dvigujemo težka bremena? Vas zanima, kako
dejuje Arhimedov vijak, kako preprosto povečamo ali poma¬
njšamo risbo, kako meri čas ura na frnikole ali kako izdelamo
preprosto raketo, ki bo zares vzletela. Na ta in še mnoga druga
vprašanja si boste odgovorili sami ob gradnji modelov strojev
ter opazovanju in razmišljanju, kako in zakaj delujejo.

Poskusi sam
ELEKTRIKA

48 barvnih strani,

22 x 27 cm
ISBN 86-365-0310-8
Cena: 2.916 SIT

V današnjem svetu imajo zelo pomembno vlogo znanstvene
raziskave. Zbirka "Poskusi sam" ponuja nov pristop k učenju.

Ta knjiga predstavlja čudoviti svet elektrike in magnetizma. Z
njeno pomočjo se boste sprehodili od spektakularnih naravnih
pojavov, kot je blisk, prek enostavnih električnih vezij in stikal
do zapletenega mehanizma elektromagnetnega žerjava.

Knjižici bosta nedvomno koristen pripomoček tako učen¬
cem kot tudi učiteljem pri pouku tehnike v osnovni šoli.

Naročite ju lahko na naslovu založbe:

Revija TIM, Lepi pot 6,1000 Ljubljana, tel.: (061 j 179-02-24.

K ceni prištejemo še stroške poštnine.

Pošiljko vam bomo poslali po povzetju.

Naročniki revij TIM ter Življenje in tehnika
imajo pri nakupu 20 % popusta.

TIMOVI NAČRTI_

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE:

TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model

basic 4 star.510,00

TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1.510,00

TIMOV NAČRT 3 - jadralni RV-model HOT-94.514,00

TIMOV NAČRT 4 - Polmaketa letala cessna 180.668,00

TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I.514,00

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke.514,00

TIMOV NAČRT 7 - jadralni RV-model H0T-95.607,00

TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG - 2, jadralni RV-model

za spuščanje iz roke.514,00

TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni

jadralni RV-model.514,00

TIMOV NAČRT 10 - maketa lovskega letala

Polikarpov 1-15.514,00

TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita.668,00

TIMOV NAČRT 12- racoon HLG-3.514,00

TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni

motorni RV-model.616,00

TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala

utva-66H.514,00

TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta.514,00

TIMOV NAČRT 16 - spittire, RV-polmaketa

za zračne boje.514,00

TIMOV NAČRT 17 - trener 40, trenažni

motorni RV-model.616,00

Načrte lahko naročite na naslov uredništva:

Revija TIM, Lepi pot 6,1000 Ljubljana, tel.: (061) 179-02-24.

K ceni prištejemo še stroške poštnine.

Pošiljko vam bomo poslali po povzetju.

ELEKTRIKA

TTRl 8  april 2000

13

MODELARSTVO

Električni pogon

Elektromotorji (2. del)

BOŠTJAN PERDAN

Utekanje motorjev

Krtačke novega motorja imajo ponavadi
ravno kontaktno ploskev, komutator pa je
okrogel. Kontaktna površina novih krtačk
(slika 1) obsega približno 1/6 celotne površi¬
ne. Majhna površina omejuje električni tok,
zaradi katerega se zmanjša moč motorja in
povečajo izgube. Krtačke na kontaktni po¬
vršini povzročajo še dodatno iskrenje, ki
poškoduje površino obeh delov in povzro¬
ča radijske motnje. Pri utekanju se morajo
krtačke toliko obrabiti, da se po vsej kon¬
taktni površini dobro prilegajo kolektorju.
Risba 1 prikazuje videz kolektorja in krtačk
v motorju pred utekanjem in po njem. Obli¬
ka krtačk na desni se tesno prilega kolek¬
torju, ima izboljšan električni kontakt in
zmanjšano upornost.

PRED PO

Risba 1. Videz kolektorja in krtačk v motorju
pred utekanjem in po njem. Oblika krtačk na
desni se tesno prilega kolektorju, ima izbolj¬
šan električni kontakt in manjšo upornost.

Če motorja ne utečemo in ga takoj
obremenimo s polno močjo, lahko povzro¬
čimo veliko iskrenja in nepopravljivo po¬
škodujemo kolektor motorja in krtačke. Pri
pravilno utečenem motorju lahko pričaku¬
jemo 10- do 30-odstotno povečanje izhodne
moči, to pa ni mačji kašelj. Boljših motorjev
običajno ni treba utekati, saj so to namesto
nas storili že proizvajalci in to tudi navedli v
podatkih o motorju. Če dvomimo, ga vseeno
utecimo, škoditi ne more.

Kdaj moramo uteči motor:

- nov motor utečemo pred uporabo,
če ga ni utekel že proizvajalec,

- ob vsaki menjavi krtačk
ali rotorja motorja,

- ob spremembi smeri vrtenja

pri namestitvi zobniškega reduktorja,

- po vsakem popravilu kolektorja motorja.

Kako utečemo motor?

Priporočen postopek utekanja se od pro¬
izvajalca do proizvajalca nekoliko razlikuje
in je ponavadi naveden v podatkih o motor¬
ju. Če ni, uporabimo naslednjo metodo. Ne¬
obremenjen motor pustimo teči uro ali dve

Slika 1. Kontaktna površina novih krtačk
na sliki obsega približno 1/6 celotne površi¬
ne. Majhna površina omejuje električni tok,
zaradi katerega se zmanjša moč motorja in
povečajo izgube.

pri nižji napetosti (približno polovični vred¬
nosti nominalne), skratka dovolj dolgo, da
obrabimo krtačke brez iskrenja. Med postop¬
kom pazimo, da se motor preveč ne segreva
in ga po potrebi ustavimo ter pustimo, da
se ohladi. Nikakor se ne sme tako segreti,
da ga ne bi mogli prijeti z roko! Med ute¬
kanjem se bodo krtačke lepo prilagodile
obliki kolektorja, motor pa bo imel večjo
moč in boljši izkoristek. Če ima motor hla¬
dilne odprtine, ki nam omogočajo pogled
na kontaktno površino med kolektorjem in
krtačkami, smemo v temi videti le iskrico ali
dve. Čezmerno iskrenje pomeni, da motor
teče prehitro, (slika 2)

Za cenene motorje s feritnimi magneti
so modelarji razvili zelo preprosto metodo
utekanja. Potrebujemo le dve veliki bateriji
1,5 V, ki ju vežemo zaporedno, da dobimo
izvor 3 V. Priključimo motor in ga pustimo
teči, dokler nista bateriji popolnoma prazni,
kar običajno traja uro ali dve. Motor se ne
bo pregreval in iskrenje se ne bo pojavilo.
Na ta način dobimo pravilno utečen motor.
Če imamo pri roki kakšen star transforma¬
tor in voltmeter, lahko na transformatorju
nastavimo napetost 3 do 4 V in prihranimo
strošek dveh baterij. Uporabimo pa lahko
tudi usmernik z nastavljivo izhodno nape¬
tostjo. (slika 3)

Dokaj nenavadna metoda je utekanje v
vodi, pri čemer delujoči motor potopimo v
plastični kozarec, napolnjen z destilirano vo¬
do. Poleg tega, da hladi motor, ima voda po¬
dobno funkcijo kot pri vodnem brušenju,
odnaša odbrušeni material krtačk in s tem
pospeši njihovo obrabo. Med postopkom
se bo voda zaradi grafitnega prahu krtačk
obarvala sivo. Motor najprej ženemo do tri
minute v nasprotni, nato do tri minute v
pravi smeri in na koncu še kakšno minuto
na suhem prav tako v pravi smeri vrtenja,
da se znebimo vode, ki bi utegnila ostati v
njem. Dejanski čas je odvisen predvsem od
tega, kako hitro postane voda siva, pri tem

pa ni nujno da postane popolnoma črna. Na
koncu motor obrišemo in nanesemo na leža¬
je kapljico ali dve strojnega olja, lahko kar
takega za šivalne stroje, in pri tem vrtimo
gred, da olje lažje prodre v ležaje. Po dolo¬
čenem času obrišemo odvečno olje in motor
vgradimo v model. To metodo uporabljamo
le za cenene motorje s feritnimi magneti.

Ali je motor dobro utečen, preverimo
tako, da ga poženemo v mraku ali temi in
opazujemo, ali se krtačke in kolektor iskrijo.
Iskrica tu in tam ni toliko pomembna, če pa
je isker za cel snop, je z motorjem nekaj
narobe.

Odpravljanje motenj pri elektromotorjih

Elektromotorji med delovanjem povzro¬
čajo visokofrekvenčne motnje, ki motijo
sprejemnik, zato moramo vsak motor pri¬
merno blokirati s keramičnimi kondenza¬
torji. Običajno uporabimo tri kondenzatorje
v t. i. konfiguraciji delta, ki je najbolj učin¬
kovita v razmerah težavnega sprejema. Po
enega kapacitivnosti 100 mF namestimo
med posamezni priključek in ohišje motorja
ter še enega kapacitivnosti 47mF med oba
priključka motorja. Ta blokada v večini pri¬
merov zadostuje, če pa se motnje še vedno
pojavljajo, prispajkamo med priključka mo¬
torja elektrolitski kondenzator kapacitivnosti
47-100 mF (pazimo na polariteto) in velika
večina motenj bo odpravljena. Napetostno
območje kondenzatorjev ne sme biti manjše
od 1,5 V na celico pogonske baterije. Goli
vodniki kondenzatorjev naj bodo čim krajši,
da ne bodo povzročili kratkega stika na
ohišju motorja. Če ne gre drugače, upora¬
bimo zaščitno cevko, (risba 2)

Risba 2. Vsak elektromotor moramo blokira¬
ti s keramičnimi kondenzatorji, najboljša je
t. i. konfiguracija delta, ki je najbolj učinko¬
vita v razmerah težavnega sprejema.

Proizvajalci kondenzatorje praviloma
namestijo že sami. Pri feritnih motorjih so ti
nameščeni v notranjosti zaprtega motorja,
zato jih zunaj ni videti. Če ne vidimo kon¬
denzatorjev, namestimo vsaj enega med
priključka motorja ali najbolje kar vse tri,
kot je bilo pravkar opisano. Dodaten kom¬
plet kondenzatorjev vsekakor ne bo škodil.

Vpliv "timinga"
na delovanje elektromotorja

Izraz "timing" izhaja iz tekmovalnih kro¬
gov, kjer modelarji glede na čas (angl. time)
trajanja tekme in razpoložljivo kapaciteto
baterije določijo maksimalni razpoložljivi

14

april 2000

rac

MODELARSTVO

tok. Glede na dano obremenitev potem na¬
stavijo t. i. "timing" motorja oziroma točko
preme komutacije. S tem dosežejo, da motor
pri dani obremenitvi deluje z optimalnim
izkoristkom. Komutacijo pa nastavljamo tu¬
di drugi modelarji, saj želimo, da naši mo¬
torji ob določeni obremenitvi delujejo s
čim boljšim izkoristkom. V določenih pri¬
merih je nepravilna nastavitev komutacije
vzrok za slabo delovanje motorja.

Indikatorji nepravilno nastavljene komu¬
tacije so:

- razmeroma hitra obraba krtačk,

- čezmerno iskrenje med obratovanjem,

- čezmerno segrevanje motorja,

- nenadna izguba moči

po le nekaj tekih motorja,

- nizki vrtljaji motorja za dano napetost.

Ponavadi jih opazimo več hkrati, saj so
medsebojno povezani. Začetnik najlažje pre¬
pozna čezmerno iskrenje in segrevanje mo¬
torja. Motor se pri obratovanju brez propeler¬
ja zaradi pomanjkanja hlajenja hitro segreje,
zato tega ne smemo zamenjati s problemom
napačno nastavljene komutacije.

in kolektorjem oziroma do iskrenja kolek-
torja. Slednje je škodljivo tako za kolektor
kakor tudi za krtačke in ju sčasoma uniči.

Magnetno polje v motorju je enako vso¬
ti polja trajnega magneta in tistega, ki ga
ustvarja navitje rotorja, (risba 3) Prvo polje
je konstantne velikosti in smeri, drugo pa se
spreminja z obremenitvijo, zato se spremi¬
nja tudi njuna vsota. Od obremenitve mo¬
torja je odvisen tudi položaj točke preme
komutacije in jo nastavimo za obremenitev,
ki je značilna za naš motor. Točko oziroma
kot preme komutacije nastavljamo s suka¬
njem zadnjega dela motorja s krtačkami. Ve¬
likost zasuka je odvisna od obremenitve, za
katero nameravamo nastaviti premo komuta¬
cijo motorja. Pri tem ne smemo pretiravati in
jo nastaviti za maksimalne tokove, saj se bo
tedaj motor pri manjših vrtljajih pregreval ali
celo odpovedal. Običajno jo nastavimo za
obremenitev, pri kateri bo motor večinoma
obratoval. V primem pravilne nastavitve pre¬
me komutacije se bo poraba motorja pri
nastavljeni obremenitvi nekoliko zmanjšala,
motor pa bo deloval z boljšim izkoristkom,
seveda le do določene meje.

nevtralne lege, ki je določena z minimal¬
nim tokom v prostem teku, potem pa zasu¬
kamo krtačke v smeri rotacije za določen
kot, ki je odvisen od obremenitve. Nekateri
proizvajalci nam precej pomagajo s tem, da
na ohišje motorja s črticami označijo različne
položaje krtačk, pri drugih pa si moramo
pomagati z merjenjem napetosti in toka.
Ker opis metod nastavljanja točke preme
komutacije ni tema tega prispevka, se bomo
k njej z obilico koristnih nasvetov vrnili
kdaj drugič. Do tedaj se držimo kar tistega,
ki je že tovarniško nastavljen. Za konec ve¬
lja še opozorilo, da ne smemo nikoli upo¬
rabljati motorja, ki smo mu krtačke zavrte¬
li v nasprotni smeri rotacije, saj ga bomo s
tem uničili. Na to moramo biti pozorni ob
spremembi smeri vrtenja in nujno nastaviti
komutacijo za novo smer, sicer bodo posle¬
dice katastrofalne, (slika 4)

Kako skrbimo za motor?

Ob zamenjavi krtačk razstavimo ves mo¬
tor in ga očistimo z namakanjem v čistem
bencinu. Trdovratno umazanijo lahko odstra-

Risba 3■ Magnetno polje motorja (c) je enako vsoti polja trajnega
magneta (a) in tistega, ki ga ustvarja navitje rotorja (b). Njuna vso¬
ta se z obremenitvijo spreminja, kar se navzven odraža kot zasuk
polja za določen kot, sorazmeren z obremenitvijo. Pri nastavljanju
točke preme komutacije moramo krtački zasukati za isti kot v na¬
sprotni smeri, ki je enaka smeri rotacije.

Slika 4. Nekateri proizvajalci na ohišje motorja  s črticami označijo
različne položaje krtačk in nam s tem precej olajšajo postopek
nastavljanja "timinga".

Zaradi boljšega razumevanja si najprej
oglejmo delovanje elektromotorja. Električni
tok se dovaja v navitje motorja čez krtačke
in kolektor. Slednji skrbi, da se smer elek¬
tričnega toka za magnetizacijo rotorja v seg¬
mentu navitja spremeni, ko ta zaradi vrtenja
rotorja po polovici obrata pride v magnetni
pretok nasprotne smeri. Ta pojav se imenu¬
je komutacija in povzroči, da smer vrtenja
motorja ostane stalna. Brez komutacije bi se
navor motorja izmenično spreminjal, motor
pa ne bi deloval. Tako pa dobimo utripajoč
navor stalne smeri, ki ga zgladimo s tem,
da povečamo število polov motorja.

Na vrtečem se motorju se inducira na¬
petost, ki se spreminja podobno kot navor
in je nasprotna gonilni napetosti. Pri elek¬
tromotorju je pomembna točka, ko krtačka
preskoči z ene lamele kolektorja na drugo.
Takrat mora biti inducirana napetost v seg¬
mentu navitja motorja enaka nič. Pravimo,
da imamo nastavljeno premo komutacijo.
Ko krtačka preskoči z ene lamele na dru¬
go, ju na kratko sklene. Ker sta lameli po¬
vezani s priključnimi žicami navitja, pride v
primeru, da inducirana napetost navitja ni
enaka nič, do kratkega stika med krtačko

Večina motorjev z magneti iz redkih ze¬
melj ima ob nakupu nastavljeno točko pre¬
me komutacije za obremenitev, za katero
so konstruirani. Nastavitev spremenimo le,
če jih bomo gnali pri drugačni obremenitvi
od priporočene, oziroma če nameravamo
uporabiti zobniški reduktor, ki zahteva
obratno smer vrtenja in s tem povsem dru¬
gačno nastavitev komutacije. Ceneni mo¬
torji s feritnimi magneti imajo običajno ob
nakupu nastavljeno nevtralno komutacijo
in jih lahko uporabljamo z dobrimi rezultati
le, če jih ne ženemo preveč čez obremeni¬
tev, za katero so bili konstruirani. Ta meja
običajno ni optimalna za naše potrebe, zato
pa lahko takšen motor brez težav deluje ta¬
ko v pravi kakor tudi obratni smeri vrtenja.
Osnovnim izvedenkam teh motorjev pravi¬
loma ne moremo nastavljati komutacije, kar
pa ne moti preveč, saj to pomeni eno skrb
manj za začetnika.

Točka preme komutacije je pomembna
in bo pravilno nastavljena preprečila veči¬
no zgodnjih težav z zmogljivostjo motorja.
Način nastavljanja se od motorja do motorja
nekoliko razlikuje, a ne preveč, saj je bistvo
vedno enako. Pri vseh motorjih izhajamo iz

nimo tudi z nekaj kapljicami alkohola. Oči¬
stimo vse ostanke obrabljenih krtačk. Ko¬
mutator motorja naj ima lepo bakreno bar¬
vo, sicer se ga previdno lotimo z brusilnim
papirjem zrnatosti 1000 ali več. Če ima ko¬
mutator poškodovano površino in krtačke
močno poskakujejo, kar je običajno posle¬
dica pregretja, je potreben popravila. Slednje
je precej težavno, saj potrebujemo stružni¬
co in ostro rezalno orodje, zato ponavadi
rotor preprosto zamenjamo z novim. Preden
sestavimo motor, v ležaje nanesemo nekaj
kapljic strojnega olja (modro olje Robbe ali
olje za šivalne stroje) in motor bo kot nov.
Na kolektor olje ne sodi in ga moramo
takoj odstraniti. Med iskrenjem se namreč
razkroji in nastane slabo prevodna črna
prevleka. Na koncu izmerimo še porabo
praznega teka, pri čemer moramo biti po¬
zorni na spreminjanje toka. Če je sunkovito,
je v motorju slab kontakt med krtačkami in
kolektorjem. Pozorni pa moramo biti tudi
na vrednost toka v praznem teku. Ta ne
sme preveč odstopati (manj kot 0,5 V) od
vrednosti, ki jo je imel nov motor, sicer je
z njim nekaj narobe. Vzrok je lahko trenje
v ležajih, itd.

TTUr 8  april 2000

15

Model prekucnika
za najmlajše

ANTON PAVLOVČIČ

Izdelek za najmanjše mora biti vedno preproste oblike in seve¬
da preproste izdelave. Vse to je združeno v modelu prekucnika s
slik 3 in 4, katerega sestavne dele, objavljene na prilogi v sredini re¬
vije, prerišete na 4 mm debelo vezano ploščo. Po možnosti izberite
topolovo, ki jo je z žagicami št. 3 ali 4 moč z lahkoto žagati. Vse
skrbno izrezljane dele sestavljajte skupaj po enakem vrstnem redu,
kot so oštevilčeni oziroma našteti v kosovnici. Kam spadajo posa¬
mezni deli, je razvidno s sestavne risbe, kjer je vsak del označen s
svojo številko. Za lepljenje uporabljajte belo lepilo za les (Mekol).

Med stranici podvozja (1) vstavite distančnika (2) in na vse sku¬
paj prilepite dno kabine (3). Nanj z obeh strani nataknite stranici
kabine (4), ki ju povezujeta prednja in zadnja stena kabine (5 in 6).
Preden prilepite okno (7), z rašpo posnemite spodnji rob, da se bo
prilegal delu 6. Ko na vse skupaj prilepite še streho (8) in masko
(9), je kabina gotova. Stike obdelajte s fino rašpo in brusilnim pa¬
pirjem (slika 1).

Sedaj je na vrsti keson. K dnu (12) prilepite stranici (13), spred¬
njo steno (14), ščitnik kabine (16) in dva nastavka kesona (17).
Zadnjo steno (15) z dvema žebljičkoma pritrdite šele potem, ko ste
keson dobro obrusili. Ob dvigu kesona se bo ta stena odpirala in
omogočala iztresanje tovora. Kolesa (11) lahko izdelate iz debelej¬
še vezane plošče ali deščice oziroma več kosov, izrezanih iz 4 mm
debele vezane plošče, zlepite med seboj. Izdelek je zelo poeno¬
stavljen, zato ga lahko po želji še dopolnite - npr. izdelate sedež,
instrumentno ploščo in volan.

Ko je prekucnik pobarvan (slika 2), mu nataknite osi (18) z di-
stančniki (10) in kolesi (11). Keson pritrdite na podvozje z dvema
vijakoma, podložkama in štirimi maticami. S tem je izdelek gotov.

Slika 1. Ko je lepilo suho, s fino rašpo in brusilnim papirjem različ¬
nih zrnatosti zgladite vse stične robove in površino modela. Večje
špranje zakitajte z gosto mešanico smukca in nitrolaka.

(Izdelava in fotografije: Matej Pavlič)

Slika 2. Izdelek pobar¬
vajte po svojem okusu,
lahko pa ga zaščitite
tudi samo z brezbarv¬
nim nitrolakom.

KOSOVNICA

Drugo: dva žebljička 15 mm, dva vijaka M 3 x 15 mm s pripadajočima
podložkama in štirimi maticami.

16

april 2000 TERC

Hm

RADIJSKO VODENJE

Timov test

FC-16 Robbe/Futaba

DR. JAN I. LOKOVŠEK

Uvod

Cela serija "F" oddajnikov Robbe/Futaba
se spogleduje bolj z Evropo kot pa z rodno
Japonsko. To so tisti masivni in neuničljivi
izdelki, ki jih najraje nosimo obe¬
šene v pultih. Predhodnik oddaj¬
nika na testu je bil F-l6, soliden
osemkanalni oddajnik s štirimi
osnovnimi funkcijami in tako
rekoč neomejenimi možnostmi
razširjanja, celo z izmenljivim VF-
modulom, takim, kot ga danes
imata krepkejša brata FC-18 in
FC-28. Kot opcijo smo lahko do¬
kupili dodatne potenciometre, sti¬
kala, mešalnike ali celo modul
PCM. Prvi FC-16 je dobil računal¬
nik, LCD-zaslon in nekaj osnov¬
nih funkcij. Kdor pa je hotel več,
je moral poseči po FC-18 in
FC-28, ki sta imela tako rekoč vse.

Prijetno je presenetil tudi FC-16
letnik 98. Najprej je majhna spre¬
memba oblike ohišja oddajnika
omogočila boljši prijem, kadar ga
držimo le z eno roko. Nato so skromno po¬
vedali še, da ima naprava tudi novo pro¬
gramsko opremo, toda kakšno! Ko sem iskal
nadomestilo za svoj FC-28, pri čim manjših
stroških, seveda, sem v FC-16 našel vse po¬
trebne mešalnike in nastavitve, le število
modelov v spominu mi je bilo premajhno.
Vendar tudi ta problem ni bil nerešljiv.

Naprava na testu je bila za frekvenčno
območje 35 MHz, ki je namenjeno za vode¬
nje letečih modelov. Kupimo pa jo lahko tu¬
di za območje 40 MHz.

FC-16 prodaja Robbe d. o. o. v Centru
Murgle (44.900 SIT), ki je tudi generalni za¬
stopnik za firmo Robbe.

Komplet

V kompletu sem dobil oddajnik FC-16,
imeniten osemkanalni sprejemnik FP-R118,

Dolžino krmilnih ročic je mogoče nastaviti.

en standardni servomehanizem S-3001, pri¬
ključni kabel za baterijo s stikalom in par
kristalov.

V kompletu dobimo oddajnik, sprejemnik, ser¬
vomehanizem, pribor in par kristalov.

Oddajnik

FC-16 je soliden in ne pretežak (640 g
brez baterije) oddajnik standardne velikosti
(23 x 20 x 5 cm). Ohišje je v osnovi enake
velikosti kot pri F-16, spremenjen pa je
spodnji del, ki je sedaj bolje oblikovan, da
omogoča boljši prijem, kadar ga držimo z
eno roko in na primer z drugo mečemo mo¬
del. V tem primeru uporabimo kratke krmil¬
ne ročice, ki jih vodimo s palcema leve in
desne roke. Po drugi strani pa je mogoče ta
oddajnik postaviti v pult, in uporabiti dolge
ročice. Tretja možnost je uporaba jermena
za obešanje okoli vratu, ki ga pripnemo na
sredino oddajnika.

V osnovi je to oddajnik za štiri servome-
hanizme z dvema dvojnima krmilnima roči¬
cama, število funkcij pa lahko razširimo do
osem. Krmilni potenciometri v križih imajo
mehansko popravljanje središčne lege (tri-
manje), trdoto ročic pa je mogoče nastaviti
z napenjanjem vzmeti za vračanje. Tudi dol¬
žino krmilnih ročic je mogoče nastaviti.

V sredini nad sponko za jermen za nošenje
je prostor za dva linearna potenciometra.
Prostor za dodatna
stikala in potencio¬
metre mešalnikov je
na zgornji strani levo
in desno od antene.

Odprtine so že nare¬
jene in so pokrite s
plastičnimi pokrov¬
čki. V sredini je pro¬
stor za tako imenovani

CamPac - dodatni računalniški pomnilnik.
LCD-zaslon je na levi strani spodnjega dela,
desno od zaslona pa je šest gumbov za pro¬
gramiranje. V ohišju je tudi prostor za shra¬
njevanje standardne antene. Robbejeva
klasična antena je dolga 112 cm. Po potrebi
jo lahko nadomestimo s kratko izvedenko
(nem.: Wendel).

Stanje oddajne baterije lahko odčitamo
na zaslonu, in sicer na desetino volta natan¬
čno. Napetost spremlja tudi računalnik, ki
nas z zvočnim signalom opozori, kadar je
baterija pri koncu.

Celotno vezje je narejeno na
dveh ploščicah. Na posebni plošči¬
ci je le računalnik z LCD-zaslonom
in tipkami za programiranje. NF- in
VF-del sta na drugi ploščici; VF-del
ni ločen od preostalega vezja.

PPM ali PCM

O tej dilemi je bilo prelitega
že veliko črnila. Velik del letalskih
modelarjev raje leti v načinu PPM,
čeprav imajo možnost tudi v PCM.
Po eni strani se zdi, da PCM "po¬
čisti" z raznimi motnjami, bloka¬
dami in drugimi nerazložljivimi
odpovedmi. Žal pa te nezaželene
stvari vrnejo udarec z zmanjše¬
vanjem dosega. Oddajnik FC-16
lahko oddaja na oba načina, v
kompletu pa ima priložen spre¬
jemnik PPM (FM). Če v NF-delu že imamo
računalnik, je izbira prenosa PCM pač mačji
kašelj. To je sicer znani Robbejev sistem
1024, ki predstavlja 9-bitno ločljivost ali, ka¬
kor mu pravijo, tudi "S" PCM.

Računalnik

Oddajnik ima računalniško podprt niz¬
kofrekvenčni del. To omogoča enostavno
izvajanje funkcij, kot so na primer zamenja¬
va smeri hoda, razni mešalniki in shranjeva¬
nje nastavitev. V osnovi se odločimo za tip
modela, kot so klasični motorni, jadralni ali
model helikopterja. Iz te osnovne odločitve
sledi nato izbira nastavitev, kot so na primer
smer hoda, središčna lega, velikost in oblika
hoda. Da, prav ste prebrali. Tudi oblika ho¬
da oziroma tako imenovano eksponencial-
no vodenje je možno, česar starejši FC-16 še
ni imel. Veliko razkošje pa je časovnik, ki ga
lahko krmili ročica za plin. Tako si lahko
programiramo čas poleta, da nam ne
zmanjka goriva oziroma energije v pogonski
bateriji. Odštevalno štoparico nastavimo na
čas delovanja s polnim plinom. Ker ne leti¬
mo ves čas s polnim plinom, nam bistra av¬
tomatika podaljšuje čas za toliko, koliko pri¬
hranimo z načinom letenja.

LCD-zaslon s tipkami za programiranje

TIUJ

april 2000

25

RADIJSKO VODENJE

Naštejmo še druge nastavitve in mešalnike:

ATV omogoča nastavitev velikosti hoda
za vsako stran posebej, REV pa pomeni
možnost zamenjave smeri hoda. D/R je zna¬
ni "dual rate", ko s stikalom spremenimo ve¬
likost hoda za določeni kanal.

PMX je splošni mešalnik. Sam ga upo¬
rabljam tako, da krmilim krilca tudi kot za-
krilca oziroma zračne zavore s pomočjo le¬
vega drsnega potenciometra na sredini.

STRM je t. i. subtrim, to je nastavitev
nevtralnega položaja. Nastavlja se lahko za
vsak kanal posebej.

VTAL je mešalnik za modele z V-repom.

DIFF je kratica za diferencialno vodenje
krilc, kadar imamo za vsako krilce svoj ser-
vomehanizem. Takrat prvi servomehanizem
priključimo na kanalu 1, drugega pa na ka¬
nal 5 ali 7.

ELVN pomeni "elevon"; ta mešalnik je
namenjen modelom tipa delta ali letečim
krilom.

EXP je nastavitev oblike hoda ali t. i. ek-
sponencialno vodenje za tri funkcije (nagib,
višino in smer). Mnogi imajo raje to opcijo
namesto prej omenjene D/R, ker ne zahteva
stikala in dileme, ali potrebujemo za dolo¬
čen manever velike ali male hode. Ta no¬
vost je močno popravila ugled oddajnika
FC-16.

Na oddajniku je še vrsta mešalnikov, ki
so namenjeni mešanju pri helikopterskih
modelih, in sicer tako za osnovno letenje
kakor tudi za one, ki helikopter malo bolje
obvladajo. Mešalnike lahko vključimo na
dva načina, in sicer za stalno ali po potrebi
z dodatnim stikalom.

Dodatki

Kot pri večini RV-oddajnikov, nam tudi
za FC-16 ponujajo vrsto dodatnih razkošij.
Začne se pri prepotrebni razširitvi spomina.
To je CamPac, ki namesto borih dveh mode¬
lov v pomnilniku omogoči kar 27 ali celo
100 modelov. Sledita linearna potenciome¬
tra v sredini za dva dodatna kanala. Tu so še
stikala bodisi za posamezni kanal ali za
vklop mešalnika. Lahko si omislimo kratko

Tako vložimo CamPac, dodatni računalniški
pomnilnik, ki omogoči povečanje števila na¬
stavitev modelov tudi do 100!

anteno, antenski kroglični zgib, pult za no¬
šenje, ščitnik pred dežjem in še kaj.

Tudi priključek učenec-učitelj je predvi¬
den, in sicer v sistemu Robbe/Futaba. Potre¬
bujemo dodatni modul in povezovalni
kabel. Med seboj lahko povežemo dva od¬
dajnika FC-16. Lahko pa se kot učenec pri¬
klopimo tudi na oddajnike višjega razreda,
kot sta FC-18 ali FC-28 serije V3.

Veliko je priložnosti tudi za samogra-
ditelje. Tako poznam celo vrsto dobrih mo¬
delarjev, ki so si sami naredili povezavo
učenec-učitelj, modul CamPac, da o stikalih
in potenciometrih ne govorimo.

Priključek učenec-učitelj je koristen še
iz enega razloga. Na njem je namreč dosto¬
pen NF-signal, ki ga lahko koristno uporabi¬
mo. Če imamo kakega od dobrih računalni¬
ških simulatorjev za leteče modele, lahko na
tem priključku odvzamemo signal in vozimo
kar s svojim oddajnikom! Seveda potrebuje¬
mo primeren vmesnik, ki ga proizvajalci si¬
mulatorjev tudi prodajajo.

Sprejemnik FP-R118

To je nedvomno še vedno eden najbo¬
ljših sprejemnikov v svoji kategoriji. Dobra
stara klasika, bi lahko rekli, čeprav se mu le¬
ta ne poznajo. Zgrajen je okoli čipa TA 7761 F
v solidni tehniki
SMD. Omenjeno inte¬
grirano vezje uporab¬
ljajo mnogi kvalitetni
sprejemniki, kot na
primer Multiplexov
micro 5/7 ali Graup-
nerjeva serija C. Tu je
to vezje uporabljeno
le v MF-delu, lokalni
oscilator je narejen
posebej, prav tako
tudi predojačevalnik.
V MF-delu je kakovo¬
sten piezoelektrični
filter, ki zagotavlja
dobro ločljivost, dva
dodana tranzistorja
pa dvigneta velikost
MF-signala tako, da je
celotna občutljivost
boljša od 2 pV, ki je
nekakšna značilna

"Vidiš, sinko, to je tisti škodljiv vpliv vode,
o katerem sem ti govoril.”

vrednost za sprejemnike z dobrim dosegom.
Posebna pozornost je posvečena avtomatski
regulaciji ojačitve, ki je napeljana prav do
vhodnega dela. Tam imamo tri uglašene
kroge, kar je pri tej zvrsti redkost. Dobro
dušenje zrcalne frekvence dopolnjuje še t. i.
"muting". To je detektor, ki izključi NF-signal
takrat, ko oddajnik ne oddaja. Tako sicer
značilni FM-šum ne moti oziroma servome-
hanizmi ne divjajo, če izključimo oddajnik
pred sprejemnikom.

Tudi t. i. priključek DSC je našel svoje
mesto v tem sprejemniku. Naj spomnim, da
lahko signal DSC na oddajniku vzamemo na
priključku učenec-učitelj in ga po kablu pri-

FP-R118 je eden najboljših FM-sprejemnikov z
enojnim mešanjem. Deluje tudi še pri treh ce¬
licah napajanja.

peljemo na sprejemnik na priključek DSC,
ne da bi vzpostavili radijsko zvezo. Ta mož¬
nost je dobrodošla pri uravnavanju v zaprtih
prostorih, kjer po pravilih lepega vedenja in
pozornosti do oseb, ki nosijo slušne apara¬
te, srčne spodbujevalnike in podobno, ne
smemo vključevati oddajnika, močnejšega
od 10 mW.

Ta sprejemnik je primeren za večino
modelov, saj kljub dobrim lastnostim ni ne
prevelik in ne pretežak. Meri 60 x 36,5 x
20,5 mm in tehta 35 g.

Sprejemnik je konstruiran prav za težje
delovne razmere, kot so na primer veliki
poligoni ali skupinske dirke, kjer je vključe¬
nih veliko oddajnikov hkrati.

Rezultat meritev

Poleg vseh mogočih "mučenj" sem na¬
pravo podvrgel tudi nekaterim meritvam, ki
so običajne za to vrsto izdelkov. Tako sem
najprej izmeril izsevano moč in frekvenčni
spekter oddajnika. Ni treba posebej pouda¬
riti, da ustreza (nemškim) predpisom. Izme¬
ril sem okoli dovoljenih 100 mW izsevane
moči. Posebno pozornost sem posvetil tudi
občutljivosti sprejemnika za motnje in tres¬
ljaje. V ta namen imam dva moteča oddajni¬
ka na obeh sosednjih kanalih in opazujem
obnašanje v teh okoliščinah. Sprejemnik je v
taki meritvi pritrjen na tresočo se mizico.
Električne motnje "prispeva" neblokiran
elektromotor. Sprejemnik dobro prenese tu¬
di opešanje baterije. Deluje celo pri napaja¬
nju s samo tremi celicami Ni-Cd. Doseg ne
upade tudi pri napajanju 3,6 V! Če zmorejo
takrat svoje delo tudi servomehanizmi, ki so

26

april 2000 TTRi. 8

RADIJSKO VODENJE

takrat šibkejši in počasnejši, bo celoten
sprejemniški sistem še vedno deloval.

Oddajniku sem izmeril porabo okoli
158 mA. Pri orjaški bateriji 1600 mAh, ki so
mi jo dali v firmi, to zadošča za okoli deset
ur delovanja!

Kompatibilnost

Vsak modelar si prej ali slej omisli tudi
drugi in nato tretji sprejemnik, ki jih uprav¬
lja z osnovnim oddajnikom. V načinu PPM
(FM) oddaja FC-16 osem kanalov v t. i. ča¬
sovnem multipleksu, ki je standardiziran.
Majhne razlike so le v dolžini trajanja impul¬
za, ki krmili servomehanizem. Ta oddajnik
lahko krmili (skoraj) vse FM-sprejemnike
drugih modelarskih firm in seveda ustrezne¬
ga frekvenčnega pasu. Sam sem preizkusil
delovanje s sprejemniki Multiplex, Graupner
in Sanwa/Airtonics. Nevtralni položaj in hod
se pri Futabi nekoliko razlikuje od onega pri
Multiplexu, vendar so razlike majhne in jih
opazimo le, če bi hoteli model, ki ga sicer
krmilimo z FC-16, ob neki drugi priložnosti
voditi z Multiplexovim oddajnikom.

Tudi na sprejemnik R-118 lahko priklju¬
čimo servomehanizme drugih firm, kot so
Graupner, HiTec ali Webra, saj so priključki
univerzalni. Pozorni moramo biti le na Gra-
upnerjev "softswitch", ki noče delovati s
sprejemniki Robbe/Futaba. Ta zahteva na¬
mreč večji signal, kot ga daje R-118.

Ko teče beseda o PCM, je mogoče upo¬
rabiti le sprejemnike lastne firme. Pri tej vr¬
sti kodiranja ubirajo posamezne firme svoja
pota in še ni enotnega dogovora, kot je to
pri FM. Sam sicer uspešno uporabljam tudi
mikrosprejemnike serije R-113, ki pa sem si
jih preglasil na 35 MHz, in sicer tako PPM
kakor tudi PCM.

Nasveti iz prakse

• Minili so časi, ko smo v oddajnik za lete¬
če modele zlagali minjonke, pa vendar.
Baterija oddajnika naj bo "v enem kosu"
in pazimo le, da ne zamenjamo plusa in
minusa, če nimamo originalnega priključ¬
ka. Nespretnost se kaznjuje z uničenjem
vsaj enega čipa in dveh kondenzatorjev v
napajalnem delu oddajnika!

• Pritrditev antene oddajnika se zdi prenež-
na za kakega grobijana. Večja podložka
bo v pomoč, predvsem pa priporočam
antenski krogelni zgib, ki je sam po sebi
zelo masiven.

• Pri odpiranju in zapiranju škatle, ki, mi¬
mogrede, naj ne bo prepogosto, ravnajmo
nežno z obema ploščatima kabloma, ki
povezujeta računalnik z vezjem oddajni¬
ka. Če ju po nerodnosti preščipnemo, ra¬
čunalniku to ne bo pogodu.

• CamPac je skoraj zakon. Mislimo nanj že
na začetku!

• Imam občutek, da je to najpogostejši
oddajnik slovenskih modelarjev mlajše
generacije. Koristno je izmenjati izkušnje
in praktične nasvete. Velik del teh naj¬
demo tudi na spletnih straneh slovenske
modelarske konference http://mptica.si-
net.net ali jih poiščemo po e-pošti: mode-
larji@si-net.net

Zaključek

FC-16 je nedvomno pisan na kožo letal¬
skemu modelarju, ki je že preživel modelar¬
sko otroštvo. Lahko bi rekli, da je prvi korak
od cenejših štirikanalk brez mešalnikov na¬
prej, in to v pravo smer. Ima vse potrebne
mešalnike in z dodatkom CamPac tudi do¬
volj pomnilnika za vrsto drugih modelov.
Spogleduje se z dražjim in boljšim bratom
FC-18. Kaj hitro bomo ugotovili, da nakup
ni bil nepotrebna investicija. Če bomo ka¬
sneje res posegli po eni od naprednejših in
dražjih verzij, nismo ničesar vrgli proč. Spre¬
jemnik in vse drugo nam bo dobro služilo
tudi pod novim gospodarjem. Za zanesljivo
vodenje letalskih modelov potrebujemo do¬
ber oddajnik in dober sprejemnik. V tem
kompletu dobimo oboje. Ko pogledamo še
ceno izdelka (44.900 SIT), smo lahko prepri¬
čani, da smo za svoj denar dobili veliko. Tu¬
di začetniki in ladijski modelarji bodo s to
enostavno in priročno napravo zadovoljni
kar nekaj časa, preden si bodo omislili kak
dodatek.

<msuswi  ornenu .

Trgovina 'MLADI TEHNIK"

Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana

Odprto: od 8.00 do 19-00 ure, ob sobotah do 13.00 ure

Tel.: (061) 121-87-80, faks: (061) 126-22-43

Vedno na zalogi ves osnovni material
za izdelavo modelov letal, čolnov in avtomobilov!

ModeU čolnov: BILLING BOATS, GRAUPNER, SIMPROP

Moden avtomobilov: MULTIPLEX, GRAUPNER,
GM-RACING

Regulatorji
hitrosti:

MULTIPLEX,

KONTRONIK, LRP,

GRAUPNER,

GM-RACING,

IKARUS

Elektromotorji: MULTIPLEX, GRAUPNER,

GM-RACING, LRP, SIMPROP

in brezkrtačni elektromotorji KONTRONIK

Akumulatorji: Ni-Cd in Ni-MH, (tudi posamezno),
od 50 mAh do 3000 mAh

RV-naprave: MULTIPLEX in GRAUPNER

Modeli letal: MULTIPLEX, GRUPNER, MIBO, SIMPROP,
IKARUS, JAMARA

Makete hiš

v merilu 1 : 32

Lesene sestavljanke:

živali (dinozavri, žužel¬
ke in ptice), avtomobili,
letala, vodni mlin, mlin
na veter s solarnim
pogonom in pohištvo

Plastične makete letal, plovil in vozil:

REVELL, AIRFIX, DRAGON, ITALERI, ERTL in HELLER

OBČASNO POSEBNI POPUSTI NA DOLOČENE IZDELKE!

OBIŠČITE NAS!

s vmmi  mm ©ieaidmjjm

mr 8

april 2000

27

ELEKTRONIKA

Ultrazvočni detektor

JERNEJ BOHM

Vse okoli nas se bolj ali manj trese in s
tem ustvarja zračne zgoščine in razredčine,
ki se s hitrostjo okoli 340 m/s širijo v pro¬
stor. Ko tako zračno valovanje doseže
slušni organ, ga možgani obdelajo kot
zvočno informacijo. Že iz šolskih knjig smo
zvedeli, da človek sliši zvočna nihanja med
20 Hz in 20.000 Hz, nekateri celo nekoliko
več, drugi, predvsem starejši, pa manj.
Zvok, ki presega 20 kHz, imenujemo tudi
ultrazvok (UZ). Marsikatera žival nas po
slišnosti močno prekaša. Psi so že med nji¬
mi - zaznajo zvok tja do 35.000 nihajev v
sekundi (35 kHz). Za prašičke vemo, da se
tu pa tam "pogovarjajo" z nam neslišnimi
nizkimi glasovi, torej pod 20 Hz. Med žival¬
mi pa je vendarle bolj pogosto sporazume¬
vanje z višjimi toni. Nekatere živali (npr.
netopirji) posedujejo "UZ-sistem" za orien-
tiranje v prostoru, ki deluje na podoben
način kot letalski ali ladijski navigacijski ra¬
dar. Ker je ultrazvok očitno zelo uporaben,
so se v novejši tehniki uveljavili tudi izdel¬
ki za brezkontaktno merjenje razdalj. Pre¬
prosta in zanesljiva obdelava UZ-slike je
našla svoje mesto v varnostnih sistemih
(protivlomne alarmne naprave) in še kje.

Z današnjo nalogo bomo ob spretni
zvijači vseeno slišali, kako se sporazume¬
vajo in predvsem orientirajo netopirji. Pa
pustimo biologijo ob strani in se raje spo-
primimo z elektroniko, kjer smo nemara
bolj doma!

Elektronsko vezje

Na risbi št. 1 vidimo blokshemo UZ-de-
tektorja, ki ga nameravamo sestaviti. Prese¬
netljivo preprosta je. Zvočni signal, ki ga
zazna mikrofon (U S j g ) ojačimo in nato me¬
šamo s signalom lokalnega oscilatorja
(Uiok), ki mu bomo spreminjali lastno frek¬
venco nihanja. Pomembno je, da se na iz¬
hodu mešalne stopnje pojavi tudi signal, ki
je enak razliki frekvenc: |f S i g  - fj 0 k| > n  prav
to komponento izsejemo (filtriramo) iz frek¬
venčnega babilona na izhodu modulatorja,
ki jo nato prepustimo na vhod končne oja-
čevalne stopnje s slušalkami. Uporabljena

tehnika je torej natančno enaka kot pri ra¬
dijskih sprejemnikih, le z nižjimi frekvenca¬
mi operiramo.

Mešalni postopek omogoča, da UZ-sig-
nal prevedemo v slišni signal. Če 33-kHz
(33-kiloherčni) signal iz mikrofona, torej
glas netopirja, mešamo z umetnim 30-kHz
signalom lokalnega oscilatorja, se na izho¬
du filtra pojavi (živi) 3-kHz ton, ki ga se¬
veda prav dobro slišimo. Omenimo, da
bo enak frekvenčni odziv povzročil tudi
27-kHz signal. "Zmedo" preprečimo z us¬
treznejšo nastavitvijo f^. Pomembno je, da
frekvenčno spreminjanje vhodnega signala
(voblanje) povzroči tudi ustrezni frekven¬
čni zamik slušnega signala.

Podrobno elektronsko shemo UZ-de-
tektorja prinaša risba št. 2. Izhodni signal
mikrofona M 1 ojačimo s pomočjo dveh
klasičnih predojačevalnih stikov, ki sta
zgrajena okoli vezja U 1. Signal lokalnega
oscilatorja generira Intersilov čip U 2, ki ga
morda poznamo še od gradnje funkcijske¬
ga generatorja. (Še vroča novica: Intersil je
kupilo podjetje Harris Semiconductor.)
Mešalno stopnjo smo izpeljali kar z Moto-
rolinim modulatorjem MC1496P (U 3).
Izhod U 3/12 je povezan na preprost niz¬
kofrekvenčni n-filter, ki poskrbi za odstra¬
nitev nezaželenih frekvenc. Izhod mešalne
stopnje med drugimi vsebuje komponente
|fsig + flokl, 2 • fsig, 2 • fi„ k  itn. Končno stop¬
njo predstavlja vezje U 4. Spet prepoznamo
povsem klasičen stik nizkovatnega močno¬
stnega ojačevalnika, ki smo ga načrtovali
povsem po navodilih proizvajalca. RC-stik
na njegovem izhodu (U 4/5) zagotavlja frek¬
venčno stabilnost ojačevalne stopnje. Za
slušalke smo se odločili, ker dobro dušijo
moteče zvoke iz okolice, uporabimo pa
lahko take, ki jih imamo pri roki, visoko-
ali nizkoomske.

Risba 1. Blokshema UZ-detektorja

Slika 2. Pogled v notranjost detektorja, kamor
pričvrstimo tiskanino. Zunanje akumulator¬
sko napajanje omogoča dolgotrajno, običajno
nočno, uporabo dokaj požrešnega vezja.

Vezje napajamo neposredno iz napajal¬
nega vira, njegova velikost je odvisna tako
od temperature okolice kot od napolnjeno¬
sti akumulatorja. Oboje vpliva na delovanje
mešalne stopnje, vendar ne v takšni meri,
da bi bili prisiljeni uporabiti napetostni sta¬
bilizator. Graetz G 1 varuje UZ-vezje pred
napačno priključitvijo akumulatorja, ki bo
zato delovalo ne glede na to, kako priklju¬
čimo napajanje! Na prisotnost napajanja
opozarja LED-dioda D 1.

Za napajanje elektronike smo prisiljeni
uporabiti akumulator, tokovna poraba vez¬
ja pri 12 V skoraj doseže 100 mA. Mogoče
bi bilo uporabiti tudi alkalno baterijo 9 V
(PP 3), ki pa ne bi zadoščala za daljšo ne¬
prekinjeno uporabo detektorja. Priznati je
treba, da bi bil detektor z vgrajeno baterijo
bolj privlačen, a dražji za uporabo.

Izdelava detektorja

Izdelava detektorja res ni zahtevna, še
največ dela bomo imeli s tiskanim vezjem,
ki zna biti elektrotehniku vedno v posebno
veselje in izziv. Predlog vidimo na risbi
št. 4. Vezje je enostransko in brez prevezav.
Kakšna je za ta primer razporeditev elek¬
tronskih elementov, vidimo na risbi št. 5.

m

Risba 2. Elektronska shema UZ-detektorja

28

april 2000 - TKI 8

ELEKTRONIKA

Predlog je smiseln le, če nam uspe dobiti
dimenzijsko vsaj približno enak material
kot pri izvedbenem predlogu. Če oblike
elementov preveč odstopajo od tistih na
risbah, moramo predlogo ustrezno (mini¬
malno) popraviti.

Ker je med linijami tiskanega vezja
dovolj prostora, vzorec prenesemo na ba¬
kreno stran kaširane ploščice. Stran z risbo
št. 4 prekopiramo na fotokopirnem stroju v
merilu 1:1,  nato risbo izrežemo in jo s sa¬
molepilnim trakom pritrdimo na kaširani
pertinaks. S pomočjo točkala in manjšega
kladiva previdno označimo vse spajkalne
otoke in izvrtini za pritrditev, vključno z
vsemi štirimi oglišči risbe. Preden sname¬
mo predlogo, preverimo, ali nismo kaj
spregledali, npr. kako ušesce, kar bi usod¬
no vplivalo na končni izdelek. Ploščico
obrežemo z rezljačo, pri čemer bodo v po¬
moč oznake oglišč. Označena mesta prevr¬
tamo z 0,7 ali 0,8 mm debelim svedrom,
oziroma 3 mm, ko se ukvarjamo z izvrtina-
ma za pritrditev. Če manjše luknjice vrtamo
z nizkim številom obratov (< 10.000 obra¬
tov/minuto) ali z že izrabljenim svedrom,
ploščico položimo na tršo podlago (ka¬
men), da se izognemo cefranju materiala
ob izstopu svedra.

Prevrtano ploščico temeljito obrusimo
pod vodnim curkom s finim vodnobrusil-
nim papirjem (gradacija 200) in jo posuši¬
mo. Za risanje povezav uporabimo proti
vodi odporni flomaster (npr. Eddingov flo¬
master št. 780), vendar jih je pametno prej
izvleči s svinčnikom, da ne spregledamo
kake vezi. Manjše napake zaradi tresoče se
roke (zlitje sosednjih črt) lahko popravimo
z ostrim modelarskim nožem.

Tudi prerisani vzorec skrbno preveri¬
mo, preden kartico spustimo v kislino (ali
lug). Po nekaj minutah bo "kemija" odstra¬
nila nezaščiteno bakreno površino. Plošči¬

co nato dobro speremo s tekočo vodo in jo
znova očistimo z vodnobrusilnim papirjem.
Sledi sušenje in nato še zaščita bakrenega
vzorca z ustreznim lakom iz pršilke. Delo
nadaljujemo, ko se lak dobro posuši.

Posamezne elektronske elemente vsta¬
vimo v izvrtine na kartici, kot je razvidno z
risbe št. 5. Kontakte zalijemo s spajko. Na
pravilno orientacijo moramo biti pozorni
pri vseh polprevodnikih in elektrolitskih
kondenzatorjih. Za priključitev integriranih
vezij uporabimo (profesionalna) podnožja.
Vrstni red vstavljanja posameznih elektron¬
skih komponent ni pomemben, kljub temu
pa praksa kaže, da je bolje najprej prispaj-
kati manjše in šele na koncu večje kose.
Odvečne priključne žičke elementov od-
ščipnemo tik nad spajko. Integriranih vezij
(čipov) za sedaj še ne vstavimo v podnožja.

Na risbi št. 5 opazimo oznako GND. To
je kljukica žice, ki jo odščipnemo uporu ali
kondenzatorju, potem ko ju prispajkamo
na tiskano vezje, in je dobrodošel servisni
priključek, saj nanjo zlahka pritrdimo me¬
rilni instrument.

Tiskanino pritrdimo v ohišje z dvema
kratkima, diagonalno nameščenima vijako¬
ma M 3- Pri tem si pomagamo z dvema di-
stančnikoma 10 mm, ki ju prej privijemo na
dno ohišja. Montažo shematsko prikazuje
risba št. 9.

Potenciometre, LED-diodo ter priključ¬
ka za baterijo in slušalke pritrdimo na ohiš¬
je, isto velja za mikrofon. Ohišje izdelamo
iz 1,0 mm debele aluminijaste pločevine
(AlMg), ali si priskrbimo primerno komer¬
cialno ohišje, kakršnih kar lep izbor ponu¬
jajo trgovine. Orientacijski načrt je na risbi
št. 6. Ohišje naj bo prostorno in dovolj ve¬
liko za dober oprijem.

Pomudimo se še za hip pri pritrditvi mi¬
krofona. Namestimo ga pod izvrtino, ki jo
napravimo v eno izmed stranic ohišja. V iz-

OUTPUT l[T
»MOTNO INPUT l[T
NON-IFMOTNO INPUT l[7

v cc~[l

XJ Voc *

TJoUTPUT 2
7] »MOTNO INPUT 2
7]non-»motno input 2

NC

NC

SINE WAVE
ADJUST

V- OR GND

T1MING
CAPACITOR
SQUARE
WAVE OUT
FM SVVEEP
INPUT

Risba 3 ■ Priključki integriranih vezij

distončnik M3  ^

Risba 10. Način pritrditve tiskanega vezja v
ohišje

vedbenem primeru (risba 6) je mikrofon
nameščen na zgornji stranici ohišja, ki jo
obrnemo v smer meritve. Da bi znatneje
zmanjšali moteče šume, medtem ko bomo
detektor med uporabo držali v roki, mora¬
mo preprečiti neposredni akustični stik mi-

Risba  5. Razporeditev elementov na predlagani tiskanim

krofona z ohišjem. Preprosta rešitev je lep¬
ljenje mikrofona s silikonskim kitom, ki se
uporablja v gradbeništvu. Kit previdno na¬
nesemo v širini do 2 mm na rob mikrofo¬
na, ki ga nato namestimo nad ustrezno
izvrtino v ohišju. Končni položaj je shemat¬
sko prikazan na risbi št. 7.

Medsebojne povezave med tiskanino
(priključki A 1, D 1, Z 1) in elementi na
ohišju izvedemo z običajno izolirano meh¬
ko žico s premerom približno 0,25 mm. Za
povezave do mikrofona (M 1) in potencio-

VllT 8  a pj-y 2000

29

ELEKTRONIKA

Risba 6. Plašč ohišja UZ-detektorja

AlMg

Risba  7. Pritrditev mikrofona

metrov (P1-P3) uporabimo tanek koaksial¬
ni kabel, ki ga pogostokrat srečamo pri
akustičnih napravah. Oklope spojimo z ne¬
gativnim polom napajanja (GND). Vse po¬
vezave naj bodo kratke, vendar morajo še
vedno omogočati primeren dostop do vseh
delov detektorja. Žične povezave naj bodo
spete v kito. Pri medsebojnem povezo¬
vanju si pomagajmo z montažno risbo št. 8.
Če bomo pretiravali z dolžino povezav, se
kaj lahko zgodi, da bo vhodni signal ali lo¬
kalni oscilator moduliran s strani kake
močnejše radijske oddajne postaje, ki se bo
slišala v slušalkah in s tem motila spremlja¬
nje dogodkov.

Kakšno minuto porabimo še za lepši vi¬
dez izdelka. S pomočjo računalnika lahko
hitro in natančno oblikujemo videz čelne
plošče, ki ga nato natisnemo na samolepil¬
no etiketo. Primer prinaša risba št. 11. Pri

izdelavi smo si pomagali kar z Wordovim
programom WordArt.

Napajalni kabel sestavimo kar iz debe¬
lejše žice, ki jo avdiofili uporabljajo za pri¬
ključitev zvočnikov. Kabel naj ne bo krajši
od 2 m, sicer nas utegne ovirati pri kasnej¬
ši uporabi. Akumulator bomo pač imeli na
tleh ob nogah, detektor pa v rokah. Kabel
na strani, kjer bo akumulator, opremimo s
krokodilskima priključkoma, na drugi stra¬
ni (mesto priključitve na ohišje detektorja)
pa s standardnim napajalnim priključnim
konektorjem. Če bomo "UZ-glasove" sne¬
mali, si pripravimo še ustrezen priključek
do snemalne naprave. Paziti moramo le na
uskladitev s priključkom za slušalke.

Na koncu izdelek še očistimo in zašči¬
timo elektronske sestavne dele. Ročno či¬
ščenje z alkoholom in čopičem je zelo ne¬
hvaležno, pa tudi nanašanje zaščitnega
laka iz pršilke ni za vsako roko. Nekateri
avtorji svetujejo, da vse skupaj pustimo tako,
kot ostane po spajkanju. Zato bodimo že
med sestavljanjem nekoliko bolj natančni,
da nas ne bo motil pogled na tiskano vez¬
je s prežgano kolofonijo.

Risba 8. Medsebojne povezave UZ-detektorja

Al 12 V/6,5 Ah akumulator
(sonnenschein dryfit)

M 1 kristalni mikrofon (glej besedilo)

Z 1 slušalke 2 x 2000 Q (glej besedilo)

Posebej pozorni pa moramo biti na va¬
rovanje izdelka pred statično elektriko. Za
delo v domači delavnici si nemudoma pri¬
skrbimo osebno ozemljitveno zapestnico,
sestavne dele pa kupujmo le v trgovinah,
ki imajo jasno označeno, da je prodajni
prostor varen pred statično elektriko.

Preizkus delovanja

Pred prvim preizkusom delovanja
UZ-detektorja preverimo, da nismo morda
česa napačno povezali ali priključili. Še po¬
sebej skrbno preverimo tiskanino, saj se ra¬
do dogaja, da kapljica spajke naredi kratek
stik med bližnjimi linijami ali spajkanimi
priključki.

Sledi priključitev napajanja (12 V), to¬
krat še s praznimi podnožji. Z univerzalnim
instrumentom preverimo prisotnost napa¬
jalne napetosti med kontaktoma U 2/5 (+)

TTM-UZ

C*sD ^ o


O

Risba 11. Samolepilna nalepka za čelno ploščo

in U 2/6 (-), ki mora biti okoli 11 V. Če ne
odstopa preveč od pričakovane velikosti,
lahko v vsa podnožja vstavimo tudi integri¬
rana vezja, seveda pri izključenem napaja¬
nju. Potenciometer izhodne stopnje P 3
zapremo, priključimo slušalke in vklopimo
napajanje (pripnemo krokodilčka za aku-
mulatorjevi sponki). Počasi vrtimo os po¬
tenciometra za glasnost, dokler v slušalkah
ne zaslišimo šumenja. Tedaj zavrtimo os
potenciometra za barvo (P 2), mikrofon pa
usmerimo v zvočnik radijskega sprejemni¬
ka, iz katerega doni glasba. Iz slušalk tu in
tam zaslišimo nekaj tonov, kar je dober
znak, da smo detektor uspešno sestavili.
Detektor pač izvede ustrezen frekvenčni
premik zvoka iz radijskega zvočnika.

Še boljši preizkus napravimo tako, da
na trda tla v bližini mikrofona stresemo
pest kovancev. Tak zvočni vzorec vsebuje
množico frekvenc od 30 do 40 kHz.

Za končni in odločilni test vendarle
potrebujemo zanesljiv ultrazvočni izvor
40 kHz. Morda si lahko kje sposodimo
klasičen generator signala. Njegov izhod
priključimo na visokotonski piezozvočnik
(npr. Conrad, kataloška številka 33 59 08).
Lahko si pomagamo tudi z vezjem na
risbi št. 9, na katero priključimo omenjeni
zvočnik.

Za nekoliko bolj resno uporabo
UZ-detektorja moramo umeriti skalo ob
potenciometru P 1. Za dano območje po-

Risba 9- Eksperimentalni UZ-generator

30

april 2000 TIH! 8

ELEKTRONIKA

tenciometra se frekvenca lokalnega oscila¬
torja spreminja od približno 10 kHz pa do
70 kHz. Skalo umerimo tako, da na U 2/2
priključimo frekvenčni merilnik ter nato z
gumbom poiščemo lego za dano frekven¬
co, ki jo označimo na ohišju (npr. 10 kHz
in nato po enakih korakih do 70 kHz). Isto
meritev lahko izpeljemo tudi s pomočjo
osciloskopa. Tedaj najprej poiščemo lego
osi P 1 za 100-[xs signal oscilatorja, nakar
označimo še nekaj period (T = 1/f).

Amplituda signala (nivo) na vhodih U
3/1 in U 3/10 naj ne preseže 250 mV. Na¬
potek upoštevajmo pri vseh nastavitvah
potenciometra P 2.

Pri kupovanju mikrofona moramo biti
pozorni na njegovo zgornjo frekvenčno
mejo, vsekakor naj ne bo manjša od 40
kHz. Žal takšnega kristalnega mikrofona ne
najdemo v domači kataloški prodaji, enake
sreče pa sem bil tudi pri iskanju po ljub¬
ljanskih elektronskih trgovinah. Pravšnjega
najdemo pri Maplin Electronics (http://
www.maplin.co.uk) pod šifro HY33L
(Maplin je angleški Conrad).

Uporaba UZ-detektorja

Detektor lahko uporabimo v več zani¬
mivih primerih, pač povsod tam, kjer na¬
letimo na ultrazvok. Takih primerov ne
zasledimo le v živi naravi, saj smo omenili,
da UZ uporablja mnogo tehničnih naprav.

2 detektorjem lahko preverimo, ali nemara
domači televizor ali računalniški monitor
proizvaja neslišen, a vendar zaznaven
hrup, ki v določenih okoliščinah celo ško¬
duje zdravju.

Najbolj zanimiva uporaba pa bo pri¬
sluškovanje živalim, ki spuščajo UZ-glaso-
ve. Najbolj "hvaležne" živali za opazovanje
so netopirji. Seveda se njihovi glasovi od
primera do primera kar precej razlikujejo.
Biologi poznajo primerke, ki cvilijo celo s
100 kHz in več. Tako visokim glasovom ne
bomo kos niti z našim UZ-detektorjem.

Pri ultrazvočnem opazovanju moramo
tako kot marsikje drugod pokazati veliko
mero potrpežljivosti. Netopir ni gledališki
igralec, ki bi ob uri izvedel svojo predstavo
na točno določenem prostoru. S svojimi vrs¬
tniki bo neprestano švigal nad našimi gla¬
vami, se nato za nekaj časa potuhnil in, ko
bomo že obupali, zopet priletel mimo nas.
Netopir je nočna žival. Najlaže ga bomo
opazovali v mraku. Tedaj bomo njegove
oblike zlahka zasledovali s pogledom na še
vedno nekoliko svetlejšem nebu.

Najprej ugotovimo, kje se najraje spre¬
letavajo, nato se nekoliko odmaknemo, da
si razširimo opazovano območje. Trik se
obrestuje do te mere, da mikrofona skoraj-
ne bo treba premikati. Dobrodošel pri¬
pomoček je žepna svetilka. Po občutku
nastavimo P 1 (frekvenco) in P 3 (ojačitev
izhodne stopnje), nato s potenciometrom
P 2 skušajmo sprejeti glasove preletava¬
jočih netopirjev. Če ne gre, nekoliko spre¬
menimo položaj osi potenciometra P 1.
2 nekaj poskusi se bomo kaj hitro približa¬
li optimumu.

Slika 3■ Govorici netopirjev prisluškujemo tako,
da mikrofon usmerimo vsaj približno v smer
leta živali, hkrati uravnavamo jakost in frek¬
venco signala v slušalkah. Ko netopir izgine iz
slišnega območja, počakamo naslednji prelet;
tokrat se ni treba več ukvarjati z nastavitvijo
gumbov, posvetimo se le dogajanju v zraku.

Najbrž ni treba izgubljati besed za to,
da živali ne smemo vznemirjati tako, da jih
plašimo ali jim razdiramo bivališča. V neka¬
terih državah so netopirji celo zakonsko
zaščiteni.

Izboljšave in modifikacije UZ-detektorja

Če bomo želeli spremljati vedenje živa¬
li, ki spuščajo glasove nad 40 kHz, bomo
pač morali seči nekoliko globlje v žep in
izbrati ustrezen mikrofon. Sposodimo si ga
lahko pri odsluženem fotoaparatu, saj ne¬
katere kamere uporabljajo za avtomatsko
izostritev slike prav 100 kHz ton. V nekate¬
rih primerih si pomagamo celo z elektret-

skim mikrofonom, vendar moramo biti po¬
zorni na njihovo izrazito nelinearno VF-ka-
rakteristiko (nad 15 kHz). Tedaj moramo
poskrbeti tudi za pravilno enosmerno pred-
napajanje mikrofona (glej risbo 9). Končno
lahko uporabimo tudi piezozvočnik, ki
smo ga uporabili pri testiranju UZ-detektor¬
ja. Ta je izredno občutljiv, a je zaradi svo¬
jih dimenzij nekoliko neroden za uporabo.

Če želimo, da lokalni oscilator pokriva
drugačno frekvenčno območje, ustrezno
spremenimo vrednost kondenzatorja CII.

Risba 12. Priključitev elektretskega mikrofona

C 17 47 u.F / 16 V, elektrolitski

R 21 820 Q

R 22 2,2 kQ

Frekvenco lokalnega oscilatorja določimo
po enačbi:

flok = 0,15/((P1 + RIO) • CII).

Pri spreminjaju opisanega vezja si mo¬
ramo biti na jasnem, kaj s tem dosežemo.
In kot smo že zapisali, velja pred tem še kaj
prebrati. Tako bo pri naši založbi v krat¬
kem izšla nova knjiga iz Timove knjižnice
Elektronika v domači delavnici.  Knjiga bo
bralcu pojasnila mnoge praktične prijeme
pri gradnji čez dvajset zanimivih izdelkov.

TIMOVI OGLASI

PRODAM elektronski regulator Robbe RSC
8110 (7-30NC, 110/140 A), model dirkalnega
čolna delfin (83 cm) z motorjem speed 700 in
hitri polnilnik delta peak (4-10NC, 3-4 A) za
priključitev na 12 V.

Žiga Primožič

Janka Puclja 3, 4000 Kranj

Tel.: (064) 326-003, (041) 220-981

Elflov stolp iz vžigalic - načrt in navodila
pošljem po pošti po ceni 3500 SIT za komplet.
Tel.: (041) 366-913

PRODAM hitri polnilnik Robbe skytlex. Delu¬
je na 12 V, polni pa lahko od 4-7 celic Ni-Cd.
Cena je 3500 SIT.

Tel.: (061) 751-281 Dejan
E-pošta: dejan.skubic@guest.arnes.si

PRODAM RV-model motornega jadralnega le¬
tala fen (razpon kril 3100 mm) z vso pripada¬
jočo opremo.

Jernej Rojko

Gregorčičeva 35, 2000 Maribor
Tel.: (062) 221-001

KUPIM načrte ladij Bluenose, Bluenose II,

FD 10 Yawl, Winston Churchill, Will Everard,

Afričan Queen ter načrta podmornic U. S. S. Li-

onfish in U-99-

Rok Triler

Tel.: (064) 332-568

UGODNO PRODAM orbit, najnovejši 12-volt-
ni hitri polnilnik akumulatorjev vseh vrst za
1-32 celic (polni, prazni, formira in meri kapa¬
citeto akumulatorjev Ni-Cd, Ni-Mh, Li-tadiran,
Li-Ion in Pb). Omogoča nastavljanje toka od
50 mA do 8 A, opazovanje parametrov na ra¬
čunalniku (RS 232) in nadgradnjo softvera ter
polni po metodi delta peak in reflex (tri stop¬
nje delta peak).

Miran Kos

Ledinekova 7, 2106 Maribor
E-pošta: miran.kos@siol.net

UGODNO PRODAM modul za razširitev spo¬
mina CamPac (dodatnih 25 modelov) za oddaj¬
nik Futaba FC-16 ali FC-18.

Bogdan Trinkaus
Tel.; (064) 831-677

mc 8

april 2000

31

Maketa ladje HMS Bounty (s.dei)

MATEJ PAVLIČ

Prišli smo do zadnjega nadaljevanja
serije prispevkov, v katerih smo podrob¬
no opisali gradnjo makete zgodovinske
ladje HMS Bounty v merilu 1 : 60 (dolžina
810 mm). Za osnovo nam je služil kom¬
plet italijanske tovarne Mantua, ki vsebuje
vse potrebno za gradnjo (z izjemo lepila,
barv in orodja), stane 24.850 SIT, dobiti pa
ga je mogoče v ljubljanski trgovini Mantua
model (tel. 061/152-50-46) in še nekaterih
drugih modelarskih trgovinah. Ločeno je
naprodaj tudi samo komplet dodatkov
(napenjala, ušesca, žebljički, sidri, krmilno
kolo, oborožitev, zastavice, rešilni čoln in
še cel kup drugih drobnarij), ki stane
14.750 SIT. Serija člankov je bila nameno¬
ma oblikovana tako, da so bili napotki
čim bolj splošni oziroma enako uporabni
pri gradnji katere koli druge makete. V
tujini deluje zelo veliko maketarskih klu¬
bov in združenj, na voljo je tudi najrazlič¬
nejša literatura (knjige, priročniki, kata¬
logi in revije), ki je namenjena ladijskim
maketarjem, v Sloveniji pa česa takega žal
nimamo. V reviji TIM smo v letošnjem let¬
niku na tem področju torej orali ledino.
Upamo, da smo bili uspešni in da smo z
objavljenimi nasveti, triki in koristnimi pri¬
pomočki marsikomu pomagali pri prvih
korakih v zanimivi svet ladijskega make-
tarstva, drugim pa razjasnili in olajšali ne¬
katere postopke, ki jih prej morda niso

poznali. Veseli bomo, če se nam boste
oglasili s svojimi mnenji, pripombami in
predlogi - ter seveda s kakšno fotografijo
makete, ki jo gradite oziroma ste jo že
izdelali. Objavili jo bomo v eni prihodnjih
številk revije TIM.

Kdor je vsaj približno sledil od sep¬
tembra naprej objavljenim posameznim
etapam izdelave, ima pred seboj skoraj
dokončano maketo ladje HMS Bounty, na
kateri manjkajo "le še" jadra in vrvi. V pri¬
logi prejšnje številke smo objavili delni
stranski ris z jambori in jadri, tokrat pa na
enakem mestu najdete (spet za polovico
pomanjšano) shemo povezovalnih vrvi, na
kateri so zaradi boljše preglednosti jadra
izpuščena. Vrvice so oštevilčene in narisa¬
ne s tremi različno debelimi črtami, ki po¬
nazarjajo eno izmed treh debelin. Dodani
so tudi nekateri detajli, ki prikazujejo po¬
vezovanje in način pritrjevanja jambornih
prečk (fig. 1 do fig. 10). Njihovo izdelavo
smo opisali v prejšnji številki, zato tokrat
objavljamo le še dve fotografiji. Na prvi
(slika 1) je prikazan način izdelave kovin¬
skih zaključkov (poz. C), druga (slika 2) pa
kaže vse potrebne sestavne dele za eno
jamborno prečko. Ko na srednji del prile¬
pite ojačitev (poz. G) iz šestih trakov fur¬
nirja 0,5 x 3 mm (trakove med sušenjem
lepila utrdite z nekaj elastikami), vse lese¬
ne dele prebarvajte s toniranim zaščitnim

premazom za les in šele nato sestavite,
zlepite in prevežite z vrvico. Če bi jih nam¬
reč barvali potem, ko bi bila prečka že se¬
stavljena, bi z barvo zamazali vrvico.

Izdelava jader zahteva kar precej šival¬
ne spretnosti, zato je najbolje, če se za po¬
moč obrnete na osebo, ki ima šivalni stroj
in ga seveda zna uporabljati. Obrise vseh
jader iz priloge v prejšnji številki Tima
prekopirajte na tanjši karton. Na vseh stra¬
neh jim dodajte 3 mm in jih izrežite. Tako
ste dobili šablone, s katerimi obliko posa¬
meznih jader lahko natančno prenesete
na kos blaga, ki je priložen v kompletu.
Jadra izstrizite z ostrimi škarjami in doda¬
ni 3-milimetrski rob zavihajte nazaj. Poma¬
gajte si z likalnikom. Pod zavihek nanesi¬
te tanko plast lepila, ki bo okrepilo rob in
preprečevalo gubanje blaga, nato pa jadra
obrobite (risba 10). Ne pozabite na zanke
na vseh vogalih, ki služijo za pritrditev na

Risba 10. Ročno robljenje jader je zamudnejše
in manj natančno od strojnega.

Slika 1. Pri izdelavi kovinskih podaljškov jambornih prečk, ki so narejeni
iz 0,8 mm debele medeninaste žice, si je najbolje pomagati z majhnimi
kleščami različnih oblik.

'dika  ; 1 Mantiiinem knuilngn  /<' tudi  / l-dclni kmn/ilei  ;<■ r.dchtuih
-'- .G,;../) , -■ ituhr .a imikc/n /IMS />"iiul\

Slika 2. Sestavni deli prečke (zgoraj) in sestavljena prečka (spodaj)

Slika 4. Na vrsti je šivanje jader k prečkam.

32

april 2000 TTKI 8

Slika 5. Jadra razporedite po mizi tako, kot bo¬
do kasneje obešena na maketi. Da zlasti tistih,
ki so enake oblike in tudi skoraj enake veli¬
kosti, ne bi pomešali med seboj, jih označite z
oštevilčenimi nalepkami od 1 do 13-

Slika 6. Pogled na enega izmed jambornih košev

Slika 8. Bližnji posnetek izdelane makete, na katerem je videti veliko podrobnosti

Risba 11. Zvitke vrvi je najlaže narediti s po¬
močjo bucik, kijih zapičite v kos mehkega lesa.

prečke in privezovanje (poz. A in poz. B),
ter navpične ojačitvene niti v jadrih, ki so
med seboj oddaljene približno 20 mm. Ko¬
mur se izdelava jader zdi prezahtevna, ima
na voljo lažjo rešitev, za katero pa bo mo¬
ral odšteti 4880 SIT. Toliko namreč v prej
omenjeni ljubljanski trgovini Mantua mo¬
del stane komplet 13 natančno izdelanih
jader (št. art. 34004). V njihovem katalogu
so tudi kompleti jader za druge makete, ki, o
jih izdeluje Mantua (slika 3).

Ne glede na to, po kakšni poti ste
prišli do jader, vas sedaj čaka njihovo pri¬
vezovanje k prečkam (slika 4). Tega dela
se kljub pomanjkljivim šivalnim izkušnjam
lahko loti vsakdo, saj zahteva le nekaj
natančnosti in pa nekoliko več časa. Način
je bil prikazan v prejšnji prilogi (poz. M).
Da jader in prečk ne bi zamenjali med

mr

seboj, jih razpostavite po
mizi (risba 5) in označite z
oštevilčenimi nalepkami. Te
vam bodo v pomoč kasne¬
je, ko boste prečke z jadri
privezovali k jamborom. Tik
pred montažo jadra dvakrat
premažite z redkim vodnim
ali nitrolakom ali razred¬
čenim belim lepilom. Če jih
še med sušenjem nekoliko
ukrivite, bodo takšno (na¬
pihnjeno) obliko zadržala
tudi kasneje.

Naj vam zmešnjava vrvic
na risbi v tokratni prilogi ne
vzame poguma! Za tolažbo
naj vam bo risba 12. Preden
se lotite dela, podrobno pre¬
učite posamezne povezave,
saj so povsem logične. Po¬
vezovanje škripcev, pripon
in sponk je prikazano na
povečanih risbah (fig. 1 do
fig. 10). Pripravite si ustrez¬
no število sponk z dovolj
dolgimi kosi vrvice, saj je
nekatere vozle veliko lažje
narediti prej, kot pa kasneje
šariti po maketi in delati
škodo. Ne pozabite na pri-

Risba 12. Takole se stvari lotevajo profesionalni maketarji. Na
risbi G. C. Campbella je pogled na del sprednjega jambora
legendarne zgodovinske ladje HMS Victory, ki nazorno kaže,
da je naša maketa HMS Bounty s svojim (sicer sploh ne tako
majhnim) številom detajlov izdelek za maketarski vrtec ...

april 2000

33

MAKETARSTVO

Risba 9. Nekaj najbolj značilnih ladijskih voz¬
lov, ki se uporabljajo tudi pri gradnji maket

pomočke, katerih navodila za izdelavo in
uporabo smo opisali v prejšnji številki. Po¬
nekod si je mogoče pomagati tudi z vozli
z risbe 9- Glede na to, da smo o napenja¬
nju vrvi podrobneje govorili že v prejš¬
njem nadaljevanju, tokrat omenimo samo
nekaj glavnih opozoril. Vse debelejše
(glavne) vrvi morajo biti dobro napete. Ne
pretiravajte z zategovanjem, da česa ne
polomite. Prehode vrvic skozi ušesca in
napenjalnike (slika 6) ter seveda vse vozle
in zvitke vrvi (risba 11, slika 7) utrdite s
kapljico nitrolaka ali z nekoliko razredče¬
nim belim lepilom. Nanašajte ga z majh¬
nim čopičem. Ko se lak (lepilo) posuši,
odvečne koščke vrvice odrežite s skalpe¬
lom ali britvico oziroma odščipnite s šči-
palnikom za nohte. Čisto na koncu na rob
krova montirajte še oborožitev in sidri,
nad krmo pa plapolajočo zastavico.

Sedaj se po nekaj sto urah natančnega
dela končno lahko naslonite nazaj in si ob
pogledu na maketo rečete: Pa smo pri kraju!

Timovo izložbeno okno

Mir (Revell, kat. št. 04840, IVI 1 : 144) in
(Heller, kat. št. 80442, Ml : 125)

JOŽE ČUDEN

Ruska orbitalna postaja Mir je v vesolju že
od leta 1986 in je tako postaja z najdaljšim de¬
lovnim stažem, ki je več kot podvojila prvotno
predvideno življenjsko dobo. Čeprav se ji že
poznajo leta in jo v zadnjih štirih spremljajo tu¬
di razne težave, ostaja še vedno dejavna. Kljub
finančnim težavam, ki so pretile, da bo Mir do¬
končno prenehal delovati in ga bodo popolno¬
ma opustili, je v zadnjem času spet nekaj več
upanja, da bodo na postaji, ki bi lahko delova¬
la vsaj še tri leta, nadaljevali z delom.

Mir obkroži Zemljo vsakih 96 minut na od¬
daljenosti približno 400 km. Nemoteno delova¬
nje orbitalne postaje in oskrbo z energijo omo¬
gočajo sončne celice s površino 130 m 2 , ki med
45-minutnim "dnevom 11  v orbiti proizvajajo
elektriko za napajanje naprav in polnjenje aku¬
mulatorskih baterij, ki so vir električne energije
med kroženjem postaje v Zemljini senci.

Osnovni modul Mira s prostornino 100 m 3
služi kot bivalni del in pilotska kabina, kjer po¬
sadke delajo, spijo, se prehranjujejo in oprav¬
ljajo kondicijske vaje. Dodajali so mu še druge
module in tako je sčasoma zrasel 130 ton težak
kolos. Najprej so pripojili modul Kvant-1
(30. aprila 1987), ki služi kot astrofizikalni in
biotehnološki laboratorij. Naslednji je bil
Kvant-2 (8. decembra 1989). Sestavljajo ga to¬
vorni odsek s shrambami in toaletnimi pro¬
stori, odsek z znanstvenimi aparaturami ter
prehodni odsek za izhod iz postaje. 10. junija
1990 se je z Mirom spojil modul Kristal, ki je
razdeljen na tri odseke: tovorni, znanstveni in

odsek, namenjen za spajanje z ameriškim ra¬
ketoplanom Space Shuttle. Postaja je dobila
končno obliko z moduloma Spekter in Priroda.

Na Miru se je zvrstila vrsta ruskih in med¬
narodnih posadk, ki so na orbitalno postajo
pripotovale z vesoljskimi ladjami vrste sojuz
TM, v katerih je prostora za tri vesoljce. Za do¬
važanje tovora se uporabljajo vesoljske ladje
brez posadke vrste progres.

Po združitvi vesoljskih ladij apollo in sojuz
v orbiti je po daljšem času v vesolju spet prišlo

tudi do srečanja ameriškega in ruskega vesolj¬
skega plovila - orbitalne postaje Mir in raketo¬
plana Atlantis.

Vesoljci, ki so bivali na Miru in opravljali
najrazličnejše znanstvene raziskave, so dosegli
tudi več rekordov v trajanju vesoljskega pole¬
ta: 15 mesecev pri moških in 6 mesecev pri
ženskah.

Makete orbitalne postaje Mir

Dolgo pričakovane makete Mira so se po¬
javile na trgu razmeroma pozno, šele ob napo¬
vedi opustitve te vesoljske postaje.

Lani sta ju med novostmi predstavila Revell
in Heller. Slednji tudi sicer posveča vesoljski
tematiki precejšnjo pozornost. Čeprav to nista
edini tovrstni maketi na trgu, sta zanimivi pred¬
vsem zato, ker ju najdemo tudi na policah na¬
ših trgovin.

Hekerjeva je izdelana v večjem, sicer neko¬
liko svojskem merilu (1 : 125), vendar žal v
konfiguraciji iz leta 1990, torej brez modulov
Priroda in Spekter. Maketo sestavlja 78 delov,
ki se med seboj dokaj natančno prilegajo. Po¬
leg nazornih navodil za sestavljanje so prilože¬
ne kakovostne nalepke za ponazoritev sončnih
celic in napisi z nazivi posameznih modulov.
Dimenzije makete v glavnem ustrezajo origi¬
nalu, kljub številnim detajlom pa bi k popol¬
nejšemu videzu prispevali šele fotojedkani
dodatki, ki pa jih zazdaj še nihče ni napovedal.
Nekoliko moti tudi oblika orbitalnega odseka
vesoljskih ladij sojuz in progres, ki je preogla-
ta. Maketa meri v dolžino 270 mm.

Z nakupom še ene makete in s predelavo
obstoječih modulov v manjkajoča Spekter in
Prirodo se da zgraditi maketo Mira, kakršna je
danes, vendar bo za to treba odšteti dodatnih
3600 tolarjev, kolikor stane Hekerjev Mir.

Pri nakupu Revellovega Mira se bo denar¬
nica stanjšala le za 2100 tolarjev. Maketa je v
manišem merilu (1 : 144) in vsebuje vse modu¬
le, vendar se je bodo zato razveselili le ljubite¬
lji astronavtike, zahtevnejše maketarje pa bo
nemara nekoliko razočarala preveč poenostav¬
ljena ponazoritev detajlov, ki so že odtisnjeni v
polovice sestavnih delov modulov, ter nesora¬
zmerno debeli in premajhni paneli s sončnimi
celicami. Sestavljanje je nezahtevno, saj make¬
ta vsebuje le 33 sestavnih delov. Nekoliko več
dela utegne biti le s sojuzom in progresom, ki
ju je bilo treba pri testni maketi kar precej po-
brusiti, da so se deli prilegali. Enako velja za
spoje med moduli. Proizvajalec maketo uvršča
v tretjo težavnostno stopnjo, kar pomeni da je
primerna tudi za manj izkušene maketarje.

34

april 2000 TTRi. 8

IZDELEK ZA DOM

Nenavadna stropna svetilka

MATEJ PAVLIČ

Kljub vedno večjem številu specializira¬
nih trgovin za prodajo svetil, ki so se pridru¬
žile sorodnim oddelkom velikih trgovskih
središč in veleblagovnic, se še vedno zgo¬
di, da v nepregledni množici najrazličnejših
izvedb in modelov ne najdemo takšnega,
ki bi ustrezal prav vsem našim željam in
predstavam. Če namreč k zahtevam po
svetilki, ki je iz ravno pravšnjega gradiva,
ustreznih barv, velikosti in oblike ter ima
sprejemljivo ceno, dodamo še pogoj, da
mora biti nekaj posebnega, potem se krog
izbire močno zoži. To je tudi glavni razlog,
zakaj v novih hišah še nekaj let po vselitvi
izpod stropa na zvitih kablih tako pogosto
visijo samo gole žarnice.

Tako kot za večino drugih stvari, tudi
za pravkar opisani problem obstaja čisto
preprosta rešitev: samogradnja. Po tej poti
namreč najlaže pridemo do izdelka, ki je
(skoraj) takšen, kot si ga želimo, poceni in
predvsem nekaj posebnega. Idejo zanj lahko
dobimo v kaki reviji ali katalogu oziroma v
trgovini - ali pa si ga izmislimo sami.

V tem prispevku je opisana izdelava
stropne svetilke, ki je nastala na podlagi fo¬
tografije iz nekaj let starega kataloga nem¬
škega podjetja Parador Wohnsysteme. Glav¬
na značilnost njihovih izdelkov so različno
oblikovani elementi iz raznovrstnih gradiv,
ki jih je mogoče poljubno kombinirati in
sestavljati, na strop pa so pritrjeni s poseb¬
nimi nosilci (slika 1). Poleg temeljne naloge,
ki naj jo svetilke opravljajo, tj. posredno ozi¬
roma neposredno razsvetljevanje prostora,
zaradi dokaj nenavadnega videza obenem

Slika 1. Stropne svetilke nemškega podjetja
Parador Wohnsysteme se od drugih tovrstnih
izdelkov ločijo po zanimivo oblikovanih ele¬
mentih iz različnih gradiv, kijih je mogoče
poljubno kombinirati in sestavljati, na strop
pa so pritrjeni s posebnimi nosilci.

Slika 2. Takšna stropna svetilka dobro
osvetljuje prostor, obenem pa zaradi svoje
nenavadne oblike ter zanimive kombinacije
gradiv in barv služi tudi kot okras.

služijo tudi kot okras (slika 2). Enako velja
za doma narejeno svetilko s slike 7, ki raz¬
svetljuje podstrešno spalnico, katere strop
je prekrit s ploščami iz furniranega lesonita.
(Modra barva je bila izbrana zato, ker so v
enaki barvni kombinaciji tudi zavese in po¬
steljna pregrinjala.)

Osnova za svetilko je 12-15 mm debela
iverna plošča cikcakaste oblike, katere veli¬
kost je odvisna od velikosti sobe in razpo¬
ložljivega prostora na stropu. Da ne bi bili
v zadregi, so v razpredelnici ob risbi 3 po¬
dane glavne mere za tri različne dolžine
svetilke: 100, 120 in 137 cm. Dovolj velik
kos, ki naj bo na vsaki strani nekaj centi¬
metrov večji od končnih mer svetilke, vam
bo morda odstopil kak mizar. Na eni strani
ga prelepite s 4 mm debelim furniranim le¬
sonitom, kakršnega v pohištveni industriji
uporabljajo za izdelavo hrbtnih delov vitrin
in knjižnih polic. Za lepljenje uporabite belo
lepilo za les (npr. UHU coli) ali kontaktno
lepilo (npr. UHU greenit). Zlepek močno

Slika 4. Za žaganje furniranega lesonita
uporabite žagin list s čim finejšimi zobci.

stisnite z več svorami in počakajte, da se le¬
pilo popolnoma posuši. Nato na oblepljeno
stran s pomočjo kotnika, 45-stopinjskega
trikotnika in daljšega ravnila prenesite mere
iz tabele, da dobite obliko svetilke. Za žaga¬
nje uporabite električno vbodno žago (sli¬
ka 4), v katero vpnite čim finejši list, da bo
rez popolnoma gladek.

Sedaj je na vrsti oblepljanje tiste strani
svetilke, ki bo pozneje obrnjena v prostor.
Da bi bil izdelek res nekaj posebnega, naj
letnice v trikotnih in pravokotnih likih ne
potekajo v isto smer (kot na hrbtni strani,
slika 6), ampak različno (glej puščice na

"In fh

Slika 5. Svetilke privijte na izdelano in po¬
lakirano leseno podlago.

risbi 3). To pomeni, da je treba iz furnira¬
nega lesonita čim bolj natančno izžagati
vseh 7 kosov (4 trikotne in 3 pravokotne) ter
jih tesno drugega poleg drugega natančno
nalepiti na podlago iz iverne plošče. Ko se
lepilo posuši, s približno 25 mm širokimi
trakovi kakršnega koli (vendar ne pretan¬
kega) furnirja oblepite vse robove. Prese¬
žek furnirja obrežite z ostrim modelarskim
nožem, poravnajte z rašpo in obrusite s
finim brusilnim papirjem. Z njim zgladite
tudi površino likov.

Za barvanje lahko uporabite katere koli
barve za les, vendar je s tistimi na vodni
osnovi (kakršne so npr. Belinkine barve
Ambient) najlaže doseči želeni ton, saj jih
lahko poljubno mešamo in redčimo. Da pri
barvanju ne bi zašli čez rob polja, točno na
stik nalepite kos širokega ličarskega lepil-

Razpredelnica (mere so v cm)

Risba 3 • Oblika stropne svetilke; mere (v centimetrih) za tri različno velike izvedbe so v raz¬
predelnici. S puščicami je označena smer poteka letnic furnirja.

mr®

april 2000

35

Slika 6. Na tej sliki se vidi vzporedna vezava svetilk v eno lestenčno
sponko, poglobljene odprtine za njihovo namestitev in (v desnem
spodnjem vogalu) kovinski kotnik za pritrditev svetilke na strop.

Slika  7. Za izdelavo takšne nenavadne stropne svetilke boste porabili
le malo denarja in nekaj ur dela, vendar se vam bo vloženi trud ob
pogledu na izdelek bogato poplačal.

Električna povratna žaga PZ 55'A  / PZ 55B

Električna povratna (ali tudi vbodna)
žaga je pri delu z lesom skoraj nepogrešljiv
pripomoček, saj je vsestransko uporabna.
Pri občasnem delu v domači delavnici lah¬
ko uspešno nadomesti celo električno krož¬
no žago, ki je za daljše ravne reze oziroma
razrez nasploh sicer primernejša, zato pa z
njo ne moremo žagati krogov in krivih
oblik. Vsi proizvajalci električnega ročnega
orodja imajo v svojem proizvodnem pro¬
gramu vsaj eno povratno žago, ponavadi
pa jih je več. Med seboj se razlikujejo po
moči pogonskega motorja, možnosti nasta¬
vitve hitrosti delovanja in še nekaterih (bolj
ali manj uporabnih) dodatkih oziroma
izboljšavah, s katerimi skušajo proizvajalci
prehiteti tekmece.

V nadaljevanju na kratko predstavlja¬
mo Iskrino električno vbodno žago PZ 55A
(oziroma PZ 55B), ki spada med standard¬
ne izdelke te vrste (slika 8). Namenjena je
domačim mojstrom in uporabi v šolskih de¬
lavnicah, saj je lahka (1 ,7 kg), dovolj zmog¬
ljiva in trpežna ter ima sprejemljivo ceno.

Slika 8. Ob nakupu Iskrine električne povrat¬
ne žage PZ 55A / PZ 55B je orodju, ki je
spravljeno v plastičnem kovčku, dodanih še
nekaj najnujnejših pripomočkov; kotnik, 2 m
dolg jeklen merilni trak, svinčnik in poseben
list z oplemenitenimi zobci, ki reže les in ko¬
vino, zato je uporaben npr. pri vgrajevanju
kovinskih korit, odcejalnikov, obrob itd.

Orodje, ki ga v električno omrežje priključi¬
mo z 2 m dolgim kablom, poganja 420-vat-
ni elektromotor. Vključujemo in izključujemo
ga z velikim gumbom pod ročajem. Na levi
strani je v ročaj vgrajen še en gumb, s kate¬
rim pri daljšem obratovanju žage "zaklene¬
mo" stikalo (kot pri električnih vrtalnikih).
Menjavanje žaginib listov je hitro in pre¬
prosto; zanj potrebujemo le šestrobi ključ, ki
je spravljen kar v odprtini na zadnji spod¬
nji strani ohišja, da je vedno pri roki. Dol¬
žina hoda žaginega lista znaša 17 mm,
število nihajev pa je 3300/min. (pri modelu
PZ 55B) oziroma gaje moč s 6-stopenjskim
preklopnikom na vrhu ročaja nastavljati
od 600 do 3300/min. (pri modelu PZ 55A).
Na levi strani ohišja je preklopnik za nasta¬
vitev podajalnega nihanja lista žage. V po¬
ložaju O je podajalno nihanje izključeno
(primerno za počasnejše in natančnejše
žaganje krogov in krivulj), s preklopnikom
v položaju I žagamo finejše, manj ukrivlje¬
ne oziroma ravne reze, s preklopnikom v
položaju II pa žaganje sicer poteka skoraj
dvakrat hitreje, vendar je rez bolj grob. Gle¬
de na uporabljeni list (kompletu je prilože¬
na 3-delna garnitura) lahko žagamo les do
debeline 55 mm (pri žaganju pod pravim
kotom), aluminij do debeline 15 mm in
jeklo do debeline 5 mm ter seveda tudi raz¬
lične umetne mase. Kot žaganja je poljub¬
no nastavljiv od O do 45P. Vzporedno vodi¬
lo omogoča žaganje dolgih ravnih rezov, z
merilom kombinirano šestilo pa natančno
izrezovanje okroglih odprtin do premera
največ 45 cm. Vodilno kolesce žaginega lista
skrbi za njegovo oporo in omogoča večjo na¬
tančnost žaganja. Orodje ima spredaj reže
za odpihovanje lesnega prahu z delovne
površine, prek katerih lahko z leve ali desne
strani nataknemo in z vijakom utrdimo
priključek za običajni sesalnik. Možnost po¬
mika mizice naprej oziroma nazaj in pla¬
stični vložek z utorom močno zmanjšujeta
trganje gradiva, ščitnik iz prozorne plasti¬
ke pa preprečuje odletavanje iveri in pripo¬
more k boljši vidljivosti črte.

Iskra ERO, d. o. o.

Savska Loka 2, 4000 Kranj
Tel.: 064/ 276-429
Prodaja električnega orodja Iskra ERO in Skil

Iskra ER*0

nega traku, ki bo preprečeval razlivanje
barve. Ko se prvi nanos barve posuši, povr¬
šino čisto narahlo zgladite s finim, že neko¬
liko izrabljenim brusilnim papirjem. Če po
drugem nanosu površina ne bo več lisasta,
tretji nanos sploh ni potreben. Ko previdno
odstranite lepilni trak, na ves izdelek s širo¬
kim čopičem ali pršilko nanesite dve plasti
brezbarvnega laka (po možnosti spet na
vodni osnovi).

Sedaj je na vrsti električarski del izdela¬
ve. V trgovini s svetili kupite tri reflektorske
svetilke, ki so vam najbolj všeč. Bodite po¬
zorni, kajti ponavadi so izvedbe s tremi
enakimi svetilkami na skupni nosilni letvi
ali podstavku precej cenejše od treh posa¬
meznih. Kupljeno svetilko doma razstavite.
Izmerite premer navoja nosilca in z nekoli¬
ko debelejšim svedrom v leseno podlago
točno na sečišču diagonal pravokotnih polj
izvrtajte tri luknje (slika 5). Če je navoj kraj¬
ši od debeline podlage, s hrbtne strani s
svedrom za vrtanje grč nekoliko poglobite
odprtine (slika 6). Sedaj pritrdite svetilke
na podstavek in povežite vse žice v eno le¬
stenčno spojko. Morda bo treba žice zaradi
večje razdalje med svetilkami nekoliko po¬
daljšati, za kar prosite nekoga, ki se na te
stvari spozna. Enako velja za priključitev
svetilke v omrežje in njeno montažo na
strop nasploh. Zaradi precejšnje velikosti je
priporočljivo, da si zagotovite kar dva
odrasla pomočnika, ki bosta svetilko držala,
medtem ko bo tretji priključil žici in nato z
dvema vijakoma svetilko pritrdil na strop.

Načinov pritrditve je več, saj se razliku¬
jejo glede na višino in obliko stropa, vrsto
gradiva, s katerim je ta obložen, in velikost
prostora. Eden izmed njih je z uporabo
dveh majhnih kotnikov iz pločevine, ki ju
z majhnimi lesnimi vijaki pritrdite v bližino
skrajnih kotov nosilca svetilke (slika 6).
Njuno medsebojno razdaljo in položaj nato
prenesite na strop, kamor z daljšimi lesnimi
vijaki privijte dva 30 x 60 x 20 mm velika
kvadra iz tršega lesa. Nanju s strani (skozi
luknje v kovinskih kotnikih) privijte svetil¬
ko - in delo je opravljeno.

Najbrž ste se prepričali, da domača izde¬
lava svetilke ni nekaj nemogočega, čeprav
mnogi tako mislijo. Treba se je je le pravil¬
no lotiti. Na koncu še enkrat ponavljamo
opozorilo, naj "električni" del izdelave sve¬
tilke (montaža in povezava posameznih
svetilk ter priključitev v omrežje) opravi za
to usposobljena oseba.

36

april 2000 TIElE

ZA SPRETNE ROKE

l/

X.

UHU

UHU-jeve ustvarjalne strani

Gradivo:

karton, barvast
transparentni papir,
kolažni papir, sukanec

Področje:

striženje ali rezanje in
preoblikovanje papirja,
lepljenje

Nižja stopnja

Zmaji pod stropom

matej pavlič

Od 5. razreda dalje

Čas izdelave: ena dvojna ura

Naloga in motivacija:

Med nastajanjem izdelka se učenec
sreča s koristno izrabo odpadnih gra¬
div, z oblikovanjem in lepljenjem; zara¬
di razmeroma majhnih sestavnih delov
pa razvija tudi natančnost in spretnost
prstov.

Težišče učenja:

- risanje oziroma kopiranje,

- striženje in zarezovanje kartona
oziroma papirja,

- lepljenje,

- izdelava zmajev in njihovih repov,

- sklepno sestavljanje.

/ / /\\

Gradiva, orodje in pripomočki:

- večji kos debelejšega in nekaj tanjše¬
ga kartona, ostanki barvastega tran¬
sparentnega papirja, močan sukanec
bele barve,

- lepilo za papir (UHU alleskleber ali
UHU flinke flasche), debelejši črn
flomaster,

- škarje, modelarski nož, ščipalke za
perilo.

Izdelava

Pomladanski čas je znan po svoji
muhavosti. Sončno in za spuščanje, zfria-
ja ravno prav vetrovno vreme se zna v
hipu spremeniti v turoben, deževen
dan. Če vam torej narava tako prekriža
načrte, ne obupajte. Izdelajte zmaje, ki
se bodo skupaj z oblaki narahlo vrteli
pod stropom vaše sobe in vam delali"
družbo med čakanjem na lepše vreme.
Izdelava je preprosta in vam ne bo vze¬
la več kot dve uri ča^a.

Obrisi enega večjega in dveh ma¬
njših oblakov so v naclUL^.jxolovlco
pomanjšani, zato jih je treba najprej
ustrezno povečati. Na tršbkarton, iz ka¬
kršnega so na primer škatle za čevlje, jih

navsezadnje lahko narišete tudi prosto-
ročrf®. sajjrf nujno, 33' so natančno enake
oblike. Oblake izrežite z močnejšimi škar¬
jami ali modelarskim nožem (ne pozabite
na primerno podlago za rezanje!) in po
obeh straneh prelepite s sivim kolažnim
papirjem, lahko pa jih pobarvate tudi z
vodnimi barvicami. Iz nekoliko tanjšega
kartona izrežite poljubno število zmajev
(na naši fotografiji jih je 5) igujifTna eni
strani pobarvajtescrmin flomastrom. Na
drugi strani jih prelepite z barvastim pro¬
sojnim papirjem (glej risbo). Da se papir
ne bi zgubal, si pomagajte s ščipalkami za
perilo. Ko se lepilo posuši, zmaje izstrizite
in po daljši diagonali prepognite v obliko

črke V. Iz ostankov barvastega transpa¬
rentnega papirja narežite 2x1 cm ve¬
like pravokotnike in jih drugega za
drugim na gosto zavozlajte na daljši
kos močnejšega sukanca, ki naj bo po
možnosti bele barve, saj bo tako naj¬
manj Opazen. Dobljeni rep razrežite na
krajših kosov in jih prilepite k zma¬
jem, te pa nato - seveda spet s sukan¬
cem - k oblakom. Pazite, da repi ne
bodo prav žalostno viseli navzdol.

Cel izdelek obesite pod ?  strop ali na
rob stropne svetilke. Vsakokrat, ko boste
odprli okno ali vrata oziroma na kakršen
koli drug način "premešali" zrak-vtsobi,
se bodo zmaji začeli veselo vrteti.

TISE*

april 2000

37

ZA SPRETNE ROKE

Spomladanski

nakit

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Spet je tu pomlad; končno lahko pospravimo zimska oblačila in
privlečemo na dan spomladanska. Zraven seveda sodi nakit. Pobr¬
skajte po sobi; če ne najdete nič ustreznega, se lotite dela in si na¬
redite lastno kolekcijo nakita pomlad/poletje 2000.

Za ogrlico in uhane iz lesenih korald potrebujete kovinsko žico
debeline 1 mm, okrogle klešče in klešče za ščipanje, lesene koral¬
de raznih oblik, med njimi tudi podolgovate, ter kovinsko osnovo
za uhane (slika 1).

Kovinsko žico s kleščami za ščipanje naščipajte na kose enake dol¬
žine (slika 2). Člene verige izdelate tako, da posamezne kose žice z
okroglimi kleščami na enem koncu zvijete v zanko (slika 3). Na žico
nataknete leseno koraldo in z okroglimi kleščami zvijete v zanko še
drugi konec žice (slika 4). Naščipani kosi žice morajo ustrezati veliko-

Slika 2. Kovinsko žico s kleščami za ščipan¬
je naščipajte na enako dolge kose.

Slika 3■ Posamezne kose žice z okroglimi
kleščami na enem koncu zvijte v zanko.

Slika 4. Na žico nataknite leseno koraldo in
z okroglimi kleščami zvijte v zanko še dru¬
gi konec žice.


Slika 6. K ogrlici sodijo tudi uhani.

Slika 5. Člen verige pripnite na osnovo za
uhane.

Slika 1. Za kolekcijo nakita iz lesenih korald
potrebujete kovinsko žico debeline 1 mm,
okrogle klešče in klešče za ščipanje, lesene
koralde raznih oblik ter kovinsko osnovo za
uhane.

Slika  7. Če vam ostanjo žica in koralde, si
napravite obročasto ogrlico.

sti vsake posamezne koralde. Da bodo ravno
prave dolžine, je najbolje, da na začetku od-
ščipnete dva poskusna kosa. Iz enega izdela¬
te člen verige s perlo in ocenite, za koliko je
žičnati kos predolg oz. prekratek. Drugi kos
je merilo za pravšnjo dolžino žičnatih kosov,
saj je prvi za to neuporaben, ker je zvit. Iz¬
delajte različne člene in jih sestavite v ogrli¬
co. Če je dolga, ne potrebujete zapirala, na
kratko pa na koncih vstavite zapiralo.

K ogrlici sodijo tudi uhani. Izdelajte člen,
ki oblikovno in barvno ustreza ogrlici, in ga
pripnite na osnovo za uhane (sliki 5 in 6).

Člene verige in posamezne koralde
lahko nanizate tudi na kos žice dolžine
45-50 cm (slika 7). Žico na koncih zvijete
v zanki tako, da je ena zanka popolnoma
zaprta, druga pa malce odprta.

Za steklen nakit potrebujete kovinsko
žico debeline 1 mm in 0,4 mm, frnikole ter
klešče za ščipanje in okrogle klešče za zvi¬
janje (slika 8).

38

april 2000

TTKf 8

ZA SPRETNE ROKE

Odščipnite približno 30 cm dolg kos
tanjše žice, na sredino položite frnikolo in
jo ovijte z žico (slika 9). Žico tu in tam pre¬
pletite, da frnikola ne bo izpadla. Konce ži¬
ce zvijte in skrijte v žičnato mrežo, da se
nanje ne bodo natikala oblačila. Ovito frni¬
kolo nataknite na kovinski člene iz debelej¬
še žice. Ogrlico in uhane iz frnikol lahko
napravite podobno kot tisto iz lesenih ko¬
rald (slika 10). Če vam obročasta ogrlica ni
všeč, na ovito frnikolo nataknite obroček
in vanj vpeljite verižico, na koncih pa do¬
dajte zapiralo. Izdelajte tudi obesek za klju¬
če (slika 11).

Kovinsko žico raznih debelin in barv
(srebrno, zlato in bakreno) ter lesene ko¬
ralde, osnovo za uhane in zapirala lahko
kupite v hobijskih trgovinah, frnikole pa iz¬
brskajte iz predalov.

Slika 9 . Frnikolo ovijte z žico.

Slika 10. Ogrlico in uhane iz frnikol lahko
napravite podobno kot tisto iz lesenih korald.

Slika 8. Za steklen nakit potrebujete kovinsko žico debeline 1 mm in Slika 11. Izdelajte tudi obesek za kovinsko verižico in obesek za
0,4 mm, frnikole ter klešče. ključe.

Okenske slike

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Pred nami je velika noč s potico, šunko in pirhi. Praznična miza
bo bogato obložena in dom okrašen. Letos k dekoraciji prispevajte
okensko sliko v obliki pirha.

Potrebujete na oblikovan okvir napeto svileno tkanino ter kon-
turno barvo, tekoče barve za svilo in čopiče ali barvne svinčnike (sli¬
ka 1). Okvirje s svilo ter barve lahko kupite v hobijskih trgovinah.

Napeto svilo pobarvajte skladno z opremo stanovanja. Sliko obe¬
site na laks, na vrhu pa privežite drsni člen za obešanje zaves in sli¬
ko obesite na karniso.

Podobno lahko po¬
barvate tudi novoletne
okenske slike, ko bo se¬
veda čas za to (slika 2).

Slika 1. Potrebujete na
oblikovan okvir napeto
svilo ter konturno barvo,
tekoče barve za svilo in
čopiče ali barvne svinč¬
nike (levo).

Slika 2. Okenska slika
lahko krasi velikonočno,
pa tudi novoletno okno
(desno).

mr

april 2000

39

UGANKARSKI KOTIČEK

O

Anagrami

Vseh 5 besed, ki jih je s pomočjo
podanih opisov treba ugotoviti in
vpisati v polja te uganke, je iz enakih
črk, ki so med seboj vedno drugače
premešane. Rešitev - ime mesta na
grškem otoku Eubeja v Egejskem
morju - je spet anagram, kar pome¬
ni, da je prav tako iz enakih črk.

1. spremljevalec grškega boga
Dioniza, 2. zaničljiv vzdevek za sta¬
rejšo osebo moškega spola, 3. prva
(najstarejša) geološka plast mezozo-
ika, 4. hrvaški polotok, 5. ime dveh
zalivov v Severni Afriki.

Izpolnjevanka

V lik vpišite 6 besed, ki jih zahtevajo
opisi. Besede so med seboj povezane ta¬
ko, da so zadnje tri črke prejšnje besede
enake prvim trem črkam naslednje be¬
sede (npr. PARTER - TERICA). Ob pra¬
vilni rešitve boste na označenih poljih
dobili ime za električno pripravo, ki je
nepogrešljiva v gospodinjstvu oziroma
gospodarstvu.

1. izbočen del stavbe z ograjo, 2.
spremstvo vozil ali plovil za varstvo, 3.
armada, 4. divji kozel, gams, 5. danski
šahovski velemojster (Bent), 6. starosta,
najstarejši moški v družini ali družbi.

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo
prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba
Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno
ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov
naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 21. aprila 2000 prispele na naš
naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Benjamin Kampuš, Za gra¬
dom 14, 1433 Radeče; Luka Slak, Gunceljska 14, 1210 Ljubljana-Šentvid; in Vasilij
Brecelj, Vrtovin 55, 5262 Črniče. Čestitamo!

NAROČILNICA__ __

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.
Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum: Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

Številčnica

Poiščite besede, ki jih zahtevajo
opisi, in jih pripišite k številkam.
Črke nato prenesite v lik tako, da
vsaka številka vedno pomeni isto
črko. Ob pravilni rešitvi boste v vo¬
doravnih vrstah prebrali ruski pre¬
govor.

1 — 2 _ 3 _

- ime za mednarodno združenje
pisateljev,

4 _ 5 _ 6 _

- dlaka pod nosom,

7 _ 8 _ 9 _

- Tilen (iz istih črk kot LIJ),

10 _ 11  _ 12  _

- slabo shojena pot v snegu,

13 _ 14 _ 15 _ 16 _

- slovenski skladatelj (Matija).

Rešitve vsaj treh ugank prepišite na do¬
pisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje
do 21. aprila pošljite na naslov: Tehni¬
ška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000
Ljubljana (s pripisom "Timove uganke").
Trije izžrebani reševalci bodo prejeli
lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije.

Rešitve ugank iz marčne številke revije
TIM:

Prestavi črke: tekmovalec, reprezentant

Številčnica: Ni grdo, če ničesar ne znaš,
ampak, če se nočeš naučiti.

Magični lik: Krim, rima, imam, mama

Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni
uganki prejmejo:

1. Jan Bukovec,

Ig 209 a, 1292 Ig

2. Milan Plemenič,

Vodranci 48, 2276 Kog

3. Maša Žveglič,

Rudarska 9, 8281 Senovo

40

april 2000

TJ3I

KNJIGE ZA PROSTI ČAS IZ PROGRAMA
TEHNIŠKE ZALOŽBE SLOVENIJE

Jože Čuden, Rasto Snoj
RAKETNO MODELARSTVO

Prvi kompletni priročnik za raketne modelarje.
O knjigi govorijo že naslovi poglavij: razvoj raketne¬
ga modelarstva v svetu in pri nas; raketno mode¬
larstvo kot tehničnošportna disciplina (varnost,
pravila); orodja, stroji in gradiva pri modeliranju,
modelarska delavnica; lepila in lepljenje; zaščita
in barvanje modelov; konstrukcija in oprema mo¬
delarske rakete; večstopenjske rakete, raketopla¬
ni; modelarski raketni motorji; lansirne naprave,
izstreljevanje raket, pristajalni sistemi; ozračje,
aerodinamični upor rakete.

222 strani,

21  x 27,5 cm
CENA: 3.240 SIT

Dr. Rafael Cajhen

RADIJSKO VODENJE LETALSKIH

MODELOV

Učbenik radijskega vodenja jadralnih in motornih
letalskih modelov. Namenjen je začetnikom za
samostojno učenje ali učenje ob inštruktorju.
Avtor poleg uvodnih napotkov začetniku izčrpno
in razumljivo razlaga aerodinamiko in mehaniko
letenja, svetuje glede izbire pravega modela ter
obravnava teoretično plat učenja radijskega vo¬
denja motornih modelov.

84 strani,

100 slik in risb,

20  x 28 cm
CENA: 2.700 SIT
ISBN 86-365-0193-8

Miha Zorec
SVETOVNI SPLET

Priročnik za uporabo interneta in izdelavo splet¬
nih strani brez programiranja.

Knjiga je namenjena vsakomur, ki želi na pre¬
prost način spoznati internet in izkoristiti njegove
najpopularnejše možnosti. Ne glede na to ali ste
začetnik ali pa internet že nekoliko poznate, bo¬
ste v knjigi prav gotovo našli veliko zanimivega in
uporabnega.

64 strani,

20  x 28 cm
CENA: 2.777 SIT
ISBN 86-365-0261-6

Roman Zupančič
LADIJSKO MODELARSTVO

Ilustrirani priročnik za mlade, ki se želijo ukvarja¬
ti z ladijskim modelarstvom. V knjigi so obdelana
orodja, gradiva, lepila in površinski premazi; sle¬
dijo predstavitve osnovnih tipov ladijskih mode¬
lov, podrobna navodila za njihovo sestavljanje,
opremljanje, preizkušanje in splovitev, v dodatku
pa je pet kompletov načrtov na dveh polah for¬
mata B 1.

48 strani + 2 prilogi,

20  x 28 cm
CENA: 2.052 SIT
ISBN 86-365-0171-7

Franz KieBling
IZDELAJMO SAMI

Bogato ilustrirana zbirka idej in načrtov za izdela¬
vo uporabnih in dekorativnih predmetov iz različ¬
nih materialov. Namenjena je vsem, ki bi hoteli bi¬
ti ustvarjalni in preizkusiti svoje spretnosti pri ob¬
delavi gradiv ter sami izdelati kak zanimiv izdelek
za dom ali za darilo.

352 barvnih strani,

19,5  x 24,5 cm
CENA: 6.156 SIT
ISBN 86-365-0212-8

Vlado Zupan
MALE ŽELEZNICE

Priročnik z izčrpnimi napotki za samostojno
gradnjo makete male železnice. Pojasnjene so
vse delovne faze od načrta do zaključnih del, ki
dajo maketi videz resničnosti. Namenjena je lju¬
biteljem miniaturnih železnic in tistim, ki bodo to
šele postali.

80 strani,

20  x 28 cm
CENA: 2.052 SIT
ISBN 86-365-0187-3

Thomas Pochert
DELA V HIŠI
Popravila in obnavljanje

Knjiga o tem, kako lahko skoraj vse v hiši popra¬
vimo sami. Pregledno in razumljivo so opisani
posamezni načini uporabe materialov, obvezno
orodje, potrebni vijaki ali barve, vse do uporab¬
nih drobnarij, ki jih moramo poznati, da nam olaj¬
šajo delo.

434 strani,

barvne fotografije, risbe in skice,

20,5  x 21,5 cm
CENA: 7.192 SIT
ISBN 86-365-0169-5

Annabel Craig, Cliff Rosney
MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA
ZNANOSTI

Poljudna ilustrirana razlaga fizikalnega in kemij¬
skega sveta za osnovno šolo. Pokaže, da je zna¬
nost lahko koristna in tudi zabavna. Knjiga je ure¬
jena po temah ter pregledno in slikovito povezu¬
je osnovna znanstvena načela z vsakdanjim živ¬
ljenjem.

124 barvnih strani,

20,5  x 25,5 cm
CENA: 2.160 SIT
ISBN 86-365-0128-8

i— MLADINSKA —
ENCIKLOPEDIJA

ZNANOSTI

m



BSi


Naročniki revije TIM in ŽIVLJENJE IN TEHNIKA imajo pri nakupu knjig 20 % popusta!

Knjige lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: 061/179-02-24.
K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju.

Primer lepljenja
Papir na pluto =

1= UHU alleskleber
ali

2 = UHU alleskleber kraft

Les

Umetne mase

Trdi

materiali

Gibki

materiali

Papir

o.

o

a.

3-g

-D  0

O a
E

Papir

Karton, lepenka

Fotografije

Tekstil, klobučevina

Koža

Guma

Steklo, porcelan

Kamen, beton,
keramika

Kovina

Trde umetne mase

(PVC, ABS, polistirol)

Mehke umetne mase

(mehki PVC)

Trda pena (stiropor)

Mehka pena (penasta

guma - blago)

Resopal, bakelit,
duroplast _

Pluta

Les, vezani les, iverke

Balzovina

Lesni furnir


© ice® ;  ~.

@ mm Uebe/bt„,.  . /o;

UHU

©

w



m

w

Lepila za vse materiale

Unihem d.o.o., Kajakaška 30,1211 Ljubljana Šmartno
telefon: (061) 15-10-200, telefaks: (061) 15-16-290
e-pošta: prodaja@unibem.sl, http://www.unihem.si

20 • TTKltj 8  • april 2000 TTKr 8  • april 2000 »21

USNJENORJAVA

BRONASTOZELENA

RUMENOOLIVNA

RAL 8027
RAL 6031
RAL 6014

10-2531

24. okmb CERKLJE OB KRKI, APRIL 1998

[ TQ^10-118 l

TO tg) 10-118 ] MAREC 1998
[~ SV tg] 10-118 ] MAREC 2000

USNJENORJAVA
BRONASTOZELENA

RUMENOOLIVNA
54. okmb VRHNIKA

RAL 8027
RAL 6031
RAL 6014

10110

lilij  USNJENORJAVA RAL 8027
_ BRONASTOZELENA RAL 6031

RUMENOOLIVNA RAL 6014
74. okmb MARIBOR, MAJ 1998



WVX/W W

66  I

.10

344

N)

TEČ 8  . april 2000  8  • 2000 . 17

TTEI 8  . april 2000 _ _ TIK! - 8  . april 2000 • 19

HMS

BOUNTY

n

'p*