2oii Acrocephalus
4
DOPPS
V
BirdLife
INTERNATIONAL
letnik 32 številka 150/151 strani 117-253
volume 32
number 150/151
pages 117-253
Imp
resum
/ Imp
resum
Acrocephalus
glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Journal of DOPPS - BirdLife Slovenia
ISSN 0351-2851
Izdajatelj in lastnik / Published and owned by:
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife
Slovenia), p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija
Oddaja rokopisov / Manuscript submision:
DOPPS - BirdLife Slovenia, p.p. 2990, SI-1001 Ljubljana, Slovenija
e-mail: luka.bozic@dopps.si
Glavni urednik / Editor-in-Chief: Luka Božič
e-mail: luka.bozic@dopps.si
Sourednik / Associate Editor:
Dare Sere, e-mail: dare.sere@guest.arnes.si
(Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook)
Tehni~ni urednik / Technical Editor: Andrej Figelj, e-mail: andrej.figelj@dopps.si
Uredni{ki odbor / Editorial Board:
doc. dr. Damijan Denac (SI)
Janez Gregori (SI)
dr. Bojidar Ivanov (BG)
prof. dr. Franc Janžekovič (SI)
dr. Primož Kmecl (SI)
dr. Jelena Kralj (HR)
prof. dr. Lovrenc Lipej (SI)
dr. Gordan Lukač (HR)
Tomaž Mihelič (SI)
dr. Roger H. Pain (GB)
dr. Nikolai V. Petkov (BG)
prof. dr. Jenö J. Purger (HU)
dr. Peter Sackl (AT)
dr. Martin Schneider-Jacoby (DE) t
doc. dr. Peter Skoberne (SI)
dr. Tomi Trilar (SI)
prof. dr. Peter Trontelj (SI)
Marko Tucakov (RS)
doc. dr. Al Vrezec (SI)
Lektor in prevajalec / Language editor and translator: Henrik Ciglič
Izhajanje in naročnina: V letniku izidejo 4 številke. Letna naročnina za ustanove je 126,00 EUR, za posameznike 50,00 EUR.
Annual publications and membership subscription (abroad):
One volume comprises 4 numbers. Annual subscription is 126,00 EUR for institutions and organisations, and 50,00 EUR for individuals.
Vas kontakt za naročnino / Your contact for subscription: DOPPS - BirdLife Slovenia (za Acrocephalus) p.p. 2990
SI-1001 Ljubljana, Slovenija
tel.: +386 1 4265875, fax: +386 1 4251181
e-mail: dopps@dopps.si
Poslovni račun: SI5602018-0018257011
International Girobank: Nova Ljubljanska banka No. SI5602018-0018257011
Sofinancer / Co-financed by: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije / Slovenian Book Agency
Revija je indeksirana / the journal is indexed in: AGRICOLA, AQUATIC SCIENCES AND FISHERIES ABSTRACTS, BIOSIS PREVIEWS, BOSTAO SPA SERIALS, COBIB, DLIB.SI, ORNITHOLOGICAL WORLDWIDE LITERATURE, ORNITHOLOGISCHE SCHRIFTENSCHAU, RAPTOR INFORMATION SYSTEM, ZOOLOGICAL RECORDS
Published by: V E R S I T A
© Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, tabele, grafikoni in skice so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki jo zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopu{~a, je potrebno soglasje izdajatelja. To velja posebej za razmnoževanje (kopiranje), obdelavo podatkov, prevajanje, shranjevanje na mikrofilme in shranjevanje in obdelavo v elektronskih sistemih. Dovoljeno je kopiranje za osebno rabo v raziskavah in {tudijah, kritiko in v preglednih delih.
Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredni{tva.
Partner: BirdLife International Revijo je omogočil:
Grand Hotel Union
Oblikovanje / Design: Jasna Andrič
Prelom / Typesetting: Tadeja Smrtnik, Camera d.o.o.
Tisk / Print: Schwarz d.o.o.
Naklada / Circulation: 1500 izvodov / copies
Ilustracija na naslovnici / Front page: kostanjevka / Ferruginous Duck Aythya nyroca risba / drawing: Jurij Mikuletič
Ilustracija v uvodniku / Editorial page: kanadska gos / Canada Goose Branta canadensis risba / drawing: Jurij Mikuletič
Nacionalna komisija za redkosti - zakaj jo potrebujemo
The National Rarities Committee - why do we need it
Komisija za redkosti (KRED) je bila v reviji Acrocephalus prvič omenjena leta 1984 s kratkim stavkom, ki je naznanjal začetek njenega delovanja (Hočevar 1984). Potem je bila še dvakrat omenjena v društvenem programu (Izvršilni odbor 1986 & 1987), leta 1989 pa je svoje delo predstavila s člankom "Seznam doslej ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst" (Komisija za redkosti 1989), ki je bilo prvo tovrstno delo in kljub previdnim besedam, da gre le za osnutek dokončnega seznama, mejnik na področju zbiranja favnističnih podatkov. Skozi čas je KRED z objavami rednih letnih poročil o redkih vrstah utrjevala svojo vlogo delovnega telesa, ki presoja in zbira podatke o opazovanjih redkih vrst.
Odveč je poudarjati, da so zanesljivi in pravilni favnistični podatki temelj za nadaljnje ornitološke raziskave. Pri redkih vrstah, kjer je po definiciji podatkov malo, lahko že en napačen podatek ustvari lažno sliko o pojavljanju neke vrste. Seveda komisije za redkosti niso nezmotljive in morajo v luči novih spoznanj o determinaciji vrst ter ponovnih pregledov že obravnavanih poročil skrbeti za kakovost svojega dela. Eden najbolj odmevnih tovrstnih primerov je prvo opazovanje tamariskovke Acrocephalus melanopogon v Veliki Britaniji. Leta 1946 je skupina vodilnih britanskih ornitologov tistega časa več tednov opazovala gnezdeči par (domnevnih) tamariskovk, ki je uspešno speljal tri mladiče v osrednji Angliji (Hinde & Thom 1947). Nekateri drugi ornitologi, med njimi tudi Richard Meinertzhagen, zloglasni zbiratelj ornitološkega "materiala", so podvomili o določitvi, vendar je ugled opazovalcev v kombinaciji s tedaj nepopolnim poznavanjem razlik med tamariskovko in bičjo trstnico A. schoenobaenus prevladal. Vse do leta 2006 je tamariskovka tako veljala za enkratno gnezdilko Velike Britanije. Takrat je britanska komisija za redkosti vnovič pregledala dokumentacijo o opazovanju in tudi zaradi novih spoznanj na področju določanja podatek soglasno zavrnila (Melling 2006). V Sloveniji smo bili prav tako priče naknadnemu črtanju opazovanj ptic, in sicer kratkonogega skobca Accipiter brevipes, rjaste kanje Buteo rufinus in pritlikave tukalice Porzanapusilla (Božič 2001, Hanžel & Sere 2011).
Vloga komisije pri preverjanju podatkov o opazovanju redkih vrst in posodabljanju seznama v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic je nesporna, zastavlja pa se vprašanje, kako lahko komisija prispeva k vedenju o pticah v času, ko so favnistične raziskave nekje v ozadju ornitološke znanosti. Zbiranje podatkov o pojavljanju redkih vrst je dobro izhodišče za natančnejše raziskave selitve ptic (seveda ob upoštevanju dejstva, da na opazovanja redkih vrst pomembno vpliva razporeditev opazovalcev) — že dolgo namreč ne velja več, da je pojavljanje redkosti izključno posledica nepredvidljivih vremenskih razmer. Na podlagi analize pojavljanja redkih vrst sta se med drugim izoblikovali teoriji obratne in zrcalne selitve (Newton 2008). Po prvi teoriji ptice zaidejo na območja, kjer se sicer ne pojavljajo, in so zato tam označene kot redke, ker se odselijo ravno v nasprotno smer od tiste, v katero bi se običajno. Zdi se, da teorija dobro razloži pojavljanje kraljičice Phylloscopusproregulus (Rab0L 1969) in malega muharja Ficedula parva (Cottridge & Vinicombe 1996) v SZ Evropi, seveda pa to ne
pomeni, da velja tudi za druge vrste. Po drugi teoriji se ptice odselijo v zrcalni smeri, gledano vzdolž osi sever—jug, od siceršnje (npr. proti JZ namesto proti JV), kar bi lahko držalo za zeleno listnico Phylloscopus trochiloides in ostrožno cipo Anthus richardi (Newton 2008). Izbira selitvene smeri je vsaj do neke mere določena tudi gensko. Sprva odklonska selitvena orientacija lahko vodi v oblikovanje novih prezimovališč. Ta sprememba se zgodi še posebno hitro, če nov selitveni cilj ponuja dobre možnosti za preživetje vrste in če se "selitveni mutanti" pogosteje parijo med seboj kot z "običajnimi selivci", kar je lahko posledica razlik v času prihoda na gnezdišča med obema subpopulacijama. To verjetno velja za beloglavega strnada Emberiza leucocephalos, ki je iz redkega gosta prerasel v rednega, a maloštevilnega prezimovalca na primer v Izraelu (Shirihai 1996) in Italiji (Occhiato 2003). Na poti do slednje zagotovo preleti tudi naše kraje, na kar navsezadnje kažejo številne obročkovalske najdbe iz Slovenije (Hanžel & Sere 2011).
Pomembna vloga komisije za redkosti je bila nakazana že v uvodniku k seznamu ugotovljenih vrst ptic leta 2001 — spremljanje pojavljanja alohtonih vrst (Vrezec 2001). Problematične so predvsem alohtone gnezdilke, kot je denimo fazan Phasianus colchicus — prikrita kompeticija s to vrsto bi bila lahko vzrok za upad populacije jerebice Perdixperdix (Vrezec 2006). O teh vrstah KRED žal nima natančnih podatkov, saj se pojavljajo prepogosto za obravnavo, a se podatki o njih uspešno zbirajo v okviru drugih projektov (npr. Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije). Imamo pa natančne podatke o negnezdilkah, ki se pojavljajo kot posledica neuspešnih namernih naselitev, pobega iz ujetništva in disperzije iz naturaliziranih populacij v drugih evropskih državah. V primerjavi s seznamom iz leta 2001 je število vrst iz ujetništva (kategorija E), naraslo s sedem na 29. Zdi se, da situacija še ni problematična in da Slovenija nima "svoje" belolične trdorepke Oxyura jamaicensis in beloglavke O. leucocephala, vendar lahko ob površnem spremljanju pojavljanja tujerodnih vrst še prehitro zaidemo v težave. Nekatere tujerodne vrste, ki se pojavljajo pri nas, v drugih evropskih državah že nekaj desetletij uspešno gnezdijo in ni razloga, da se to ne bi moglo zgoditi tudi v Sloveniji — četudi trenutni podatki še ne kažejo v to smer.
Prav pri tujerodnih vrstah se je KRED spopadala s precejšnjimi težavami pri pridobivanju podatkov — do teh vrst smo na terenu pogosto brezbrižni in jih odpravimo le s skomigom z rameni, ne pa z zapisom v terensko beležnico in kasnejšo objavo, ki bi si jo zaslužile. V trenutku opazovanja se še ne moremo zavedati njegovega pomena v prihodnosti: Peter Grošelj si 29. 8. 1988 verjetno ni predstavljal, da je povodna trstnica A. paludicola, ki jo je obročkal, zadnji obročkani osebek te redke in ogrožene trstnice v Sloveniji. Podatek je bil vestno zabeležen v arhivu Prirodoslovnega muzeja Slovenije, nato citiran v monografiji o pticah Ljubljanskega barja (Tome et al. 2005), nikoli pa v članku, ki bi obravnaval pojavljanje te vrste v Sloveniji. Povodna trstnica pri nas nikdar ni bila pogosta, vendar se je pojavljala dovolj redno, da sta jo pri objavljanju zasenčili (tedaj) redkejši sorodnici plevelna A. agricola in robidna trstnica A. dumetorum. Če se je to zgodilo z razmeroma redko opaženo in globalno ogroženo vrsto, si ni težko predstavljati, da je situacija pri "manjvrednih" ubežnicah še precej bolj črna. V Dodatku 1 aktualnega seznama je ob nekaterih vrstah objavljen poziv k zbiranju podatkov, saj v KRED menimo, da je trenutno vedenje o pojavljanju teh vrst zaradi ne najbolj vestnega objavljanja precej pomanjkljivo. Kljub 32-letni časovni razdalji je še vedno aktualno sporočilo iz uvodnega nagovora Iztoka Geistra na ustanovni skupščini društva:
... "Toda kljub opazovanju in določanju ptic s priročnikom v roki ostaja nacionalna naravoslovna kultura praznih rok, če si nedeljski opazovalec ne zapiše kraja in datuma opazovanja. Medtem ko so si drugi, ne samo veliki narodi s favnističnimi podatki bogatili svoje poljudno znanstvene zakladnice, so se opazovanja naših srčnih mož kot prividi izgubljala v gostilniškem ozračju."
Podatke je treba objavljati, da se znanje lahko širi — podatke o redkostih bo KRED vestno in objektivno preverila ter poskrbela za njihovo objavo, saj skriti
v beležnicah ne koristijo nikomur, še najmanj pa pticam.
***
The Slovenian Rarities Committee (Komisija za redkosti - KRED) was referred to for the first time by our journal Acrocephalus in 1984 with a short sentence announcing the actual beginning of its functioning (Hočevar 1984). Thereafter, it was mentioned a couple of times in the programme of the Bird Study and Bird Watching Association of Slovenia (Izvršilni odbor 1986 & 1987), while in 1989 the Committee presented its work with the article titled "The list of birds of Slovenia including rare species" (Komisija za redkosti 1989), which was the very first work of this kind and a landmark in the sphere of faunistic data gathering, in spite of the cautious words that this was merely a draft of the final list. Through publishing of its regular annual reports, KRED gradually consolidated its role of a working body assessing and gathering data on rare species observations.
It is needless to say that reliable and accurate faunistic data serve as the basis for further ornithological research. In rare species, where data are of course bound to be few, even single incorrect record may create a false picture of the occurrence of a species. Indeed, Rarities Committees are in no way infallible and should take care of the quality of their work in light of new insights concerning species identification and by re-evaluating reports assessed in the past. One of the most notable cases of this kind is the first observation of Moustached Warbler Acrocephalus melanopogon in Great Britain. In 1946, a group of leading British ornithologists of that time observed, for several weeks, a breeding pair of (allegedly) Moustached Warblers, which successfully reared three young in Central England (Hinde & Thom 1947). Some other ornithologists, including Richard Meinertzhagen, the infamous collector of ornithological "material", had serious doubts about the bird's identification, but in the end the observers' reputation in combination with (at that time) incomplete knowledge of the differences between Moustached Warbler and Sedge Warbler A. schoenobaenus prevailed. Until 2006, the Moustached Warbler had thus been considered a breeding bird of Great Britain. At that time, the British Ornithologists' Union Records Committee reviewed the documentation on the observation of this species and, also owing to some new insights in the sphere of bird identification, unanimously rejected the reported observation (Melling 2006). In Slovenia, we too have had cases of subsequent deletions of the Levant Sparrowhawk Accipiter brevipes, Long-legged Buzzard Buteo rufinus and Baillon's Crake Porzanapusilla (Božič 2001, Hanžel & Šere 2011).
Although the Committee's role in the verification of data on rare species observation and in updating of the list of birds identified in Slovenia is undisputed, the question is raised as to how the Committee can contribute to the knowledge of birds at a time when faunistic research is somewhere in the
background of ornithological science. Gathering of data on the occurrence of rare bird species presents a solid foundation for more accurate research in bird migration (if we take into account the fact, of course, that bird observations are significantly affected by the observers' distribution), for it is no longer thought that unpredictable weather conditions are the sole cause for the occurrence of rarities. Based on the analysis of rare species' occurrence, the theories of reversed-direction and mirror-image migrations have been formed (Newton 2008). According to the first theory, birds stray into areas where they do not occur otherwise and are thus marked as rare there, as they migrate in the very opposite direction to the one in which they normally do. It seems that this theory smoothly explains the occurrence of Pallas's Warbler Phylloscopus proregulus (Rab0l 1969) and Red-breasted Flycatcher Ficedula parva (Cottridge & Vinicombe 1996) in NW Europe, although this, of course, does not mean that the same holds true for other species as well. According to the second theory, birds opt for mirror image migration, looking along the north—south axis, instead of the usual one (e.g. towards SW instead of SE), which could be true for Greenish Warbler Phylloscopus trochiloides and Richard's Pipit Anthus richardi (Newton 2008). Migration route selection is, at least to a certain degree, determined genetically. The initially "deviant" migratory orientation may lead to the formation of new wintering quarters. This change occurs particularly fast if the new migration destination offers good possibilities for the survival of a species and if the "migrating mutants" mate more often with each other than with the "usual migrants", which could be the consequence of differences in the time of arrival on breeding sites between both subpopulations. This is most probably why the Pine Bunting Emberiza leucocephalos turned from a rare visitor into a regular although sparse winter resident, for example in Israel (Shirihai 1996) and Italy (Occhiato 2003). On its way to Italy, it certainly flies over our country as well, which is mirrored by the number of birds ringed in Slovenia (Hanžel & Šere 2011).
Another important role of the Committee was highlighted in the Editorial to the list of confirmed species in 2001 — monitoring of the occurrence of introduced species (Vrezec 2001). The most problematic are introduced breeders such as the Pheasant Phasianus colchicus — the apparent competition with this species could be the reason for population decline of the Grey Partridge Perdix perdix (Vrezec 2006). Unfortunately, the Slovenian Rarities Committee has no accurate data on these species, for they occur just too often to be dealt with. Data on them, however, are being successfully collected within the framework of other projects (e.g. New Ornithological Atlas of the Breeding Birds of Slovenia). On the other hand, we do have precise data on non-breeders that occur here as the consequence of their unsuccessful intentional introduction in our country, escapes from captivity, and dispersion from naturalized populations in other European countries. In comparison with the list from 2001, the number of species from captivity (category E), increased from seven to 29. Although it seems that the situation is not yet critical and that Slovenia does not have "its" Ruddy Duck Oxyura jamaicensis and White-headed Duck O. leucocephala, we can get into trouble only too quickly, if we do not monitor the occurrence of introduced species carefully enough. Some of the introduced species occurring in our country have been successfully breeding for several decades in other European countries, and there is no reason why this should not happen in Slovenia as well — even though the current data do not point in this particular direction as yet.
The Slovenian Rarities Committee has faced great trouble particularly in the acquisition of data concerning introduced species, for the fact is that we are often indifferent to these species in the field, where we do away with them simply by shrugging our shoulders, instead of writing information on them in our notebooks and eventually have these data published — what they would certainly deserve. At the moment of observation we cannot predict their meaning in the future: on August 29th, 1988, Peter Grošelj did probably not imagine that the Aquatic Warbler A. paludicola he ringed would turn out to be the very last ringed individual of this rare and globally threatened species in Slovenia. The record was duly documented in the archives of the Slovenian Museum of Natural History and then cited in the monograph of birds of Ljubljansko barje (Tome et al. 2005), but never in an article that would deal with the occurrence of this species in our country. The Aquatic Warbler has never been common in our country, but still occurred often enough that it was overshadowed, as far as publishing of its occurrence was concerned, by its (at that time) rarer congeners Paddyfield Warbler A. agricola and Blyth's Reed Warbler A. dumetorum. If this happened to the relatively rarely observed and globally threatened species, it is not difficult to imagine that the situation in "inferior" escapees is even gloomier. In Appendix 1 of the current list, an appeal to gather information on certain species was published, for in the Slovenian Rarities Committee we believe that the current knowledge on the occurrence of these species is deficient owing to haphazard publishing. Although 32 years have passed since then, the message from the introductory address by Iztok Geister at the founding meeting of the Bird Watching and Bird Study Association of Slovenia is still highly topical:
" ... But in spite of birds being observed and identified with a field guide in people's hands, the national natural history culture remains empty-handed, if a Sunday observer does not write down the place and date of their observation. While other, not only great, nations have enriched their treasuries of popular science with faunistic data, the observations by our hearty men have been constantly lost as apparitions in the environs of public houses."
Data must be published to enable the spread of knowledge — the Slovenian Rarities Committee will conscientiously and objectively assess all data and ensure their timely publication, because data hidden in notebooks serve nobody and particularly not the birds.
Jurij Hanžel
Predsednik Nacionalne komisije za redkosti / Chairman of the Slovenian Rarities
Committee
Literatura / References
Božič, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 22 (106/107): 115-120.
Cottridge, D.M. & Vinicombe, K. (1996): Rare birds in Britain and Ireland: a photographic record. — Collins, London.
Hanžel, J. & Šere, D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 32 (150/151): 143—203.
Hinde, R.A. & Thom, A.S. (1947): The breeding of Moustached Warbler in Britain. — British Birds 40 (4): 98—104.
Hočevar, B. (1984): Letna skupščina društva. — Acrocephalus 5 (19/20): 34—36.
Izvršilni odbor (1986): Društveni program za leto 1986. - Acrocephalus 7 (27/28): 24.
Izvršilni odbor (1987): Društveni progam za leto 1987. - Acrocephalus 8 (31/32): 28.
Komisija za redkosti (1989): Seznam dosedaj ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 10 (41/42): 75-80.
Melling, T. (2006): Time to get rid of the Moustache: a review of British records of Moustached Warbler. - British Birds 99 (9): 465-478.
Newton, I. (2008): The migration ecology of birds. - Academic Press, London.
Occhiato, D. (2003): The Pine Bunting in Italy: status and distribution. - Dutch Birding 25: 32-39.
Rab0L, J. (1969): Reversed migration as a cause of westward vagrancy by four Phylloscopus warblers. - British Birds 62 (3): 89-92.
Shirihai, H. (1996): The Birds of Israel. - Academic Press, London.
Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3. - DOPPS, Ljubljana.
Vrezec, A. (2001): Položaj alohtonih vrst v slovenski avifavni. - Acrocephalus 22 (106/107): 69-71.
Vrezec, A. (2006): Ali je vzrok upada populacije jerebice Perdix perdix v Sloveniji prikrita kompeticija s fazanom Phasianus colchicus? - Acrocephalus 27 (128/129): 73-81.
V spomin: dr. Martin Schneider-Jacoby, 1956-2012 In memoriam: Dr Martin Schneider-Jacoby, 1956-2012
Martin Schneider-Jacoby je živel nenavadno bogato. Iz rojstnega mesta Cuxhaven ob Severnem morju ga je življenjska pot vodila vse bolj proti jugu: maturiral je v Schwäbisch-Hallu v deželi Baden-Württemberg, diplomiral na Univerzi v Konstanzu ob Bodenskem jezeru, se tu tudi poročil, disertacijo z naslovom "Ptice kot indikatorji ekološkega potenciala savskih lok in možnostih njihovega varstva" pa opravil na Lonjskem polju (Hrvaška). Od leta 1989 je njegovo ime neločljivo povezano s fundacijo EuroNatur. Kot vrhunsko izobražen in predestiniran ornitolog ter naravovarstvenik z znanjem nemškega, angleškega, srbskega, hrvaškega, francoskega ter razumevanjem nekaterih drugih jezikov, denimo slovenskega in celo makedonskega, so mu bile duri številnih dežel, institucij in posameznikov na stežaj odprta. Zlasti navdušen je bil nad zahodnim Balkanom, ki so mu pred dvajsetimi leti vsi obrnili hrbet, dr. Martin Schneider-Jacoby,	Pred, med in po vojnah je tod na svojstven način pomagal pticam in naravi. Pri
1.956 2012	tem mu je bilo v podporo izvrstno razumevanje zgodovine zahodnega Balkana,
iz katere je vzporedno tudi doktoriral. Pomembno vlogo na tej poti proti jugu so imeli profesorja dr. Gerhard Thielcke in dr. Hartmut Ern ter produktivno pokroviteljstvo Fundacije za evropsko naravno dediščino EuroNatur.
Dr. Martin Schneider-Jacoby je bil človek presunljivega razpona, nenavadne moči, asketskih potreb in čistih, kot britev ostrih misli. Tako je denimo prevažal gnezdilnice za zlatovranko čez cel Balkan jih namestil v Ulcinjskih solinah ter zatem sestankoval s predsednikom države. Svetoval je Svetovni banki in še isti dan na poplavnih pašnikih Lonjskega polja pomagal pri zganjanju domačih živali na poplavljenih pašnikih, brez katerih žličarke ne bi mogle preživeti. V delti Bune se je pogovarjal s pastirji, kako preprečiti lov na pašnikih, kjer se množično hranijo kolonialne vodne ptice in počivajo tisoči pobrežnikov, samo pol ure kasneje pa že začrtoval prihodnje Ramsarsko območje z najvišjimi državnimi predstavniki v Skadru. Kako mu je ob vsem tem uspelo prešteti vodne ptice in domače živali, da bi ocenil vpliv paše, pa še vedno ostaja skrivnost. Na Livanjskem polju je vso noč popisoval kosce, naslednjo jutro pa že vodil delavnico z ministrom in predstavniki kantonov za njegovo varstvo. V zadnjem desetletju je bilo središče njegovih prizadevanj preprečiti nezakonit lov ptic in zagotoviti varna območja vzdolž globalno pomembne mediteransko-črnomorske selitvene poti ptic — zlasti v njenem osrednjem območju, imenovanem Adriatic Flyway. Nepredstavljivo lovsko divjanje v Dalmaciji, Črni gori in Albaniji je populacije palearktičnih selivk pripeljalo v domala brezizhodni položaj, ali pa so, kot tenkokljuni škurh, že izumrle. Če je bilo potrebno, se je dr. Schneider-Jacoby, kot denimo v Hutovem Blatu ali Ulcinjskih solinah, postavil med ptice in (krivo)lovce — rezultat je bil resnično presenetljiv in mnogi med njimi so to divjanje zaradi direktnega, a človeško spoštljivega pristopa opustili. Sploh bi lahko dejali, da je bil dr. Martin Schneider-Jacoby zagovornik in glasnik Ramsarske in Bonske konvencije (AEWA) ter Biosfernih rezervatov (UNESCO) na območju, kjer so zaradi trenutnih težav prezrli razvojni kapital, ki ga ponuja narava.
Schneiderjev obsežni publicistični niz se je z leti bolj nagibal k varstvu naravnih (poplavnih) in kulturnih (pašnih) ekosistemov ter argumentirani politiki varstva in manj k čistemu znanstvenemu pisanju. Kot rezultat tega procesa je za IUCN
oblikoval naravovarstveno strategijo za Balkan. Objavljal je tudi lokalno, da bi nagovoril domačine. Več inspirativno oblikovanih razstav v Sloveniji (Drava - Mura) Bosni in Hercegovini (Livanjsko polje), Hrvaški (Delta Neretve), Črni gori (Ulcinjske soline) in Albaniji (Delta Bune) opisuje njegove osebne in dejanske varstvene prioritete zahodnega Balkana. Nekaj zelo posebnega so bila zlasti njegova predavanja. Bil je mojster interpretacije. Rad je sodeloval z umetniki, kot sta denimo zakonca Harrison iz ZDA. Umetnost je videl kot nujen sestavni del varstva narave. Ornitološka biografija in bibliografija dr. Martina Schneider-Jacobyja bo predstavljena v reviji Ecology of Birds v eni izmed prihodnjih številk.
In v Sloveniji? S prvim projektom fundacije EuroNatur "Cerkniško jezero" leta 1991/1992 je vsebinsko in materialno omogočil razmah projektnega dela slovenske ornitologije — natanko ob prelomnem trenutku. Sledili so drugi projekti. Postavil je meje Nature 2000 na Dravi in Muri in prvič slovensko varstvo narave povezal z ekonomijo na kongresu "Biosferni rezervat Drava -Mura" leta 1996 v Radencih, kajpak v prizadevanju ohraniti rečno pokrajino obeh rek. Sodeloval je pri reviji Acrocephalus (1999-2012), in sicer kot član uredniškega odbora, pisec ali recenzent člankov. Nadvse rad in pogosto je dr. Martin Schneider-Jacoby Slovenijo predstavljal kot tranzicijski vzor na področju varstva narave in sodobne lovske zakonodaje.
Če smo povsem odkriti, je dr. Martin Schneider oblikoval usmeritve varstva ptic in narave v območju zahodnega Balkana več kot dve desetletji. Hkrati pa je postavil merila ter argumentirano zastopal varstvo ptic in narave tudi navzven. Kot projektni manager fundacije EuroNatur je še posebej podpiral ornitološke organizacije in posameznike in bil njihov mecen. Zadnja pot ga je vodila v Črno goro in Albanijo v začetku pomladi 2012. Tu so nastali njegovi zadnji presunljivi posnetki pobijanja ptic.
***
Martin Schneider-Jacoby lived an unusually rich life. From his birthplace at Cuxhaven along the North Sea, the path of life led him further and further south: he completed his secondary schooling at Schwäbisch-Hall in BadenWürttemberg State, graduated from Konstanz University along Lake Boden, also married here, and eventually wrote his PhD thesis, entitled "Birds as indicators of the ecological potential of the Sava river floodplain and possibilities for its conservation" at Lonjsko polje (Croatia). From 1989 on, his name was inseparably associated with the EuroNatur foundation. As a highly educated and predestined ornithologist and nature conservationist with the knowledge of German, English, Serbian, Croatian and French languages and partial comprehension of some other languages, such as Slovenian and even Macedonian, doors of numerous countries, institutions and individuals were always wide open for him. He was particularly enthusiastic about the Western Balkans, the region that was totally ignored practically by everybody some twenty years ago. Before, during and after the wars, he did his best to help, in his unique way, the region's birds and nature in general. In this respect he was greatly aided by his perfect knowledge of the Western Balkans' history, from which he in fact obtained his doctorate as well. A very important role on his path towards the south was played by Prof Dr Gerhard Thielcke and Prof Dr Hartmut Ern as well as by the productive patronage of EuroNatur, the European Nature Heritage Fund.
Dr Martin Schneider-Jacoby was a man of immense span, unusual strength, ascetic needs and pure, razor sharp thoughts. He transported, for example, nest boxes for the Roller across the entire Balkans, placed them in Ulcinj saltpans, and then attended a meeting with the President of the country. He counselled the World Bank and on the same day helped, at the flooded pastures of Lonjsko polje, to herd domestic animals at these pastures, without which the Spoonbills could not have possibly survived. In the Buna delta he talked to shepherds about how to prevent hunting in the pastures, where colonial waterbirds feed massively and where thousands of waders stop to rest, while only half an hour later he began to delineate the future Ramsar site together with the highest state representatives in Shkodra. How he also managed to count the waterbirds and domestic animals in order to estimate the grazing impact, remains a mystery till this very day. At Livanjsko polje, he was surveying Corncrakes all night, then led a workshop in the morning hours with the minister and representatives of cantons for the protection of these birds. In the last decade of his life, he was focusing his endeavours on preventing illegal hunting and providing for safe areas along the globally important Mediterranean/Black Sea birds' migration route - particularly in its central part known as the Adriatic Flyway. The unimaginable hunting rage in Dalmatia, Montenegro and Albania brought the populations of Palearctic migratory birds into a virtually hopeless situation, or they have become extinct, as was the case of Slender-billed Curlew. If necessary, Dr Schneider-Jacoby placed himself, like at Hutovo Blato or Ulcinj saltpans, between birds and poachers. The result was surprising indeed, for many of these illegal hunters decided to abandon their hunting rage purely on the account of a direct, although humanly respectful approach. In general, it could be said that Dr Martin Schneider-Jacoby was an advocate and a spokesman of the Ramsar and Bonn Conventions (AEWA) and Biosphere Reserves (UNESCO) in the area where the development capital offered by nature was ignored owing to the current problems.
Through years, Schneider's extensive scientific work became more inclined towards conservation of natural (flooded) and cultural (grazing) ecosystems and justified conservation policy than to pure scientific writing. As a result of this process he prepared, for IUCN, a conservation strategy for the Balkan countries. He also decided to publish his texts locally - to address the locals. Several of the inspirationally prepared exhibitions in Slovenia (Drava - Mura,) Bosnia and Herzegovina (Livanjsko Polje), Croatia (Neretva Delta), Montenegro (Ulcinj Salina) and Albania (Buna Delta) describe his personal and actual conservation priorities of the Western Balkans. Something very special were particularly Martin's lectures, for he was a true master of interpretation. He enjoyed working with artists, such as Mrs and Mr Harrison from the United States. He perceived art as an obligatory component part of nature conservation. The ornithological biography and bibliography of Dr Martin Schneider-Jacoby will be presented in the journal Ecology of Birds in one of the future issues.
And what can be said about Dr Schneider-Jacoby in his association with Slovenia? With the first EuroNatur's project "Cerkniško jezero" (Lake Cerknica) in 1991/1992, he enabled, both in terms of the contents and material, an expansion of the project part of Slovenian ornithology - at a very crucial moment. Other projects followed. He set borders of Natura 2000 on the Drava and Mura Rivers and for the first time linked Slovenian nature conservation with economy at the congress entitled "The Drava - Mura Biosphere Reserve", held in 1996 at Radenci in an effort to preserve the riverine landscape of
both rivers. He collaborated with the journal Acrocephalus (1999-2012) as a member of the Editorial Board, and writer or peer reviewer of the journal's articles. Dr Martin Schneider-Jacoby loved presenting Slovenia as a transitional model in the sphere of nature conservation and modern hunting legislation.
Dr Martin Schneider was a true trendsetter in bird and nature conservation in the region of the Western Balkans for more than two decades. He set the criteria and represented, with argumentation, bird and nature conservation outwardly as well. As the Project Manager of the EuroNatur foundation he specifically supported ornithological organisations and individuals, acting as their patron at the same time. His last journey led him to Montenegro and Albania in early spring of 2012, where his last heart-rending photographs of birds being shot were taken.
Borut Stumberger
Dela dr. Martina Schneider-Jacobyja, objavljena v Acrocephalusu / Works by Dr Martin Schneider-Jacoby, published in Acrocephalus:
Schneider-Jacoby, M. (1999): Breeding distribution and ecology of the Black Stork Ciconia nigra in the Sava alluvial wetlands, Croatia. — Acrocephalus 20 (97): 167—176.
Schneider-Jacoby, M. (2001): Lastovo — a new bottleneck site for the migratory Honey Buzzards Pernis apivorus? — Acrocephalus 22 (108): 163— 165.
Schneider-Jacoby, M. (2004): Lanner Falcon Falco biarmicus. — Acrocephalus
25 (122): 165—166. Schneider-Jacoby, M. (2004): Great Black-headed Gull Larus ichthyaetus. —
Acrocephalus 25 (122): 173. Schneider-Jacoby, M. (2004): Brambling Fringilla montifringilla & Hawfinch
Coccothraustes coccothraustes. — Acrocephalus 25 (123): 230. Schneider-Jacoby, M. (2008): How many birds migrate over the Adriatic
Sea? — Acrocephalus 29 (136): 1—3. Schneider-Jacoby, M. (2008): How to implement the European Birds
Directive? — Acrocephalus 29 (138/139): 129—135. Schneider-Jacoby, M. (2010): A milestone on the Road to Natura 2000. —
Acrocephalus 31 (147): 175—179. Schneider-Jacoby, M. & Pintur, G. (2004): White Wagtail Motacilla alba. —
Acrocephalus 25 (122): 167. Schneider-Jacoby, M., Mikuska, T., Kovačic, D., Mikuska, J., Setina, M. & Tadic, Z. (2001): Dispersal by accident — the Spoonbill Platalea leucorodia population in Croatia. — Acrocephalus 22 (109): 191—206. Schneider-Jacoby, M., Rubinic, B., Sackl, P. & Stumberger, B. (2006): A preliminary assessment of the ornithological importance of Livanjsko polje (Cetina River Basin, Bosnia and Herzegovina). — Acrocephalus 27
(128/129): 45—57.
Kozina, U., Prpic, B., Stumberger, B., Winkler, F. & Schneider-Jacoby, M. (1996): Mednarodni kongres v Radencih: Biosferni rezervat Drava - Mura. Priložnost za mejno regijo med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Zaključna deklaracija, 18. maj 1996. — Acrocephalus 17 (78/79): 133. Saveljic, D., Schneider-Jacoby, M., Smole, J., Lončar, T. & Sackl, P. (2004): Crane Grus grus. — Acrocephalus 25 (122): 172—173.
Habitat characteristics assessmen of the wetlands with breeding Ferruginous Duck Aythya nyroca and Pochard A. ferina in Bulgaria
Ocena habitatnih značilnosti mokrišč z gnezdečimi kostanjevkami Aythya nyroca in sivkami A. ferina v Bolgariji
Nikolai Petkov
Bulgarian Society for the Protection of Birds / BirdLife Bulgaria, PO Box 50, BG-1111 Sofia, Bulgaria,
e-mail: nicky.petkov@bspb.org
The Ferruginous Duck Aythya nyroca and Pochard A. ferina are both regular breeders in Bulgaria. In the 19th and early 20th centuries, the Ferruginous Duck was a widely distributed and abundant breeding species in Bulgaria, while Pochard was first confirmed to breed in the country only in the 1950s. Breeding habitat characteristics of Ferruginous Duck and Pochard were assessed in 2002 during a national census of the former species in 30 and 23 wetlands, respectively, where the species were present. Preferred habitat characteristics were determined based on vegetation cover, water depth, and the presence of mosaic vegetation, bank side vegetation, floating vegetation, shallow or steep banks, shallow mudflats, shallow vegetated areas and woodland along the banks. In 2002, the Ferruginous Duck population in Bulgaria was restricted more to artificial wetlands, like fishponds and micro-reservoirs, while Pochard preferred more natural wetlands, predominantly natural marshes. The altitude of wetlands with Ferruginous Ducks varied markedly, with breeding recorded up to 880 m a.s.l., while Pochard bred at lower altitudes, mostly below 300 m a.s.l. Analysis revealed that Ferruginous Ducks preferred well-vegetated, comparatively shallow wetlands with well-structured mosaic vegetation and a diversity of microhabitats, like shallow mudflats and floating vegetation. The Pochard was found to be more of a generalist in wetland selection, significantly correlated with fewer wetland parameters, and showed preference only for larger, open-water bodies. These results could help explain and give some insight into the reasons for the differences in range size, numbers and distribution of the two species and their respective conservation status in Europe and worldwide. The Pochard, whilst close to the limits of the breeding range in Bulgaria, expands its range in Europe, occupying a variety of wetlands and thus having a favourable status. The Ferruginous Duck is more of a habitat specialist, which limits its distribution and makes it more susceptible to habitat changes. These habitat preferences and the deterioration of the wetland habitats in many parts of its range could probably explain the Ferruginous Duck decreasing population and shrinking breeding range, and thus its current unfavourable conservation status.
Key words: wetlands, Ferruginous Duck, Aythya nyroca, Pochard, Aythya ferina, breeding habitats, wetland selection
Ključne besede: mokrišča, kostanjevka, Aythya nyroca, sivka, Aythya ferina, gnezditveni habitati, izbor mokrišč
1. Introduction
The Ferruginous Duck Aythya nyroca and Pochard A. ferina are currently the only regularly breeding diving ducks in Bulgaria, but also rare species in the country, included in the national Red Data Book with breeding population of 150-230 pairs of Ferruginous Ducks and 100-150 pairs of Pochards (Petkov 2011A & 20iib). The Ferruginous Duck is a species of global conservation concern previously classified in the 1990s as Vulnerable (Collar et al. 1994). Within its Palearctic distribution, the Ferruginous Duck strongly associates with wetlands of forest steppe, steppe and semi-desert zones, which results in a patchy distribution across the whole range (Bankovics 1997). Following a few large counts during migration and winter in various Asian countries, the species was downlisted from Vulnerable to Near Threatened (BirdLife International 2000). However, breeding populations are in decline in many parts worldwide, and especially in Europe where the species has declined by 30% during the 1990-2000 period (BirdLife International 2004). Most studies on the Ferruginous Duck have focused on numbers and distribution, while habitat requirements and characteristics have been neglected (Robinson 2003). The Pochard is also Palearctic diving duck species breeding from the Lake Baikal region in the East to Iceland, Ireland and Spain in the West. Some isolated populations occur in NW Africa and Turkey (Fox & Stawarczyk 1997). Originating from the wetlands of the steppe region, the species has expanded its range westwards since the mid 20th century (Bauer & Glutz von Blotzheim 1969).
Prior to this study, most information on habitat characteristics of Ferruginous Duck has been descriptive and, with the exception of Green (1998A & 1998B) and Zogaris & Handrinos (2003), little quantitative and qualitative study has been performed, with most of the studies focused on distribution and numbers. The Ferruginous Ducks tend to inhabit shallower, well-vegetated wetlands (Cramp & Simmons 1977). Knowledge of habitat requirements is essential for habitat management of breeding sites and, ultimately, the species' conservation. Therefore the purpose of the study was to quantify which wetland characteristics, generally described in literature as typical for the species, are statistically significant for the presence of the Ferruginous Duck during the breeding period. At the same time, the purpose of the study was to look at the preferences of the Pochard and see if there are any indications why the species is much more successful, numerous and widespread in Europe than its congener, which is
suffering from shrinking European and global range and dwindling global population.
2. Methods
Data were collected during a national breeding survey of Ferruginous Ducks in Bulgaria, between 15 May and 20 Jun 2002 - being the core of the breeding season for the species in the country. Breeding sites were defined as wetlands in which breeding pairs or females were observed in this period. Wetland types were classified using the same categories used during the first national Bulgarian Ferruginous Duck census (Petkov 1997): natural lakes, large reservoirs, natural marshes, river mouths, canals, lagoons, microreservoirs, extensive fishponds and rice fields. A total of 153 wetlands, assessed vaguely as potentially suitable for investigated species in Bulgaria, were visited during the census. These included all natural marshes, large reservoirs and suitable natural lakes, significant part of the suitable micro-reservoirs, fishponds, rice fields and sections of rivers and river mouths assessed as potential for diving ducks breeding. For the purpose of the breeding habitat description, wetland characteristics data and habitat parameters were collected from 30 wetlands for Ferruginous Duck and 23 for Pochard, where the species were present during the breeding season. Altitudinal data were collected for 25 Ferruginous Duck breeding sites and 11 for Pochard using a GPS Garmin Etrex 12. Selection of habitat parameters was based on general descriptions given in Cramp & Simmons (1977) and Bauer & Glutz von Blotzheim (1969). However, some of the parameters were included based on my previous research on the species (Petkov 1997).
For each wetland, the following qualitative and quantitative data were collected: (1) vegetation cover (VC) - percentage of the water surface covered by vegetation; (2) water depth (WD) - measured with a stick near or around the central part of the wetlands or data from other studies of the specific wetland were used; (3) mosaic distribution of the vegetation (MV) - emergent and floating marsh vegetation is patchily distributed making a mosaic of habitats with alternating vegetated and open-water areas of the water body (presence / absence); (4) vegetation along the bank of the wetland (VB) - when the reedbeds or other emergent vegetation is situated only along the banks of the wetland (presence / absence); (5) mats of floating vegetation (FV) - these are composed of hydrophytic vegetation like Nymphaea alba, Nymphoides peltata, Persicaria amphibia, Trapa natans etc., considered typical and widespread in
Table 1: Correlation between wetland habitat characteristics and presence of Ferruginous Duck Aythya nyroca breeding pairs (n = 30 sites)
Tabela 1: Korelacija med zna~ilnostmi mokri{~nih habitatov in navzo~nostjo gnezde~ih parov kostanjevke Aythya nyroca (n = 30 lokalitet)
Wetland parameter / Parameter mokrišča	Kendall Tau	z	P
Vegetation cover / Pokrovnost vegetacije	0.73	5.65	< 0.001
Water depth / Globina vode	—0.68	—5.28	< 0.001
Mosaic vegetation / Mozaičnost vegetacije	a59	4.60	< 0.005
Vegetation along the bank / Obrežna vegetacija	—a59	—4.60	< 0.005
Floating vegetation / Plavajoča vegetacija	0.87	6.79	< 0.001
Steep banks / Strmi bregovi	—0.67	—5.16	< 0.001
Shallow banks / Plitki bregovi	0.67	5.16	< 0.001
Shallow mudflats / Plitki poloji	0.93	7.26	< 0.001
Shallow vegetated area / Plitke poraščene površine	0.58	4.48	< 0.001
Wood vegetation / Gozd	—0.52	—4.05	< 0.005
Ferruginous Duck habitats (presence / absence); (6) steep banks (StB) — when the banks of the wetland are steep with no shallow areas along them (presence / absence); (7) shallow banks (ShB) — when the banks descend gradually into water and shallow water areas exist along the banks (presence / absence); (8) shallow mudflats (SM) — flooded shallow areas with bare mud or detritus without vegetation usually rich in invertebrates like Chironomidae larvae (presence / absence); (9) shallow vegetated areas (SV) — shallow waters along the banks with rich submerged or short emergent hygrophilic vegetation (presence / absence); (10) wood vegetation along banks (WV) — trees and wood patches along the banks (presence / absence).
The vegetation coverage was determined from maps, aerial photos and by visual observation on the spot and assigned in three classes; 0—20%, 21—50% and > 50% coverage. The vegetation coverage includes emergent vegetation and floating vegetation in the water body, excluding the reedbeds on dry land along the banks. The water depth was grouped in three classes as well; 0.0—1.5 m, 1.6—2.0 m and > 2.0 m. The MV and VB parameters are mutually excluding opposite variants as well as StB and ShB.
Correlations between wetland parameters and breeding pairs presence were analysed using the Kendal Tau nonparametric test in the STATISTICA for Windows 4.0 package. Stepwise forward regression was used to determine the most important wetland parameters explaining the presence of the species during the breeding season.
3. Results
Of the 30 sites holding a total of 185 breeding pairs of Ferruginous Duck in 2002, most were natural marshes (42.8%) or fishponds (42.2%), with 8.7% microreservoirs, 4.3% natural lakes, and 2% rice fields. The altitude of breeding sites varied markedly, from sea level (wetlands along the Black Sea coast) to 880 m a.s.l. (mean ± SD = 191.4 m ± 175.8, n = 25). Thus the species occupied somewhat more of artificial type of wetlands compared to natural wetlands (52.9% vs. 47.1%).
In 2002, the registered 102 breeding Pochard pairs occupied predominantly natural marshes (54.5%) and fishponds (34.3%) and, to a lesser extent, natural lakes (6.4%) and large reservoirs (4.8%). Thus breeding Pochards were found relatively less frequently on artificial wetlands, like fishponds and reservoirs than Ferruginous Duck (artificial vs. natural = 39.1% vs. 60.9%), obviously showing preference for natural wetlands. Most of the Pochard breeding sites were situated at low altitude, from sea level to 300 m a.s.l. (mean ± SD = 111.8 m ± 152.1, n = 11).
The presence of Ferruginous Duck breeding pairs was correlated significantly with all selected habitat characteristics. Among others there were positive correlations with the availability of mudflats, floating vegetation and total vegetation cover; and negative correlations with water depth, vegetation along the banks, steep banks, and wood vegetation along banks (Table 1). Regression analysis identified four key variables explaining the presence of breeding pairs (Table 2). Ferruginous Duck numbers were negatively correlated with water depth, and positively
Table 2: Regression analysis of wetland habitat characteristics on presence of Ferruginous Duck Aythya nyroca breeding pairs (n = 30 sites); total for the regression model F = 114.2, P < 0.0001
Tabela 2: Regresijska analiza zna~ilnosti mokri{~nih habitatov za navzo~nost gnezde~ih parov kostanjevke Aythya nyroca (n = 30 lokalitet); skupaj za regresijski model F = 114.2, P < 0.0001
Wetland parameter / Parameter mokrišča	Coefficient/ Koeficient	P	R2
Vegetation cover / Pokrovnost vegetacije	0.11	< 0.01	0.933
Water depth / Globina vode	-0.12	< 0.01	0.948
Floating vegetation / Plavajoča vegetacija	0.26	< 0.01	0.9i8
Shallow mudflats / Plitki poloji	°.5i	< 0.01	0.874
Figure 1: Aldomirovtsi Marsh, W Bulgaria - a typical breeding site of Ferruginous Duck Aythya nyroca with mosaic of emergent vegetation, mats of floating vegetation and open water (top); mosaic vegetation in a Tatary micro-reservoir (N Bulgaria, near Danube River), utilized by breeding Ferruginous Ducks (bottom left); Ferruginous Ducks flying over stands of emergent and floating vegetation in the Orsoya Fishponds, NW Bulgaria (bottom right) (photo: N. Petkov)
Slika 1: Močvirje Aldomirovci, Z Bolgarija - tipično gnezdišče kostanjevke Aythya nyroca z mozaikom emerzne vegetacije, preprogami plavajoče vegetacije in odprto vodno površino (zgoraj); mozaična vegetacija v majhnem vodnem zbiralniku Tatari (S Bolgarija v bližini Donave), kjer gnezdijo kostanjevke (spodaj levo); kostanjevke v letu prek sestojev emerzne in plavajoče vegetacije na ribnikih Orsoja, SZ Bolgarija (spodaj desno) (foto: N. Petkov)
Table 3: Correlation between wetland habitat characteristics and presence of Pochard Aythya ferina breeding pairs (n = 23 sites)
Tabela 3: Korelacija med zna~ilnostmi mokri{~nih habitatov in navzo~nostjo gnezde~ih parov sivke Aythya ferina (n = 23 lokalitet)
Wetland parameter / Parameter mokrišča	Kendall Tau	z	P
Vegetation cover / Pokrovnost vegetacije	-0.46	-3.05	< 0.0I
Water depth / Globina vode	0.05	0.35	n.s.
Mosaic vegetation / Mozaičnost vegetacije	-0.34	-2.25	< 0.05
Vegetation along the bank / Obrežna vegetacija	0.34	2.25	< 0.05
Floating vegetation / Plavajoča vegetacija	0.19	1.31	n.s.
Steep banks / Strmi bregovi	-0.21	-I.4I	n.s.
Shallow banks / Plitki bregovi	0.21	1.41	n.s.
Shallow mudflats / Plitki poloji	0.44	2.95	< 0.0I
Shallow vegetated area / Plitke poraščene površine	0.05	0.36	n.s.
Wood vegetation / Gozd	-0.28	-I.86	n.s.
correlated with vegetation cover, shallow mudflats, and floating vegetation. Examples of different types of Ferruginous Duck breeding sites with favoured habitat characteristics are shown in Figure 1.
Pochard presence was significantly correlated with fewer wetland parameters than Ferruginous Ducks, with positive correlations with vegetation along the banks and shallow mudflats, and negative correlation with total vegetation cover (Table 3). Only total vegetation cover was significant in the regression model (r = -0.379, P = 0.0192; R2 = 0.234, F = 6.43, P < 0.05).
4. Discussion
Ferruginous Duck breeding wetlands types differed significantly between the results of the surveys carried out in 1996-1997 and 2002. In 1996-1997, half of the breeding Ferruginous Ducks (49%) were found on fishponds (Petkov 1997 & 2000), while in 2002 only 42% were registered there, when more pairs were found in natural marshes. This is due to the combination of abandonment or intensification of fishponds and the partial restoration of some natural wetlands. For example, the Orsoya fishponds were abandoned and some others went completely dry or became overgrown with tall emergent vegetation, making them completely unsuitable for the species. Similarly, Mechka fishponds which used to be the key site for the species, now hold much smaller numbers as some of the ponds were drained and are no longer intended for fish farming. The higher total number of pairs in natural marshes in 2002 was mainly owing to big population breeding on a single
site, which was semi-restored in the mid-1990s when reconnected with the Danube River on one hand, and abandonment of key fishponds, which lost some of their basins reducing the number of breeding pairs on the other hand. However, the species continues to rely heavily on artificial wetlands with more than 50% of breeding pairs occurring in man-made wetlands. If managed in suitable way, the fishponds could sustain more pairs than in the recent years. In 2002, Ferruginous Ducks were found breeding in rice fields for the first time in Bulgaria; this had previously been reported from other countries such as Hungary (Callaghan 2001). This type of habitat should be considered occasional as the rice fields are not managed in consistent way and could host breeding Ferruginous Ducks only occasionally. No breeding pairs were found in lagoons due to changes in the water regime (at the Shabla Tuzla lagoon, the water level dropped in 2002, making conditions unsuitable for breeding) and river mouths, presumably due to the increased disturbance from recreation activities and holidaymakers that took place around those breeding sites in the recent couple of decades. As most important wetlands for breeding Ferruginous Ducks are in an advanced stage of vegetation succession with unstable water levels, their suitability for Ferruginous Ducks varies from year to year, depending on rainfall and the water table, resulting in changes in numbers and breeding success (Petkov 2000 & 2003). In more rainy years with higher water level, the vegetation is suppressed temporarily and the species regains its population, but then drier years usually follow that favour vegetation growth.
The Pochard was less selective in its choice of breeding habitat, as no correlation to specific wetland habitat characteristics was found, save the preference for larger, natural wetlands with more open water (more than 60% of breeding pairs found on marshes and lakes). The bulk of the Pochard population is concentrated around the Burgas lakes complex. This includes four big lakes on the Black Sea coast of which two and adjacent smaller wetlands constitute key areas for the breeding population. Additional pairs breed in some larger wetlands along the Danube River. No pairs were recorded in micro-reservoirs, which were occupied and used by numbers of Ferruginous Duck, despite the fact these are the most widely available breeding habitats in large parts of inland Bulgaria. However, the species was found in large reservoirs, more resembling lake systems, which were not occupied by the Ferruginous Duck. This is another indication of the Pochard's preference for larger water bodies and more open wetlands.
The altitude of breeding sites varies greatly, from sea level to the Chokljovo Marsh (W Bulgaria) which, at 880 m a.s.l., is one of the highest breeding sites in Europe (see Bauer & Glutz von Blotzheim 1969). Pochard breeding sites in Bulgaria were situated at a much lower altitude than those for Ferruginous Ducks, and well below the average altitude in Europe (500—800 m a.s.l., Cramp & Simmons 1977), mainly because most breeding pairs were found at sea level in wetlands along the Black Sea coast and along the Danube River. Very rarely, the species is found breeding in inland wetlands outside these migration corridors.
Ferruginous Ducks are known to prefer well-vegetated wetlands (Bauer & Glutz von Blotzheim 1969, Cramp & Simmons 1977), but this has rarely been quantified (but see Green 1998A & 1998B, Zogaris & Handrinos 2003). In general, duck species often associate with well-vegetated and highly productive wetlands during breeding season (Batt et al. 1992, Elmberg et al. 1993), with emergent vegetation providing shelter and also serving as habitat for various water invertebrates (Voigts 1976, Nummi & Poysa 1993). Beside the expected preference for well-vegetated wetlands with mosaic characteristics, the species is positively associated with floating vegetation. Mats of hydrophytic floating vegetation is typical of many breeding sites. They are often associated with submerged structures and vegetation that provide good conditions for development of water invertebrates taken as food. Moreover, Ferruginous Ducks were found on sites with shallow mudflats. Zogaris & Handrinos (2003) also found
that Ferruginous Ducks at Louros Floodplain, Greece, inhabited sites with mudflats and considered it important microhabitat for the species. This could be due to the more accessible and abundant invertebrate food source in this microhabitat, as shallow mudflats often hold high densities of Chironomidae larvae and the species readily occupies foraging areas with high densities of benthic biomass and Chironomidae larvae (Petkov 2003). Pochards were also found on sites with more shallow mudflats, this being in accordance with studies such as Philips (1991) that have found ducks feed preferentially in areas with higher densities of chironomids and zoobenthic biomass in general. Nummi & Poysa (1995) also considered that mudflats and shallow flooded areas with littoral vegetation around wetland banks attracted waterfowl because of their rich diversity and density of invertebrates. Studies in Turkey suggest that the vicinity of littoral vegetation is a preferred foraging area for Ferruginous Ducks (Green 1998B). Contrary to some literature (e.g. Cramp & Simmons 1977), Ferruginous Ducks in Bulgaria avoided wetlands surrounded by rich wood vegetation and preferred wetlands with open shallow banks, which provide shallow flooded areas in spring where they prefer to feed. Previous studies have shown that Ferruginous Duck forages, unlike typical diving ducks, largely through bill dipping while skimming on or just below the water surface or by head dipping when they do not suffer the competition from dabbling ducks (Petkov 2000).
Compared to the Ferruginous Duck, the Pochard is more of a generalist in the occupied type of wetland habitats, with little correlation between Pochard breeding and wetland parameters. The species is one of the most widely distributed diving ducks in Europe (Fox & Stawarczyk 1997). In Europe, the Pochard extended its range expansion from the end of the 19th century to the mid-20th century. The species now occupies a wide variety of wetlands — from freshwater, acid oligotrophic wetlands through eutrophic, alkaline, brackish to hypersaline wetlands and even sea bays (Bauer & Glutz von Blotzheim 1969). In this study, it was found more in open wetlands and did not require specific structure of the wetland vegetation as far there were enough dense reedbeds suitable for breeding. Data from breeding sites across Europe suggest that Pochards require more than 5 ha of open water (Bauer & Glutz von Blotzheim 1969). This allows the species to occupy variable wetlands, but still in Bulgaria it is mainly distributed along its major water courses — the Danube River and the Black Sea coast. This might be linked to its recent expansion in the country and using those large water corridors for
colonising the territory of the country. On the other hand, the Ferruginous Duck that was historically widely distributed and numerous in the country has shrunk its distribution and numbers since the 19th century (Petkov & Kutsarov 2007).
The generalist nature that the Pochard reveals by the selection of wetlands might have supported it to expand its range across Europe (Bauer & Glutz von Blotzheim 1969). The possibility to adapt to various wetland types allows the species to take wider range of wetlands. In Bulgaria, however, it seems to be occurring mostly along extensive wetland corridors like the coastal hinterland and river sides. The more specialised habitat requirements of the Ferruginous Duck probably can explain its restricted and shrinking distribution in Europe and in other parts of its range (Robinson 2003). It requires much more specific characteristics of the wetlands to be present for breeding, and if these characteristics are not met or altered by environmental conditions and human activities, the wetlands are abandoned or not occupied at all. Green (1998B) drew similar conclusions -namely, that selection of specific habitats by the species is the reason of its unfavourable status in Europe and in Asia. Overall, as this study confirms some specific habitat requirements of the Ferruginous Duck, suggesting it does not readily occupy all types of wetlands available, but need certain type of characteristics to be present. The results support the idea that the species needs more structured wetland habitats with mosaics of habitat characteristics. Selection of rather specific habitats makes Ferruginous Duck susceptible to alteration of wetlands and this might be one of the major causes of shrinks and fluctuations in its range and numbers, especially in Europe where most wetlands are under serious permanent pressure through human activity. At the same time, the Pochard is much more numerous and abundant, readily occupying wetlands available within the breeding range. It does not respond that quickly and significantly to loss of some wetlands and their deterioration unless being close to the limits of the breeding range, as it is the case in Bulgaria. Lower number of Pochard breeding pairs in Bulgaria compared to Ferruginous Duck and fewer breeding sites could be explained by the relatively recent colonisation of the country by the species.
Acknowledgements: This study was conducted as part of a PhD study completed at the Central Laboratory of General Ecology (CLGE) at the Bulgarian Academy of Sciences. I would like to thank Dr. Andy Green from Donana Biological Station for his assistance and
advice during this study as my scientific consultant, Dr. Nesho Chipev for his guidance in the statistical aspects of my work. I am grateful to the director of my study, Tanyu Michev, for his assistance during my PhD study. I greatly appreciate the logistic and financial support for the fieldwork provided by the Bulgarian Society for the Protection of Birds and BirdLife International European Division through PIN/MATRA funds of the Ministry of Foreign Affairs of the Netherlands and other sources that made the study possible, and especially to Dr. Umberto Gallo-Orsi. Thanks are extended to Dr. Baz Hughes from Wildfowl and Wetlands Trust for his comments and recommendations for improvements during earlier stage of this paper.
5. Povzetek
Kostanjevka Aythya nyroca in sivka A. ferina sta redni gnezdilki v Bolgariji. Medtem ko je bila kostanjevka v 19. in zgodnjem 20. stoletju tu splošno razširjena in številčna gnezdeča vrsta, pa je bila gnezditev sivke v Bolgariji prvič potrjena šele v 50-ih letih 20. stoletja. Značilnosti gnezditvenega habitata kostanjevke in sivke so bile ocenjene leta 2002 med nacionalnim popisom prve na 30 oziroma 23 mokriščih, ki sta jih naseljevali ti vrsti. Značilnosti habitatov, ki sta jih vrsti najraje izbirali, so bile ugotovljene na osnovi pokrovnosti vegetacije, globine vode in obstoja mozaičnosti vegetacije, obrežne in plavajoče vegetacije, plitkih oz. strmih bregov, plitkih polojev, plitkih poraščenih površin in gozdov vzdolž bregov. Leta 2002 je bila populacija kostanjevke v Bolgariji bolj vezana na umetna mokrišča, kot so ribniki in majhni vodni zbiralniki, medtem ko je sivka raje izbirala naravna mokrišča, predvsem naravna močvirja. Nadmorska višina mokrišč s kostanjevkami se je močno razlikovala, saj je bilo gnezdenje teh rac zabeleženo vse do 880 m n.v., medtem ko je sivka gnezdila na manjših nadmorskih višinah, večinoma pod 300 m. Analiza je pokazala, da so kostanjevke raje izbirale dobro zaraščena in razmeroma plitka mokrišča z dobro strukturirano mozaično vegetacijo in pestrostjo mikrohabitatov, kot so plitki poloji in plavajoča vegetacija. Za sivko, po drugi strani, pa je bilo ugotovljeno, da je bolj generalist pri izbiri habitatov, kar se kaže v manjšem številu značilnih korelacij z mokriščnimi parametri, in da daje prednost samo večjim, odprtim vodnim telesom. Ti rezultati bi lahko pomagali pojasniti in zagotoviti boljši vpogled v vzroke za razlike v velikosti areala, številu in razširjenosti obeh vrst ter v njun naravovarstveni status v Evropi in drugod po svetu. Sivka, ki je v Bolgariji
blizu meje svojega gnezditvenega areala, širi svoj areal v Evropi z naseljevanjem različnih tipov mokrišč, in ima torej tudi ugoden naravovarstveni status. Kostanjevka pa je bolj habitatni specialist, kar omejuje njeno razširjenost in hkrati povečuje njeno občutljivost za spremembe v habitatih. Prav prednostna izbira določenih habitatov in vse slabše stanje mokriščnih habitatov v mnogih delih kostanjevkinega areala pa bi morda lahko pojasnila, zakaj se njena populacija in gnezditveni areal krčita, kar je navsezadnje tudi razlog za njen neugodni naravovarstveni status.
6. References
Bankovics, A. (1997): Ferruginous Duck Aythya nyroca. pp. 104—105 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. — T & A D Poyser, London.
Batt, B.D.J., Afton, A.D., Anderson, M.G., Ankney, C.D., Johnson, D.H., Kadlec, J.A. & Krapu, G.L. (eds.) (1992): Ecology and management of Breeding Waterfowl. — University of Minesota Press, Minneapolis & London.
BirdLife International (2000): Threatened Birds of the World. — Lynx Edicions & BirdLife International, Barcelona & Cambridge. BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. — BirdLife International, Cambridge. Bauer, K.M. & Glutz von Blotzheim, U.N. (1969): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 3/II. Anseriformes. — AULA Verlag, Wiesbaden. Callaghan, D. (2001): Ferruginous Duck (Aythya nyroca). pp. 57—103 In: Schäffer, N. & Gallo-Orsi, U. (eds.): European Union Action Plans for Eight Priority Bird Species. — Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg. Collar, N.J., Crosby, M.J. & Statersfield, A.J. (1994): Birds to Watch 2: The World List of Threatened Birds. BirdLife Conservation Series No. 4. — BirdLife International, Cambridge. Cramp, S. & Simmons, K.E.L. (1977): Handbook of the birds of Europe, Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. 1. Ostrich to Ducks. — Oxford University Press, Oxford. Elmberg, J., Nummi, P., Poysa, H. & Sjobers, K. (1993): Factors affecting species number and density of dabbling duck guilds in Northern Europe. — Ecography 16: 251— 260.
Fox, T. & Stawarczyk, T. (1997): Pochard Aythya ferina. pp. 102—103 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. — T & A D Poyser, London.
Green, A.J. (1998A): Comparative feeding behaviour and niche organisation in a Mediterranean duck community.
— Canadian Journal of Zoology 76: 500—507.
Green, A.J. (1998B): Habitat selection by the Marbled Teal Marmaronetta angustirostris, Ferruginous Duck Aythya nyroca and other ducks in the Goksu Delta, Turkey in late summer. — Revue d'Ecologie: La Terre et la Vie 53: 225—243.
Nankinov, D. (1985): Ferruginous Duck Aythya nyroca. In: Red Data Book of PR Bulgaria. Vol. II. Animals. — Bulgarian Academy of Sciences, Sofia.
Nummi, P. & Poysa, H. (1993): Habitat associations of ducks during phases of the breeding season. — Ecography 16: 319—328.
Nummi, P. & Poysa. H. (1995): Habitat use by different-aged duck broods and juvenile ducks. — Wildlife Biology 1 (3): 181—187.
Petkov, N. (2000): Population trends of breeding Ferruginous Duck in Bulgaria. — TWSG News 12: 44—49.
Petkov, N. (2003): Ferruginous Duck Habitat Characteristics and Diurnal Activity Rhythm in Bulgaria. pp. 122—128 In: Petkov, N., Hughes, B. & Gallo-Orsi, U. (eds.): Ferruginous Duck: From Research to Conservation. BSPB Conservation Series No. 6. — BirdLife International & BSPB-TWSG, Sofia.
Petkov, N. (2011A): Ferruginous Duck (Aythya nyroca). In: Golemanski, V. (ed.): Red Data Book of Bulgaria. Vol. II. Animals. — Bulgarian Academy of Sciences, Sofia.
Petkov, N. (2011B): Common Pochard (Aythyaferina). In: Golemanski, V. (ed.): Red Data Book of Bulgaria. Vol. II. Animals. — Bulgarian Academy of Sciences, Sofia.
Petkov, N.V. (1997): Current status of the Ferruginous Duck Aythya nyroca in Bulgaria. MSc thesis. — Faculty of Biology, Sofia University "St. Kl. Ochridski", Sofia.
Petkov, N. & Kutsarov, I. (2007): Ferruginous Duck Aythya nyroca. pp. 116—117 In: Iankov, P. (ed.): Atlas of Breeding Birds in Bulgaria. Conservation Series, Book 10. — Bulgarian Society for the Protection of Birds BSPB, Sofia.
Phillips, V.E. (1991): Pochard Aythya ferina use of chironomid-rich feeding habitat in winter. — Bird Study 38: 118—122.
Robinson, J. (2003): A global overview of the ecology of the Ferruginous Duck. pp. 114—121 In: Petkov, N., Hughes, B. & Gallo-Orsi, U. (eds.): Ferruginous Duck: From Research to Conservation. BSPB Conservation Series No. 6. — BirdLife International & BSPB-TWSG, Sofia.
Voigts, D.K. (1976): Aquatic invertebrate abundance in relation to changing marsh vegetation. — American Midland Naturalist 95: 313—322.
Zogaris, S. & Handrinos, G. (2003): The breeding status of the Ferruginous Duck in Greece and habitat use at its stronghold. pp. 66—71 In: Petkov, N., Hughes, B. & Gallo-Orsi, U. (eds.): Ferruginous Duck: From Research to Conservation. BSPB Conservation Series No. 6. — BirdLife International & BSPB-TWSG, Sofia.
Arrived / Prispelo: 26. 8. 2011 Accepted / Sprejeto: 23. 9. 2012
Detecting habitat changes using MODIS EVI images: a case study of Spoonbill Platalea leucorodia in Croatia
Ugotavljanje sprememb v habitatih z uporabo posnetkov MODIS EVI: vzorčna študija žličarke Platalea leucorodia na Hrvaškem
Andreja Radovic1, Karmela Fontana-Pudic2, Zdravko Dolenec3 & Sven D. Jelaska1
1	Group for Terrestrial Biodiversity, Division of Biology, Faculty of Science, University of Zagreb, Marulicev trg 20/II, HR—10000 Zagreb, Croatia, e-mail: aradovic@zg.biol.pmf.hr
2	Ecology Association "Earth", Slavonija I/6, HR—35 000 Slavonski Brod, Croatia
3	Division of Biology, Faculty of Science, University of Zagreb, Rooseveltov trg 6, HR—10000 Zagreb, Croatia
The breeding population of Spoonbill Platalea leucorodia in Croatia, estimated at 154—275 breeding pairs, is classified as Endangered. The main reason for the unfavourable status is loss of breeding/feeding habitats. The purpose of the study was to detect changes in the habitat types previously assessed as important for Spoonbill's feeding. The study area was chosen for two reasons: (1) the alluvial wetlands of the central part of the Sava River hold the biggest colony of Spoonbills in Croatia, and (2) availability of data on feeding ecology of Spoonbills along alluvial wetlands of the Sava River. We used the MODIS (Moderate Resolution Imaging Spectroradiometer) Enhanced Vegetation Index (EVI) as the main indicator for the changes in habitat structure along critical habitats for Spoonbills. The analysis identified areas with significant changes in EVI for habitat types important for feeding of the Spoonbills during the 2000—2008 period. Pastures, especially those with high wetness potential, changed in significant percentage despite conservation efforts in this habitat type. Changes in EVI were detected on ca. 9% of the pastures. For that reason we urge for better monitoring of the Spoonbill's feeding habitats "in situ" and more specified characterisation of the reasons for the detected changes.
Key words: Spoonbill, Platalea leucorodia, satellite, habitat changes, CORINE, MODIS, Sava River
Ključne besede: žličarka, Platalea leucorodia, satelit, spremembe v habitatih, CORINE, MODIS, reka Sava
1. Introduction
Habitat changes caused by humans are one of the main reasons for changes in population size and/or distribution of numerous species (Tryjanowski 2005). Vegetation and its structure is dynamic, changing constantly over space and time (Coops et al. 2009) due to natural processes of succession, but also the human-induced changes in agriculture, forest management and climate. Along river valleys, vegetation changes can be caused by water level, seasonal flooding regime, meteorological conditions and by the intensity of grazing and mowing (Bernstead et al. 1999). Some types of habitats, like natural wetlands, are
disappearing throughout the world (Hollis 1992, Bellio et al. 2009, Yuan & Zhang 2010), resulting in declining populations of bird species. Similar situation is in Croatia where drainage of wetland areas and coastal lagoons are recognised as one of the major threats for these habitats in the country, following by shifts in agriculture and different urbanisation processes. Today, the Croatian wetlands still cover 7% of the country's total territory according to the State Institute for Nature Protection.
The European population of Eurasian Spoonbill Platalea leucorodia is characterised by large and fluctuating range size with patchily distributed breeding areas. At the global level, it is declared as
Least Concern (BirdLife International 2009) with the status of rare species in Europe with a total population of 8,900-15,000 pairs. Species suffered large declines during the 1970-1990 period, but today most of the European countries are reporting stable or significantly increasing populations (BirdLife International 2004). The Croatian population was estimated at 100-150 breeding pairs during last decades of the 20th century (BirdLife International & EBCC 2000). Stable population was confirmed with another assessment of 100-220 breeding pairs (Radovic et al. 2003) and 80-180 breeding pairs (BirdLife International 2004). It was classified as Endangered in the Red Book of Endangered Birds in Croatia (Radovic et al. 2003). The latest assessment by Triplet et al. (2008) speaks of 154-275 breeding pairs. Even though the methods for making presented assessments are not quite transparent they can be regarded as indicators of at least stable population. Birds that breed in Croatia are part of the Pannonian population with specific dispersing history (Schneider-Jacoby et al. 2001) due to the drastic changes in breeding habitat. The main historic and present threat for Spoonbills is the loss of habitat for feeding and breeding (Triplet et al. 2008). These habitats have been drained, regulated, destroyed and polluted for years, with breeding sites being especially affected by the disappearance of reed swamps (BirdLife International 2009). For that reason monitoring of the Spoonbill population should be comprised, also, with simultaneous monitoring of breeding and foraging habitats.
There are several processes that influence the spatial distribution of birds such as competition, predation, disease, disturbance at foraging and breeding places (Frederick et al. 2009) and availability of food. Like other species, Spoonbills select resources and microhabitats in wetland areas according to their availability. Precise Spoonbills foraging places are very difficult to delineate spatially. The reason for that is a need for specific conditions of feeding habitats that change rapidly, and the fact that suitable feeding grounds are a very dynamic category. On local scale, bird abundance depends on availability, density and distribution of those temporally suitable foraging ground (Romano et al. 2005). Choice of foraging habitats is interrelated with specific vegetation density and type. For Spoonbills, they are mostly placed on muddy, clay or fine sand substrates with water level of up to 30 cm (Boileau & Plichon 2002). Due to Spoonbill's characteristic way of feeding on small fishes and crustaceans with movements of bill from side to side (Müller 1988), these requirements are fulfilled along
the Sava River on flooded pastures, temporarily drained fishponds and other seasonal wetlands having different importance at the different part of the year (Schneider-Jacoby 1993, Schneider-Jacoby et al. 2001).
There are several problems associated with the monitoring of the foraging habitats for species like Spoonbills. Firstly, suitability of habitats for foraging depends on local hydrological conditions, and that can change quickly. Another issue is the placement of the breeding colony near the country border, and potential feeding grounds extend to the neighbouring countries, too. In case of lack of thematic layers from a neighbouring country, this can disable the standard GIS analysis and stop further planning process of natural resources with geographic that numerous authors consider crucial (Buldgen et al. 1994, Qiu 2009, Junge et al. 2010). Additional reason why we wanted to test this approach was the recommendation of OECD (2003) that monitoring of birds and their habitats should be made, also, by remote sensing data. Bird habitat mapping by using remote sensing data (Sader et al. 1991, Thibault et al. 1998) or derivation of habitat data to map bird distributions (Palmeirim 1988, Debinski et al. 1999) is becoming standard nowadays. The result of such habitat mapping can be used further for more adequate management of important habitats (Saveraid et al. 2001). It is already recognised that monitoring of habitats using remote sensing is possible in the case where the habitat preferences for the key species are known (Prins et al. 2005), as is the case with Spoonbills, and should be used as a first indicator of possible population changes.
In this paper we wanted to investigate whether the significant changes occurred in habitat classes of the CORINE land cover (CLC) that are already known to be important for Spoonbills in the most important breeding area in Croatia. We attempted to estimate the role of habitat modifications detected in the area and, additionally, to promote comprehensive monitoring of the habitats important for target species.
2. Materials and methods
2.1. Study area
The analysis of Enhanced Vegetation Index (EVI) changes during the 2000-2008 period was performed in the cross-border area along the Sava River floodplain (Figure 1). EVI, which is responsive to canopy structural variations, including leaf area index (LAI), canopy type, plant physiognomy, and canopy architecture, is one of the results of MODIS (Moderate Resolution Imaging Spectroradiometer)
mission. This area was chosen due to its importance for the Spoonbill population in Croatia. The area holds the biggest Spoonbill colony in the region and for that reason the changes in its feeding habitats would affect a significant part of the population. This is a transitional territory, between two important bird areas in Croatia, and has already been suggested as future SPA areas (1) Lower Sava Basin and (2) Jelas field with fishponds and inundated pastures along the Sava River. The selected area partly contains Lonjsko field (part of the Lower Sava Basin) - the biggest retention in Croatia with vast area of wet meadows and pastures mixed with ponds, oxbows, small rivers and canals as well as transitional zone between floodplain and traditional agriculture. Study area covers, also, part of the Jelas field with fishponds and inundated pastures along the Sava River area. Most comprehensive research on feeding habitats for Spoonbills (Schneider-Jacoby 1993) was conducted along the Lonjsko field area. Land cover classes (Level 3), which are according to the CORINE project (CEC 1991) already known to be important for Spoonbills, are swamps (411), swamps and water stands (512) and pastures (321), and these three classes have been given special attention in this paper. Main threats for the Spoonbills in the area, among others, are drainage of wetlands, loss of fishponds and hunting (Radovic et al. 2003).
2.2. Analyses
The pixel-by-pixel analysis of the changes in habitat structure for important feeding grounds for Spoonbills was made using MODIS EVI (MOD13Q1) images that were downloaded from the NASA website (http://modis.gsfc.nasa.gov). The images are a 16- day composites with spatial resolution of 250 m. The original hdf formats of the images were transformed into geotif format and projected into 33 UTM zone. Manipulation and processing of satellite images were controlled from R software. For manipulating with downloaded MODIS images we needed several packages (e.g. rgdal, RCurl). After re-projecting the images into local geographic coordinate system and extraction of spatial subset of interest for the April 2000-November 2000 period, we tested the difference in the means of the distributions for the EVI with the equivalent images from 2008. Comparisons were made iteratively on pixel by pixel basis.
As the main indicator of changes in vegetation structure we used the change in mean value of the EVI spectral layer of the images. Due to the known distributions of EVI for natural vegetation that, for given period of the year (April-November)
Figure 1: Breeding range of Spoonbill Platalea leucorodia (hatched) (Radovic et al. 2003) with study area in Croatia (frame) depicted
Slika 1: Gnezditveni areal žli~arke Platalea leucorodia ({rafirano) (Radovic et al. 2003) s prikazanim obmo~jem raziskave na Hrva{kem (okvir)
approximately follows normal distribution, we used t-test. After attaining P-values for every pixel we extracted pixels with probability of changes taking place that was greater than 95%. We aimed to analyse whether the habitats important for Spoonbills, especially pastures, have the same probability of changing as other habitat classes or that probability differs.
This analysis was performed according to the CLC classification as well as according to wetness index of the pixel. All the statistical analyses were performed with R programming environment using SAGA geoprocessor functions for zonal analysis of grids, which means the descriptive values for target grids in dependence of the land cover classes used as separate zones. Wetness index grid was, also, prepared with SAGA software (version 2.0.4) and this is a potential of pixel to contain and keep water derived from Digital Elevation Model (grid with values for mean elevation on each pixel). The contingency table analysis for testing the independence of the data (area of the habitats changed per category) was performed with two sided /2 test.
3. Results
The analysis revealed pixels with probability that changes in Enhanced Vegetation Index that occurred between 2000 and 2008 exceed 95%. The mean
Table 1: Obtained probability of change of the mean value of Enhanced Vegetation Index (EVI) between 2000 and 2008 for CORINE land cover classes (Level 3) important for Spoonbills Platalea leucorodia in Croatian part of the study area
Tabela 1: Izra~unana verjetnost sprememb v povpre~ni vrednosti izbolj{anega vegetacijskega indeksa (EVI) med letoma 2000 in 2008 za kategorije pokrovnosti in rabe tal CORINE (3. nivo), ki so pomembne za žli~arke Platalea leucorodia v hrva{kem delu obmo~ja raziskave
CLC code/ koda
CLC class name/ Ime CLC kategorije
Mean EVI change/	S.E./	Area/
Povprečna
sprememba EVI
Standardna napaka Površina (ha)
Area changed/ Sprememba površine (ha)
231	Pastures / Pašniki	0.351
512	Water stands / Mirujoča voda	0.458
411	Swamps / Celinska barja	0.478
0.227 0.216 0.279
3,368 1,431 581
300 56 25
probability values of change per every CLC class for the Croatian part of the study area are given in Table 1, revealing that wet pastures are more threatened by structural change than dry ones. The analysis of change probability of pixels classified as pastures along research areas revealed that there are no differences in the probability of change when compared to other habitat classes together (x2 test = 9e-4, df = 1, P = 0.976, C.I. = -0.012-0.011, two-sided test) with odds ratio of0.9888 C.I. (0.776-1.259). But this is not the case of pastures with highest level of wetness index (x2 test = 4.346, df =
1,	P = 0.037, C.I. = 0.00265, two-sided test) with odds ratio of 0.001 C.I. (0.001-0.002), the most important potential feeding habitats for Spoonbills.
The results of contingency table analysis for detection of changes in mean EVI value on pastures between 2000 and 2008, according to the value of wetness index of the pixel, are presented in Table
2.	The highly significant x2 test for the proportions revealed non-independent structure of the table (x2 = 214.5, df = 3, P = 2.2e-16, two-sided test).
4. Discussion
Results of the presented analysis revealed where along the Sava River there is a high probability that changes in EVI in the 2000-2008 period occurred. Swamps and water stands, beside pastures, the most important habitats for Spoonbills have similar and high mean value of probability of change in EVI during the 2000-2008 period. This analysis revealed changes in 4% of swamps and water stands (CLC 411 and 512 respectively) and on ca. 9% of pastures (CLC 231). Although we did not detect in what direction the changes went, the obtained result should not be ignored. With respect to changes in water stands and swamps we are positive that this result, at least partially, reflects the succession process that is unavoidable
a result of problems in economic profitability/ sustainability of extensive fish production in Croatia (Schneider-Jacoby 2003). The majority of fish farms have reduced their production or completely shifted to hunting related activities. The possible reason for the fact that the breeding population of Spoonbill is stable and has even been slowly increasing during the last decade can be due to the fact that the population still did not reach the carrying capacity of the area (Schneider-Jacoby et al. 2001) and for that reason the reduction of habitat's feeding capacity is still not detectable in the breeding population. We anticipate more drastic changes in those habitats in the future and this can have a major impact on the Spoonbill population in Croatia not only due to disturbance on feeding grounds in spring and autumn when fishponds constitute most important feeding places for Spoonbills in Croatia (Schneider-Jacoby et al. 2001), but will cause a permanent loss of important feeding grounds.
Pastures are recognised as habitat of the greatest importance for the preservation of a number of animal and plant taxa at the international (Nikolov 2010, Verhulst 2004) and national levels (Official Gazette 2006 & 2009) and should as such be in the focus of conservation activities and preservation actions. Despite that, this analysis revealed that pastures in the Lower Sava Basin do not have a lower value of the probability of change in EVI values than other habitat types in the studied area. The highest probability of change was detected for the pastures with the highest wetness potential in the area. During the last few decades, a significant amount of pastures in Europe has been transformed with diverse processes like land drainage, agricultural improvement and conversion to arable cultivation (Smith 2009). The changes detected in this study on pastures are very likely connected with the abandonment of breeding
Table 2: Results of contingency table analysis for detection of changes in mean EVI value between 2000 and 2008 according to the pixels classified as pastures versus other habitats. Both categories are divided into two levels: (1) high wetness index "wet", where wetness index value ranged from 11-12, and (2) lower wetness index "dry" with wetness index value less than 11
Tabela 2: Rezultati analize s kontingen~no tabelo za ugotavljanje sprememb v povpre~ni vrednosti EVI med letoma 2000 in 2008 v skladu s piksli, uvr{~enimi kot pa{niki v primerjavi z drugimi habitati. Obe kategoriji sta razdeljeni na dve ravni: (1) visok indeks vlažnosti ("vlažen"), kjer je bila vrednost indeksa med 11 in 12, in (2) nižji indeks vlažnosti ("suhi"), z vrednostmi manj{imi od 11
Two-way analysis of pastures vs. other habitats/ Dvosmerna analiza pašniki vs. drugi habitati
Odds ratio EVI change / Razmerje obetov za spremembo EVI
C.I. for odds ratio EVI change/ Interval zaupanja za razmerje obetov za spremembo EVI
"Wet" pastures vs. other "wet" habitats/ "Vlažni" pašniki vs. drugi "vlažni" habitati "Wet" pastures vs. "dry" pastures/ "Vlažni" pašniki vs. "suhi" pašniki "Wet" pastures vs. other "dry" habitats/ "Vlažni" pašniki vs. drugi "suhi" habitati Other "wet" habitats vs. "dry" pastures/ Drugi "vlažni" habitati vs. "suhi" pašniki Other "wet" habitats vs. other "dry" habitats/ Drugi "vlažni" habitati vs. drugi "suhi" habitati "Dry" pastures / other "dry" habitats/ "Suhi" pašniki vs. drugi "suhi" habitati
1.346 1.568
2.735
1.164 2.031 1.744
0.746—2.431 0.868—2.831 1.514—4.938 0.645—2.103 1.125—3.668 0.966—3.150
of grazing animals and domestic pigs as well as with the severe problem of uncontrolled expansion of invasive plant species Amorpha fruticosa, especially along the open habitats like pastures with high wetness potential. The consequence of transitions of the Croatian economy, subsidiary policy and uncertain profit of agricultural production is the abandonment of different traditional activities that were in line with conservation of different taxa. Although there are some activities beginning to take place in Lonjsko polje Nature Park that should raise the number of grazing animals on pastures within the Park, the number of animals is not even close that from several decades ago. Furthermore, the Spoonbill's feeding grounds are threatened by large infrastructural projects and changes in water management measures that will permanently change the water regime in the area (Schneider-Jacoby 2006) and consequently the dynamics of the Spoonbill's feeding places availability.
Indeed, we do not think that the proposed procedure could replace the standard monitoring of the species habitats, but we do strongly believe that it could be a useful tool for a large scale monitoring of the areas where changes in habitat structure occurred in habitats important for target species and where detailed field research should be organised.
Acknowledgments: This study was prepared under the grants No. 119-0000000-3169 and No. 1191012682-1221 of the Croatian Ministry of Science, Education and Sports.
5. Povzetek
Gnezditvena populacija žličarke Platalea leucorodia, ki je na Hrvaškem ocenjena na 154—275 gnezdečih parov, je v tej državi uvrščena med ogrožene vrste (EN). Poglavitni vzrok za njen neugodni status je izguba gnezditvenih in prehranjevalnih habitatov. Namen pričujoče študije je bil ugotoviti spremembe v habitatnih tipih, ki so bili predtem ocenjeni kot pomembni za prehranjevanje teh ptic. Območje raziskave je bilo izbrano zaradi (1) dejstva, da v aluvialnih mokriščih osrednjega dela reke Save gnezdi največja kolonija žličark na Hrvaškem, in (2) razpoložljivosti podatkov o prehranjevalni ekologiji žličark v aluvialnih mokriščih vzdolž reke Save. Kot glavni kazalec sprememb v strukturi kritičnih habitatov za žličarke je bil uporabljen tako imenovani izboljšani vegetacijski indeks (EVI) spektroradiometra MODIS (Moderate Resolution Imaging Spectro radiometer). Z analizo so bila ugotovljena območja s pomembnimi spremembami v vegetacijskem indeksu za habitatne tipe, ki so
pomembni za prehranjevanje žličark v obdobju 2000— 2008. V pomembni meri so se spremenili pašniki, še posebno tisti z velikim vlažnostnim potencialom, in to kljub naravovarstvenim naporom, vloženim v tem habitatnem tipu. Spremembe v vegetacijskem indeksu so bile ugotovljene na 9 % pašnikov. To pa je razlog, da nujno potrebujemo boljši monitoring prehranjevalnega habitata žličark in situ, a tudi natančnejšo opredelitev vzrokov za ugotovljene spremembe.
6. References
Bellio, M.G., Kingsford, R.T. & Kotagama, S.W. (2009): Natural versus artificial- wetlands and their waterbirds in Sri Lanka. — Biological Conservation 142 (12): 3076-3085.
Bernstead P.J., Jose, P.V., Joyce, C.B. & Wade, P.M. (1999): European Wet Grassland. Guidelines for management and restoration. — RSPB, Sandy. BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. — BirdLife International, Cambridge. BirdLife International (2009): Species factsheet: Eurasian Spoonbill Platalea leucorodia. — [http://www. birdlife.org/datazone/speciesfactsheet.php?id=3802], 10/7/2009.
BirdLife International & European Bird Census Council (2000): European bird populations: estimates and trends. BirdLife Conservation Series No. 10. — BirdLife International, Cambridge. Boileau, N. & Plichon, A. (2002): [Ecology and choice of feeding sites of Eurasian Spoonbill Platalea leucorodia at stopover sites.] — Alauda 70 (3): 363—376. (in French) Buldgen, A., Compere, R., Hellemans, P. & Lecomte, P. (1994): Planning sustainable land use of woodland savannas using a Geographical Information System (Adele Ranch, Togo). — International Journal of Sustainable Development & World Ecology 1 (3): 178-188. Commission of the European Communities (1991): CORINE biotopes programme. Manual: habitats of the European community data specifications. Part 2: EUR 12587. — CEC, Luxemburg. Coops, N.C., Wulder, M.A. & Iwanicka, D. (2009): Large area monitoring with a MODIS-based Disturbance Index (DI) sensitive to annual and seasonal variations. — Remote Sensing of Environment 113 (6): 1250-1261. Debinski, D.M., Kindscher, K. & Jakubauskas, M.E. (1999): A remote sensing and GIS-based model of habitats and biodiversity in the Great Yellowstone Ecosystem. — International Journal of Remote Sensing 20: 3281-3291. Frederick, P., Gawlik, D.E., Ogden, J.C., Cook, M.I. & Lusk, M. (2009): The White Ibis and Wood Stork as indicators for restoration of the Everglades ecosystem. — Ecological Indicators 9: 83-95. Hollis G.E. (1992): The causes of wetland loss and degradation in the Mediterranean. pp. 83-92 In:
Finlayson, C.M., Hollis, G.E. & Davis, T.J. (eds.): Managing Mediterranean Wetlands and Their Birds. Proc. Symp., Grado, Italy, 1991. IWRB Special Publication No. 20. — IWRB, Slimbridge. Junge, B., Alabi, T., Sonder, K., Marcus, S., Abaidoo, R., Chikoye, D. & Stahr, K. (2010): Use of remote sensing and GIS for improved natural resources management: Case study from different agroecological zones of West Africa. — International Journal of Remote Sensing 31 (23): 6115-6141. Müller, C.Y. (1988): Nahrungssuche beim Löffler Platalea leucorodia, Threskionithidae — Begleitveröffentlichung zum wissenschaftlichen Film C 1818 des ÖWF. — Wiss. Film (Wien) Nr. 38/39: 52-58. Nikolov, S.C. (2010): Effects of land abandonment and changing habitat structure on avian assemblages in upland pastures of Bulgaria. — Bird Conservation International 20: 200-213. Official Gazette (2006): [Ordinance on the Sorts of Habitat Types, Habitat Map, Endangered and Rare Habitat Types as well as Safeguard Measures for Conservation of Habitat Types.] (no.7/06). (in Croatian) Official Gazette (2009): [Ordinance on the amendments of the Ordinance on the Sorts of Habitat Types, Habitat Map, Endangered and Rare Habitat Types as well as Safeguard Measures for Conservation of Habitat Types.] (no. 119/09). (in Croatian) OECD (2003): Agriculture and biodiversity: developing indicators for policy analysis. Proceedings of an OECD Expert Meeting, November 2001, Zurich, Switzerland.
—	OECD, Paris.
Palmeirim, J.M. (1988) Automatic mapping of avian species
habitat using satellite imagery. — Oikos 52: 59-68. Prins, E., Petersen, B.S., Aunins, A. & Priednieks, J. (2005): Using Landsat TM and field data to produce maps of predicted bird densities in Latvian farmland.
—	International Journal of Remote Sensing 26 (9): 1881-1891.
Qiu, Z. (2009): Assessing critical source areas in watersheds for conservation buffer planning and riparian restoration.
—	Environmental Management 44 (5): 968-980. Radovic, D., Kralj, J., Tutiš, V. & Cikovic, D. (2003):
[Red Book of Endangered Birds in Croatia.] — Ministry of Environmental Protection and Physical Planning, Zagreb. (in Croatian) Romano, M., Barberis, I., Marcelo, R., Pagano, F. & Maidagan, J. (2005): Seasonal and interannual variation in waterbird abundance and species composition in the Melincue saline lake, Argentina. — European Journal of Wildlife Research 51 (1): 1-13. Sader, S.A., Powell, G.W.N., George, V.N. & Rappole, J.H. (1991): Migratory bird habitat monitoring through remote sensing. — International Journal of Remote Sensing 12 (22): 1475-1486. Saveraid, E.H., Debinski, D.M., Kindscher, K. & Jakubauskas, M.E. (2001): A comparison of satellite data and landscape variables in predicting bird species occurrences in the Greater Yellowstone Ecosystem, USA.
—	Landscape Ecology 16 (1): 71-83. Schneider-Jacoby, M. (1993): Vögel als Indikatoren für das
ökologische Potential der Saveauen und Möglichkeiten
für deren Erhaltung. - Naturerbe Verlag Jürgen Resch, Uberlingen (for Croatia: Hrvatsko ekološko društvo, Zagreb).
Schneider-Jacoby, M. (2003): Lack of Ferruginous Duck Protection in Croatia: A reason for the Decline in Central Europe. pp. 44-53 In: Petkov, N., Hughes, B & Gallo-Orsi, U. (eds.): Ferruginous Duck: From Research to Conservation. BSPB Conservation Series No. 6. - BirdLife International & BSPB-TWSG, Sofia.
Schneider-Jacoby M. (2006): [Innundation area of Sava and Drava Rivers: Endangered internationally important ecosystems.] - Šumarski list 139 (5/6): 193-217. (in Croatian)
Schneider-Jacoby, M., Mikuska, T., Kovačic, D., Mikuska, J., Šetina, M. & Tadic, Z. (2001): Dispersal by accident - the Spoonbill Platalea leucorodia population in Croatia. - Acrocephalus 22 (109): 191-206.
Smith, K.W. (1983): The status and distribution of waders breeding on wet lowland grasslands in England and Wales. - Bird Study 30 (3): 177-192.
Thibault, D., Chalifoux, S. & Laperle, M. (1998): Using satellite imagery as planning tool for Harlequin duck inventory. - International Journal of Remote Sensing 19: 5-9.
Triplet, P., Overdijk, O., Smart, M., Nagy, S., Schneider-Jacoby, M., Karauz, E.S., Pigniczki, Cs., Baha El Din, S., Kralj, J., Sandor, A. & Navedo, J.G. (compilers) (2008): International Single Species Action Plan for the Conservation of the Eurasian Spoonbill Platalea leucorodia. AEWA Technical Series No. 35. -Bonn, Germany.
Tryjanowski, P., Sparks, T. & Profus, H. (2005): Uphill shifts in the distribution of the white stork Ciconia ciconia in southern Poland: the importance of nest quality. - Diversity and distributions 11 (3): 211-223.
Verhulst, J., Baldi, A., Kleijn, D. (2004): Relationship between land-use intensity and species richness and abundance of birds in Hungary. - Agriculture, Ecosystems & Environment 104 (3): 465-473.
Yuan, H. & Zhang, R. (2010): Changes in wetland landscape patterns on Yinchuan Plain, China. - International Journal of Sustainable Development and World Ecology 3: 236-243.
Arrived / Prispelo: 30. 3. 2011
Accepted / Sprejeto: 19. 3. 2012
Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst
The list of birds of Slovenia with an overview of rare species
Jurij Hanžel1 & Dare Šere2
1	Židovska ulica 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com
2	Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dare.sere@guest.arnes.si
The present article is an upgrade and update of national checklists published by the Slovenian Rarities Committee in the past. A species is considered rare if fewer than 10 records are known after 1st January 1950. The number of records for these species is given in the list. Additionally, species designated as rare in the last edition of the list and extinct breeders were also considered. All records after 1st January 2001, included in the list, were confirmed by the current Slovenian Rarities Committee. Data collection for the period between 1st January 1800 and 31st December 1949 was centred on evaluating written sources, which were the basis for inclusion of a species into previous editions of the list. The data classification and taxonomy follow the recommendations of the British Ornithologists' Union. The list includes species observed at least once between 1st January 1800 and 31st December 2011. The list of birds recorded in Slovenia contains 380 species, of which 365 are in Category A, seven in Category B and eight in Category C. Category D contains six and Category E 29 species. These species are not part of the list. In comparison with the last version of the list published in 2001, 10 species recorded in Slovenia for the first time during this period were added. Two species were added because of taxonomic changes and five due to changes in species categories. Seven species were removed from the list owing to inaccurate information in historic written sources or misidentification.
Ključne besede: seznam ptic, redke vrste, Nacionalna komisija za redkosti, Slovenija
Key words: checklist of birds, rare species, Slovenian Rarities Committee, Slovenia
1. Uvod
Prvi seznam v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic je bil objavljen leta 1989 (Komisija za redkosti 1989). Nanj je bilo uvrščenih 353 vrst, ki so bile razvrščene v kategorije A, B in C. Kategorija A ni bila opredeljena s fiksnim datumom, ampak so bile vanjo uvrščene vrste, opažene v Sloveniji v zadnjih 50 letih. V kategorijo B so bile uvrščene vrste, opažene na območju Slovenije, vendar ne v zadnjih 50 letih. V kategorijo C je bila uvrščena vsaka vrsta, ki "je bila naseljena, vendar sedaj samostojno živi v naravi (na območju Slovenije)". Posamezna vrsta je bila lahko uvrščena samo v eno kategorijo. Redka vrsta je bila definirana kot vrsta, za katero je znanih manj kot 10 podatkov. Pri teh vrstah
je bilo ob kategoriji navedeno število opazovanj. Leta 1993 je bil objavljen seznam redkih vrst (Komisija za redkosti 1993), pri katerih so bila vsa dotlej znana opazovanja teh vrst natančno navedena s krajem, datumom, številom opazovanih osebkov in virom. Kot redke so bile obravnavane vrste, za katere je obstajalo manj kot 10 podatkov v zadnjih 50 letih, dodatno pa še vrste, za katere so člani komisije menili, da so v slovenskem merilu redke, četudi je zanje obstajalo več kot 10 podatkov. Kategorije so bile definirane enako kot v prvem seznamu. Podatki brez natančnega datuma so bili upoštevani le izjemoma. Poročila, objavljena pred 1. 1. 1991, je komisija obravnavala le na izrecno zahtevo opazovalca. Definirane so bile tudi vrste, ki so bile obravnavane kot redke gnezdilke.
Dopolnitve seznama so bile odtlej objavljane v okviru letnih poročil Komisije za redkosti (SoviNC 1993, 1995A, 1995B, 1996, 1997 & 1999, Božič 2001 a). Celotni seznam je bil ponovno objavljen leta 2001 (Božič 2001 d). V seznam je bilo vpisanih 387 vrst ptic, ki so bile uvrščene v kategorije od A do E. Kategoriji A in B sta bili odtlej opredeljeni datumsko - mejo je predstavljal 1. 1. 1950. Definicija kategorije C se je razširila in je obsegala tudi vrste, ki so uvrščene v kategorijo C v drugih državah, v Sloveniji pa nimajo nujno naturalizirane gnezdeče populacije. Definiciji kategorij D in E sta bili enaki sedanjim. V seznamu so bile oštevilčene vrste vseh kategorij. Ob redkih vrstah, katerih osnovna definicija je ostala nespremenjena, je bilo navedeno število opazovanj dotlej.
V času od objave prvega seznama je prišlo, predvsem v zadnjem desetletju, do precejšnjih taksonomskih sprememb. Natančen potek sprememb in razlogov zanje je naveden v naslednjih delih: Knox et al. (2002 & 2008), Sangster et al. (2004, 2005, 2007, 2010 & 2011).
Pričujoče delo je nadgradnja in dopolnitev seznamov iz let 1989 in 2001 (Komisija za redkosti 1989, Božič 2001D) ter ju z objavo nadomešča kot uradno veljavni seznam v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic.
2. Metode
Seznam prikazuje stanje od 1. 1. 1800 do vključno 31. 12. 2011. Redka vrsta je načeloma definirana kot vrsta, za katero po 1. 1. 1950 obstaja manj kot 10 znanih podatkov. Dodatno je sedanja zasedba komisija med redke vrste uvrstila tudi južno postovko Falco naumanni in prlivko Burhinus oedicnemus. Vrsti sta izumrli gnezdilki Slovenije (Geister 1995, Božič 2003, Tome et al. 2005) in se v obdobju po izumrtju redko pojavljata. Za prlivko se je poleg tega izkazalo, da za obdobje po letu 1950 nimamo niti 10 korektno zabeleženih podatkov, zato sodi med redke vrste že po osnovni definiciji. Kot redke smo upoštevali tudi vrste, ki so bile v zadnjem poročilu komisije (Božič 200ia) uvrščene med redke zaradi njihovega redkega pojavljanja v zadnjih letih. Te vrste so: ledni slapnik Gavia immer, povodna trstnica Acrocephalus paludicola, konopeljščica Carduelis citrinella, severni repnik C. flavirostris in beloglavi strnad Emberiza leucocephalos. Za vrste, ki so mejo 10 opazovanj presegle po objavi zadnjega poročila, so v seznam prav tako vključeni vsi znani podatki. Pri vrstah, ki jih obravnavamo kot redke, je v seznamu poleg kategorije zapisano še število znanih opazovanj. Število se nanaša na število opazovanj v aktualni kategoriji. Za malo
dropljo Tetrax tetrax na primer obstaja šest podatkov pred 1. 1. 1950 in eden po tem datumu. Vrsta je uvrščena v kategorijo A, zato je kljub šestim starejšim podatkom, ki sodijo v kategorijo B, označena kot "A 1". Več opazovanj z različnih lokacij znotraj države se upošteva kot en podatek, če z veliko verjetnostjo lahko domnevamo, da je šlo pri vseh opazovanjih za isti osebek. Če je osebek medtem zapustil državo, se opazovanje po vrnitvi v državo šteje kot nov podatek.
Taksonomija in sistematika
Vrstni red in latinska imena vrst so usklajena s priporočili Taksonomske podkomisije komisije za redkosti pri Britanski zvezi ornitologov (British Ornithologists' Union Records Committee -Taxonomic Subcommittee) (BOURC TSC) (Knox et al. 2002 & 2008, Sangster et al. 2004, 2005, 2007, 2010 & 2011). Italijanskega vrabca Passer italiae, ki ga britanska priporočila ne omenjajo, na podlagi člankov Hermansena et al. (2011) in Elgvina et al. (2011) obravnavamo kot samostojno vrsto. Slovenska imena sledijo Jančarju et al. (1999). Angleška imena sledijo Svenssonu et al. (2009), za vrste, ki jih v tem priročniku ni, pa Clementsu et al. (2012).
Kategorije
Definicije kategorij so povzete po priporočilih BOU (Holmes et al. 1998). Uporabljene so naslednje kategorije (originalne definicije vključene):
A — prostoživeča vrsta ptice, ki je bila na ozemlju države ugotovljena vsaj enkrat po 1. 1. 1950/ Species recorded in an apparently natural state at least once since 1st January 1950,
B — prostoživeča vrsta ptice, ki je bila na ozemlju države ugotovljena le med 1. 1. 1800 in 31. 12. 1949 / Species recorded in an apparently natural state at least once between 1st January 1800 and 31st December 1949, but has not been recorded subsequently,
C — v naravo vnesene vrste z gnezdečimi populacijami, ki se vzdržujejo brez novih vnosov v naravo/ Species that, although introduced, now derive from the resulting self-sustaining populations,
C1 — vrsta, ki se pojavlja zgolj kot posledica človekovega vnašanja v naravo v Sloveniji, pri nas gnezdi in obenem ni avtohtona (npr. fazan Phasianus colchicus) / Species that has occurred only as a result of introduction, e.g. Pheasant Phasianus colchicus,
C2 - vrsta, ki jo je v naravo vnesel človek, določen delež osebkov pa je prostoživečega izvora (npr. labod grbec Cygnus olor) / Species with established populations resulting from introduction by Man, but which also occurs in an apparently natural state, e.g. Mute Swan Cygnus olor,
C3 - vrste, ki jo je človek uspešno ponovno naselil na območje nekdanje naravne razširjenosti (trenutno v Sloveniji ni vrste v tej kategoriji) / Species with populations successfully re-established by Man in areas of former occurrence; currently, there are no species in this category in Slovenia,
C4 - udomačena vrsta s populacijo, živečo v naravi (npr. skalni/domači golob Columba livia domestica) / Domesticated species with populations established in the wild, e.g. Rock Pigeon/Feral Pigeon Columba livia
C5 - vrsta, ki izhaja iz populacij v tujini (npr. belolična trdorepka Oxyura jamaicensis)/ Species from established naturalized populations abroad, e.g. Ruddy Duck Oxyura jamaicensis,
D - vrsta, ki bi bila sicer uvrščena v kategorijo A ali C, a zanjo obstaja utemeljen sum, da opazovani osebki niso iz prostoživeče populacije / Species that would otherwise appear in Category A except that there is reasonable doubt that they have ever occurred in a natural state,
E - negnezdeča vrsta, ki z veliko verjetnostjo izhaja iz ujetništva (tujerodne vrste, ki nimajo samovzdržnih gnezdečih populacij, ubežnice in vrste, prinesene na območje Slovenije s pomočjo človeka). Vrste iz kategorije E, ki so v državi že kdaj gnezdile, so označene z E*. / Species recorded as introductions, human-assisted transportees or escapees from captivity, and whose breeding populations (if any) are thought not to be self-sustaining. Species in Category E that have bred in the wild are designated as E*.
Posamezna vrsta je lahko istočasno uvrščena v več kategorij. Primer takšne vrste je grivasta gos Branta bernicla. Januarsko opazovanje ptice z lokalitete, kjer se v tem letnem času redno zadržujejo gosi, je uvrščeno v kategorijo A. Aprilsko opazovanje z lokalitete, kjer se gosi običajno ne pojavljajo, pa je uvrščeno v kategorijo D. Pri tem opazovanju je zaradi neobičajne fenologije in izostanka drugih vrst gosi na kraju opazovanja manj
verjetno, da je bila ptica iz prostoživeče populacije. Za druge vrste, uvrščene v dve kategoriji, so utemeljitve smiselno podobne.
V skladu s priporočili Združenja evropskih komisij za redkosti (Association of European Rarities Committees - AERC) (AERC 2007) vrste, ki so uvrščene samo v kategorijo D ali E, niso del seznama, ampak so le njegov dodatek in se ne upoštevajo pri skupnem številu vrst, ugotovljenih v Sloveniji.
Zbiranje podatkov
Vse podatke o redkih vrstah iz obdobja po letu 2001, ki so vključeni v seznam, je obravnavala in potrdila Nacionalna komisija za redkosti (KRED) v sestavi (v abecednem vrstnem redu): Dejan Bordjan, Luka Božič, Jurij Hanžel, Kajetan Kravos, Borut Rubinic in Milan Vogrin. Opazovanja, za katera KRED ni dobila poročil, in zavrnjena opazovanja niso vključena v seznam. Podatke iz obdobja po 2001 je KRED zbrala iz objavljenih virov, neposredno pri opazovalcih in s spletnih strani. Podatke s spletnih strani smo v seznam vključili le, če smo poleg fotografije, iz katere je določitev vrste nedvomna, pridobili tudi podatke o kraju in datumu opazovanja ter poročilo opazovalca. Objavljen je bil tudi poziv opazovalcem k pošiljanju podatkov o opazovanjih redkih vrst (Hanžel 2010A).
Podatke za obdobje od 1. 1. 1950 do 31. 12. 2000 sva preverila v objavljenih virih. Analiza virov o podatkih od 1. 1. 1800 do 31. 12. 1949 je bila usmerjena zgolj v preverjanje podatkov, na podlagi katerih je bila določena vrsta uvrščena v prejšnje sezname. Te informacije sva pridobila v objavljenih seznamih in pri koordinatorjih prejšnjih zasedb KRED, Andreju Sovincu in Luki Božiču. Pričujoče delo zato ni vseobsegajoč pregled zgodovinskega pojavljanja redkosti na območju današnje Slovenije, ampak usmerjen pregled in ovrednotenje starejših opazovanj, ki so bila vključena v prejšnje sezname. Pri iskanju podatkov iz tega obdobja sva preverila vse številke glasila Carniola, pregledna dela Henrika Freyerja (Freyer 1842), Bernarda Schiavuzzija (Schiavuzzi 1881, 1883 & 1887) in Otmarja Reiserja (Reiser 1925) ter zbirko preparatov Prirodoslovnega muzej a Slovenij e. Če bodo v prihodnosti v zgodovinskih virih odkriti novi podatki, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v seznam, bodo nanj naknadno vključeni. Če je bil v pregledanih virih naveden originalni vir podatka o opazovanju, sva dodatno preverila še tega. Izvode del sva pridobila v izvirniku iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani oziroma v digitalni obliki s pomočjo spletnih storitev Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si) in Internet Archive (www. archive.org). KRED leta 1989 v seznam ni vključila
podatkov iz muzejske zbirke, za katere nista bila navedena kraj in datum ulova. V pričujoči seznam so vključeni podatki, za katere je naveden kraj ulova in vsaj letnica razstave. Podatki o preparatih, ki ne zadostujejo tem pogojem, so na voljo v arhivu KRED. V seznam so vključeni tudi podatki izpred leta 2001, ki so bili s prejšnega seznama izpuščeni pomotoma, ali pa je poročilo o njih KRED dobila z zamudo.
Opazovanja, ki so že bila vključena v prejšnje sezname, je KRED pri pripravi pričujočega seznama izločila le, če je zato obstajal utemeljen razlog. Odločitve pri posameznih primerih so natančno razložene v Dodatku 1.
Navajanje virov
Viri pri opazovanjih v Dodatku 1 so citirani po naslednjem prednostnem seznamu:
(1)	Objavljen primarni vir z navedbo podatka/ Published primary source,
(2)	Objavljen sekundarni vir z navedbo podatka (npr. pregledna dela, ki združujejo več podatkov različnih opazovalcev) / Published secondary source (e. g. review works with observations from various observers),
(3)	Vir, ki ni bil objavljen v publikaciji, pač pa v drugih medijih, npr. internet / Data published in other media, e. g. the Internet,
(4)	Vir v dostopnih zbirkah podatkov (npr. zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, baza obročkanih ptic, zbirke fotografij ipd.) / Data from accessible databases (e. g. collection of the Slovenian Museum of Natural History, database of ringed birds, photograph collections),
(5)	Pisni neobjavljeni vir (pisni podatek z opisom in/ ali fotografijo opazovanja, ki je shranjen v arhivu KRED) / Unpublished written source (written record with a description and/or photograph of the observed bird, archived by the Slovenian Rarities Committee).
Če je bila na internetu objavljena fotografija opazovane ptice in/ali opis opazovanja, sva temu viru dala prednost pred objavami v sekundarnih virih.
3. Rezultati in diskusija
Seznam vsebuje 380 vrst ptic; od tega 365 v kategoriji A, sedem v kategoriji B in osem samo v kategoriji C (tabela 1). Tri vrste so hkrati uvrščene v kategoriji A in C. V kategoriji D je šest vrst, v kategoriji E pa 29. Vrste teh dveh kategorij niso del seznama (tabela 2).
Natančen seznam vseh opazovanj redkih vrst oziroma vrst, za katere je bilo v zadnjem seznamu (Božič 200id) navedenih manj kot 10 opazovanj, je v Dodatku 1.
V	Dodatku 2 so navedena zavrnjena opazovanja, v Dodatku 3 so objavljeni podatki, za katere KRED ni dobila poročil in jih zato ni obravnavala, v Dodatku 4 pa dokumentarne fotografije opazovanj, ki doslej še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim krajem, datumom in številom osebkov.
V	nadaljevanju so predstavljene spremembe glede na seznam iz leta 2001.
Spremembe v kategoriji A
Na seznam je bilo v kategorijo A dodanih 10 vrst, ki so bile po 1. 1. 2001 prvič opazovane v Sloveniji (navedeni so le citati prvih opazovanj, ostali so v Dodatku 1): mala gos Anser erythropus (Mozetič 2010B), rdečevrata gos Branta ruficollis (Bordjan 2010a), ameriški kreheljc Anas carolinensis (D. Bordjan, T. Basle, D. Bombek, L. Božič, M. Premzl & A. Ploj osebno), strmoglavec Morus bassanus (Hanžel 2008), kodrasti pelikan Pelecanus crispus (Hanžel 2010A), kravja čaplja Bubulcus ibis (Škornik 2012), rjasta kanja Buteo rufinus (Šalamun 2010B), sabljasti martinec Xenus cinereus (Božič 2011c), ostrožna cipa Anthus richardi (Mascia 2009) in rjava listnica Phylloscopus fuscatus (R. Tekavčič & D. Šere, podatkovna baza Prirodoslovnega muzeja Slovenije). Zaradi opazovanja prvič po 1. 1. 1950 sta bila iz kategorije B v kategorijo A prestavljena rjavi jastreb Aegypius monachus (Tout 2009A, Berce 2010) in mala droplja Tetrax tetrax (Mozetič 2010c). Zaradi ponovnega ovrednotenja verjetnosti pojavljanja prostoživečih osebkov so bili iz kategorije D v kategorijo A prestavljeni plamenec Phoenicopterus roseus, rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus in plavščica Tarsiger cyanurus. Zaradi opazovanja osebka, ki je najverjetneje izhajal iz prostoživeče populacije, je bila iz kategorije D v kategorijo A premaknjena grivasta gos Branta bernicla. Okoliščine opazovanja izpred leta 2001 so nakazovale izvor iz ujetništva, zato je bila vrsta takrat uvrščena v kategorijo D. Zaradi taksonomskih sprememb sta bili seznamu dodani dve vrsti. Nekdanji podvrsti rumenonogega galeba Larus cachinnans cachinnans in L. c. michahellis imata sedaj status samostojnih vrst (npr. Collinson et al. 2008). Obe vrsti sta bili ugotovljeni v Sloveniji (Rubinič 1997). Vrsta "rumenonogi galeb Larus cachinnans" iz zadnjega seznama (Božič 2001D) je zato v pričujočem seznamu razdeljena na rumenonogega galeba Larus michahellis in črnomorskega galeba L. cachinnans. Nekdanji podvrsti brezovčka Carduelis flammea cabaret in C. f. flammea imata sedaj status samostojnih
Tabela 1: Seznam v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic od 1. 1. 1800 do 31. 12. 2011 (vklju~ene vrste iz kategorij A, B in C). Za razlago kategorij glej Metode. Pri redkih vrstah ptic je navedeno {tevilo opazovanj.
Table 1: List of birds recorded in Slovenia between 1st January 1800 and 31st December 2011 (species from Categories A, B & C included). The categories are explained in Methods section. The number of records is given for rare species.
Slovensko ime/	Angleško ime/	Latinsko ime/	Kategorija/	Št. opazovanj/
Slovene name	English name	Scientific name	Category	No. of records
Labod grbec	Mute Swan	Cygnus olor	A C2	
Mali labod	Tundra Swan	Cygnus columbianus	A	1
Labod pevec	Whooper Swan	Cygnus cygnus	A	10
Njivska gos	Bean Goose	Anser fabalis	A	
Kratkokljuna gos	Pink-footed Goose	Anser brachyrhynchus	A	2
Beločela gos	White-fronted Goose	Anser albifrons	A	
Mala gos	Lesser White-fronted Goose	Anser erythropus	A	1
Siva gos	Greylag Goose	Anser anser	A	
Kanadska gos	Canada Goose	Branta canadensis	C5	6
Grivasta gos	Brent Goose	Branta bernicla	A	1
Rdečevrata gos	Red-breasted Goose	Branta ruficollis	A	2
Nilska gos	Egyptian Goose	Alopochen aegyptiaca	C5	1
Rjasta kozarka	Ruddy Shelduck	Tadorna ferruginea	C5	8
Duplinska kozarka	Shelduck	Tadorna tadorna	A	
Mandarinka	Mandarin Duck	Aix galericulata	C5	45
Zvižgavka	Wigeon	Anas penelope	A	
Konopnica	Gadwall	Anas strepera	A	
Kreheljc	Teal	Anas crecca	A	
Ameriški kreheljc	Green-winged Teal	Anas carolinensis	A	1
Mlakarica	Mallard	Anas platyrhynchos	A	
Dolgorepa raca	Pintail	Anas acuta	A	
Reglja	Garganey	Anas querquedula	A	
Raca žličarica	Shoveler	Anas clypeata	A	
Tatarska žvižgavka	Red-crested Pochard	Netta rufina	A	
Sivka	Pochard	Aythya ferina	A	
Kostanjevka	Ferruginous Duck	Aythya nyroca	A	
Čopasta črnica	Tufted Duck	Aythya fuligula	A	
Rjavka	Scaup	Aythya marila	A	
Gaga	Eider	Somateria mollissima	A	
Zimska raca	Long-tailed Duck	Clangula hyemalis	A	
Črna raca	Common Scoter	Melanitta nigra	A	
Beloliska	Velvet Scoter	Melanitta fusca	A	
Zvonec	Goldeneye	Bucephala clangula	A	
Mali žagar	Smew	Mergellus albellus	A	
Srednji žagar	Red-breasted Merganser	Mergus serrator	A	
Veliki žagar	Goosander	Mergus merganser	A	
Belolična trdorepka	Ruddy Duck	Oxyura jamaicensis	C5	2
Gozdni jereb	Hazel Grouse	Tetrastes bonasia	A	
Belka	Rock Ptarmigan	Lagopus muta	A	
Ruševec	Black Grouse	Tetrao tetrix	A	
Divji petelin	Capercaillie	Tetrao urogallus	A	
Kotorna	Rock Partridge	Alectoris graeca	A	
Jerebica	Grey Partridge	Perdix perdix	A C2	
Prepelica	Quail	Coturnix coturnix	A	
Fazan	Pheasant	Phasianus colchicus	C1	
Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1
Slovensko ime/ Slovene name	Angleško ime/ English name	Latinsko ime/ Scientific name	Kategorija/ Category	Št. opazovanj/ No. of records
Rdečegrli slapnik	Red-throated Loon	Gavia stellata	A	
Polarni slapnik	Black-throated Loon	Gavia arctica	A	
Ledni slapnik	Great Northern Loon	Gavia immer	A	7
Rumenokljuni slapnik	White-billed Loon	Gavia adamsii	A	4
Ledni viharnik	Fulmar	Fulmarus glacialis	B	1
Sredozemski viharnik	Yelkouan Shearwater	Puffinus yelkouan	A	
Strmoglavec	Gannet	Morus bassanus	A	2
Kormoran	Cormorant	Phalacrocorax carbo	A	
Vranjek	Shag	Phalacrocorax aristotelis	A	
Pritlikavi kormoran	Pygmy Cormorant	Phalacrocorax pygmeus	A	
Rožnati pelikan	White Pelican	Pelecanus onocrotalus	A	3
Kodrasti pelikan	Dalmatian Pelican	Pelecanus crispus	A	3
Bobnarica	Bittern	Botaurus stellaris	A	
Čapljica	Little Bittern	Ixobrychus minutus	A	
Kvakač	Night Heron	Nycticorax nycticorax	A	
Čopasta čaplja	Squacco Heron	Ardeola ralloides	A	
Kravja čaplja	Cattle Egret	Bubulcus ibis	A	18
Mala bela čaplja	Little Egret	Egretta garzetta	A	
Velika bela čaplja	Great Egret	Ardea alba	A	
Siva čaplja	Grey Heron	Ardea cinerea	A	
Rjava čaplja	Purple Heron	Ardea purpurea	A	
Črna štorklja	Black Stork	Ciconia nigra	A	
Bela štorklja	White Stork	Ciconia ciconia	A	
Plevica	Glossy Ibis	Plegadis falcinellus	A	
žličarka	Spoonbill	Platalea leucorodia	A	
Plamenec	Flamingo	Phoenicopterus roseus	A	9
Mali ponirek	Little Grebe	Tachybaptus ruficollis	A	
Čopasti ponirek	Great Crested Grebe	Podiceps cristatus	A	
Rjavovrati ponirek	Red-necked Grebe	Podiceps grisegena	A	
Zlatouhi ponirek	Slavonian Grebe	Podiceps auritus	A	
Črnovrati ponirek	Black-necked Grebe	Podiceps nigricollis	A	
Sršenar	Honey Buzzard	Pernis apivorus	A	
Črni škarnik	Black Kite	Milvus migrans	A	
Rjavi škarnik	Red Kite	Milvus milvus	A	
Belorepec	White-tailed Eagle	Haliaeetus albicilla	A	
Brkati ser	Lammergeier	Gypaetus barbatus	C5	3
Egiptovski jastreb	Egyptian Vulture	Neophron percnopterus	B	2
Beloglavi jastreb	Griffon Vulture	Gyps fulvus	A	
Rjavi jastreb	Black Vulture	Aegypius monachus	C5	1
Kačar	Short-toed Eagle	Circaetus gallicus	A	
Rjavi lunj	Marsh Harrier	Circus aeruginosus	A	
Pepelasti lunj	Hen Harrier	Circus cyaneus	A	
Stepski lunj	Pallid Harrier	Circus macrourus	A	11
Močvirski lunj	Montagu's Harrier	Circus pygargus	A	
Kragulj	Goshawk	Accipiter gentilis	A	
Skobec	Sparrowhawk	Accipiter nisus	A	
Kanja	Buzzard	Buteo buteo	A	
Rjasta kanja	Long-legged Buzzard	Buteo rufinus	A	2
Koconoga kanja	Rough-legged Buzzard	Buteo lagopus	A	
Slovensko ime/ Slovene name	Angleško ime/ English name	Latinsko ime/ Scientific name	Kategorija/ Category	Št. opazovanj/ No. of records
Mali klinkač	Lesser Spotted Eagle	Aquila pomarina	A	5
Veliki klinkač	Spotted Eagle	Aquila clanga	A	
Kraljevi orel	Imperial Eagle	Aquila heliaca	A	4
Planinski orel	Golden Eagle	Aquila chrysaetos	A	
Mali orel	Booted Eagle	Aquila pennata	A	20
Kragulji orel	Bonelli's Eagle	Aquila fasciata	A	2
Ribji orel	Osprey	Pandion haliaetus	A	
Južna postovka	Lesser Kestrel	Falco naumanni	A	6
Postovka	Kestrel	Falco tinnunculus	A	
Rdečenoga postovka	Red-footed Falcon	Falco vespertinus	A	
Mali sokol	Merlin	Falco columbarius	A	
Škrjančar	Hobby	Falco subbuteo	A	
Sredozemski sokol	Eleonora's Falcon	Falco eleonorae	A	3
Južni sokol	Lanner Falcon	Falco biarmicus	A	2
Sokol plenilec	Saker Falcon	Falco cherrug	A	9
Sokol selec	Peregrine Falcon	Falco peregrinus	A	
Mokož	Water Rail	Rallus aquaticus	A	
Grahasta tukalica	Spotted Crake	Porzana porzana	A	
Mala tukalica	Little Crake	Porzana parva	A	
Kosec	Corncrake	Crex crex	A	
Zelenonoga tukalica	Moorhen	Gallinula chloropus	A	
Liska	Coot	Fulica atra	A	
Žerjav	Crane	Grus grus	A	
Mala droplja	Little Bustard	Tetrax tetrax	A	1
Ovratničarska droplja	Macqueen's Bustard	Chlamydotis macqueeni	A	1
Velika droplja	Great Bustard	Otis tarda	A	2
Školjkarica	Oystercatcher	Haematopus ostralegus	A	
Polojnik	Black-winged Stilt	Himantopus himantopus	A	
Sabljarka	Avocet	Recurvirostra avosetta	A	
Prlivka	Stone Curlew	Burhinus oedicnemus	A	6
Puščavski tekalec	Cream-coloured Courser	Cursorius cursor	A	1
Rjava komatna tekica	Collared Pratincole	Glareola pratincola	A	14
Mali deževnik	Little Ringed Plover	Charadrius dubius	A	
Komatni deževnik	Ringed Plover	Charadrius hiaticula	A	
Beločeli deževnik	Kentish Plover	Charadrius alexandrinus	A	
Dular	Dotterel	Charadrius morinellus	A	12
Sibirska prosenka	Pacific Golden Plover	Pluvialis fulva	A	1
Zlata prosenka	Golden Plover	Pluvialis apricaria	A	
Črna prosenka	Grey Plover	Pluvialis squatarola	A	
Stepska priba	Sociable Lapwing	Vanellus gregarius	A	2
Priba	Lapwing	Vanellus vanellus	A	
Veliki prodnik	Knot	Calidris canutus	A	
Peščenec	Sanderling	Calidris alba	A	
Mali prodnik	Little Stint	Calidris minuta	A	
Temminckov prodnik	Temminck's Stint	Calidris temminckii	A	
Prekomorski prodnik	Pectoral Sandpiper	Calidris melanotos	A	4
Srpokljuni prodnik	Curlew Sandpiper	Calidris ferruginea	A	
Spremenljivi prodnik	Dunlin	Calidris alpina	A	
Ploskokljunec	Broad-billed Sandpiper	Limicola falcinellus	A	9
Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1
Slovensko ime/	Angleško ime/	Latinsko ime/	Kategorija/	Št. opazovanj/
Slovene name	English name	Scientific name	Category	No. of records
Togotnik	Ruff	Philomachus pugnax	A	
Puklež	Jack Snipe	Lymnocryptes minimus	A	
Kozica	Snipe	Gallinago gallinago	A	
Čoketa	Great Snipe	Gallinago media	A	11
Sloka	Woodcock	Scolopax rusticola	A	
Črnorepi kljunač	Black-tailed Godwit	Limosa limosa	A	
Progastorepi kljunač	Bar-tailed Godwit	Limosa lapponica	A	
Mali škurh	Whimbrel	Numenius phaeopus	A	
Veliki škurh	Curlew	Numenius arquata	A	
Sabljasti martinec	Terek Sandpiper	Xenus cinereus	A	1
Mali martinec	Common Sandpiper	Actitis hypoleucos	A	
Pikasti martinec	Green Sandpiper	Tringa ochropus	A	
Črni martinec	Spotted Redshank	Tringa erythropus	A	
Zelenonogi martinec	Greenshank	Tringa nebularia	A	
Mali rumenonogi martinec	Lesser Yellowlegs	Tringa flavipes	A	1
Jezerski martinec	Marsh Sandpiper	Tringa stagnatilis	A	
Močvirski martinec	Wood Sandpiper	Tringa glareola	A	
Rdečenogi martinec	Redshank	Tringa totanus	A	
Kamenjar	Turnstone	Arenaria interpres	A	
Ozkokljuni liskonožec	Red-necked Phalarope	Phalaropus lobatus	A	13
Ploskokljuni liskonožec	Red Phalarope	Phalaropus fulicarius	A	5
Lopatasta govnačka	Pomarine Skua	Stercorarius pomarinus	A	3
Bodičasta govnačka	Arctic Skua	Stercorarius parasiticus	A	4
Dolgorepa govnačka	Long-tailed Skua	Stercorarius longicaudus	A	1
Velika govnačka	Great Skua	Stercorarius skua	A	1
Triprsti galeb	Kittiwake	Rissa tridactyla	A	
Zalivski galeb	Slender-billed Gull	Chroicocephalus genei	A	6
Rečni galeb	Black-headed Gull	Chroicocephalus ridibundus	A	
Mali galeb	Little Gull	Hydrocoloeus minutus	A	
Črnoglavi galeb	Mediterranean Gull	Larus melanocephalus	A	
Ribji galeb	Great Black-headed Gull	Larus ichthyaetus	A	4
Sivi galeb	Common Gull	Larus canus	A	
Rjavi galeb	Lesser Black-backed Gull	Larus fuscus	A	
Srebrni galeb	Herring Gull	Larus argentatus	A	
Rumenonogi galeb	Yellow-legged Gull	Larus michahellis	A	
Črnomorski galeb	Caspian Gull	Larus cachinnans	A	74
Ledni galeb	Glaucous Gull	Larus hyperboreus	B	1
Veliki galeb	Pallas's Gull	Larus marinus	A	6
Mala čigra	Little Tern	Sternula albifrons	A	
Črnonoga čigra	Gull-billed Tern	Gelochelidon nilotica	A	16
Kaspijska čigra	Caspian Tern	Hydroprogne caspia	A	
Belolična čigra	Whiskered Tern	Chlidonias hybrida	A	
Črna čigra	Black Tern	Chlidonias niger	A	
Beloperuta čigra	White-winged Tern	Chlidonias leucopterus	A	
Kričava čigra	Sandwich Tern	Sterna sandvicensis	A	
Bengalska čigra	Lesser Crested Tern	Sterna bengalensis	A	1
Navadna čigra	Common Tern	Sterna hirundo	A	
Črna njorka	Black Guillemot	Cepphus grylle	A	1
Mormon	Puffin	Fratercula arctica	A	1
Slovensko ime/ Slovene name	Angleško ime/ English name	Latinsko ime/ Scientific name	Kategorija/ Category
Kirgiška sadža	Pallas's Sandgrouse	Syrrhaptes paradoxus	B
Skalni golob	Rock Dove / Feral Pigeon	Columba livia	A C4
Duplar	Stock Dove	Columba oenas	A
Grivar	Wood Pigeon	Columba palumbus	A
Turška grlica	Collared Dove	Streptopelia decaocto	A
Divja grlica	Turtle Dove	Streptopelia turtur	A
Čopasta kukavica	Great Spotted Cuckoo	Clamator glandarius	A
Kukavica	Cuckoo	Cuculus canorus	A
Pegasta sova	Barn Owl	Tyto alba	A
Veliki skovik	Scops Owl	Otus scops	A
Velika uharica	Eagle Owl	Bubo bubo	A
Snežna sova	Snowy Owl	Bubo scandiacus	B
Mali skovik	Pygmy Owl	Glaucidium passerinum	A
Čuk	Little Owl	Athene noctua	A
Lesna sova	Tawny Owl	Strix aluco	A
Kozača	Ural Owl	Strix uralensis	A
Mala uharica	Long-eared Owl	Asio otus	A
Močvirska uharica	Short-eared Owl	Asio flammeus	A
Koconogi čuk	Tengmalm's Owl	Aegolius funereus	A
Podhujka	Nightjar	Caprimulgus europaeus	A
Hudournik	Swift	Apus apus	A
Bledi hudournik	Pallid Swift	Apus pallidus	A
Planinski hudournik	Alpine Swift	Apus melba	A
Vodomec	Kingfisher	Alcedo atthis	A
Čebelar	Bee-eater	Merops apiaster	A
Zlatovranka	Roller	Coracias garrulus	A
Smrdokavra	Hoopoe	Upupa epops	A
Vijeglavka	Wryneck	Jynx torquilla	A
Pivka	Grey-headed Woodpecker	Picus canus	A
Zelena žolna	Green Woodpecker	Picus viridis	A
Črna žolna	Black Woodpecker	Dryocopus martius	A
Veliki detel	Great Spotted Woodpecker	Dendrocopos major	A
Sirijski detel	Syrian Woodpecker	Dendrocopos syriacus	A
Srednji detel	Middle Spotted Woodpecker	Dendrocopos medius	A
Belohrbti detel	White-backed Woodpecker	Dendrocopos leucotos	A
Mali detel	Lesser Spotted Woodpecker	Dendrocopos minor	A
Triprsti detel	Three-toed Woodpecker	Picoides tridactylus	A
Kobilar	Golden Oriole	Oriolus oriolus	A
Rjavi srakoper	Red-backed Shrike	Lanius collurio	A
Črnočeli srakoper	Lesser Grey Shrike	Lanius minor	A
Veliki srakoper	Great Grey Shrike	Lanius excubitor	A
Rjavoglavi srakoper	Woodchat Shrike	Lanius senator	A
Šoja	Jay	Garrulus glandarius	A
Sraka	Magpie	Pica pica	A
Krekovt	Nutcracker	Nucifraga caryocatactes	A
Planinska kavka	Alpine Chough	Pyrrhocorax graculus	A
Planinska vrana	Chough	Pyrrhocorax pyrrhocorax	A
Kavka	Jackdaw	Corvus monedula	A
Poljska vrana	Rook	Corvus frugilegus	A
Št. opazovanj/ No. of records
24
6
2
1
2
1
Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1
Slovensko ime/	Angleško ime/	Latinsko ime/	Kategorija/	Št. opazovanj/
Slovene name	English name	Scientific name	Category	No. of records
Črna vrana	Carrion Crow	Corvus corone	A	
Siva vrana	Hooded Crow	Corvus cornix	A	
Krokar	Raven	Corvus corax	A	
Rumenoglavi kraljiček	Goldcrest	Regulus regulus	A	
Rdečeglavi kraljiček	Firecrest	Regulus ignicapilla	A	
Plašica	Penduline Tit	Remiz pendulinus	A	
Plavček	Blue Tit	Cyanistes caeruleus	A	
Velika sinica	Great Tit	Parus major	A	
Čopasta sinica	Crested Tit	Lophophanes cristatus	A	
Menišček	Coal Tit	Periparus ater	A	
Žalobna sinica	Sombre Tit	Poecile lugubris	A	5
Gorska sinica	Willow Tit	Poecile montana	A	
Močvirska sinica	Marsh Tit	Poecile palustris	A	
Brkata sinica	Bearded Tit	Panurus biarmicus	A	
Laški škrjanec	Calandra Lark	Melanocorypha calandra	A	2
Kratkoprsti škrjanček	Short-toed Lark	Calandrella brachydactyla	A	10
Čopasti škrjanec	Crested Lark	Galerida cristata	A	
Hribski škrjanec	Woodlark	Lullula arborea	A	
Poljski škrjanec	Skylark	Alauda arvensis	A	
Uhati škrjanec	Horned Lark	Eremophila alpestris	A	1
Breguljka	Sand Martin	Riparia riparia	A	
Skalna lastovka	Crag Martin	Ptyonoprogne rupestris	A	
Kmečka lastovka	Swallow	Hirundo rustica	A	
Mestna lastovka	House Martin	Delichon urbicum	A	
Rdeča lastovka	Red-rumped Swallow	Cecropis daurica	A	
Svilnica	Cetti's Warbler	Cettia cetti	A	
Dolgorepka	Long-tailed Tit	Aegithalos caudatus	A	
Kraljičica	Pallas's Warbler	Phylloscopus proregulus	A	1
Mušja listnica	Yellow-browed Warbler	Phylloscopus inornatus	A	12
Rjava listnica	Dusky Warbler	Phylloscopus fuscatus	A	2
Hribska listnica	Western Bonelli's Warbler	Phylloscopus bonelli	A	
Grmovščica	Wood Warbler	Phylloscopus sibilatrix	A	
Vrbji kovaček	Chiffchaff	Phylloscopus collybita	A	
Severni kovaček	Willow Warbler	Phylloscopus trochilus	A	
Črnoglavka	Blackcap	Sylvia atricapilla	A	
Vrtna penica	Garden Warbler	Sylvia borin	A	
Pisana penica	Barred Warbler	Sylvia nisoria	A	
Mlinarček	Lesser Whitethroat	Sylvia curruca	A	
Svetlooka penica	Eastern Orphean Warbler	Sylvia crassirostris	A	3
Rjava penica	Whitethroat	Sylvia communis	A	
Taščična penica	Subalpine Warbler	Sylvia cantillans	A	
Žametna penica	Sardinian Warbler	Sylvia melanocephala	A	
Kobiličar	Grasshopper Warbler	Locustella naevia	A	
Rečni cvrčalec	River Warbler	Locustella fluviatilis	A	
Trstni cvrčalec	Savi's Warbler	Locustella luscinioides	A	
Mali vrtnik	Booted Warbler	Iduna caligata	A	2
Bledi vrtnik	Olivaceous Warbler	Iduna pallida	A	14
Rumeni vrtnik	Icterine Warbler	Hippolais icterina	A	
Kratkoperuti vrtnik	Melodious Warbler	Hippolais polyglotta	A	
Slovensko ime/	Angleško ime/	Latinsko ime/	Kategorija/	Št. opazovanj/
Slovene name	English name	Scientific name	Category	No. of records
Tamariskovka	Moustached Warbler	Acrocephalus melanopogon	A	
Povodna trstnica	Aquatic Warbler	Acrocephalus paludicola	A	11
Bičja trstnica	Sedge Warbler	Acrocephalus schoenobaenus	A	
Plevelna trstnica	Paddyfield Warbler	Acrocephalus agricola	A	7
Robidna trstnica	Blyth's Reed Warbler	Acrocephalus dumetorum	A	16
Močvirska trstnica	Marsh Warbler	Acrocephalus palustris	A	
Srpična trstnica	Reed Warbler	Acrocephalus scirpaceus	A	
Rakar	Great Reed Warbler	Acrocephalus arundinaceus	A	
Brškinka	Zitting Cisticola	Cisticola juncidis	A	
Pegam	Waxwing	Bombycilla garrulus	A	
Skalni plezalček	Wallcreeper	Tichodroma muraria	A	
Brglez	Nuthatch	Sitta europaea	A	
Dolgoprsti plezalček	Treecreeper	Certhia familiaris	A	
Kratkoprsti plezalček	Short-toed Treecreeper	Certhia brachydactyla	A	
Stržek	Wren	Troglodytes troglodytes	A	
Škorec	Starling	Sturnus vulgaris	A	
Rožnati škorec	Rose-coloured Starling	Pastor roseus	A	10
Povodni kos	Dipper	Cinclus cinclus	A	
Grahasti droznik	White's Thrush	Zoothera dauma	A	1
Komatar	Ring Ouzel	Turdus torquatus	A	
Kos	Blackbird	Turdus merula	A	
Brinovka	Fieldfare	Turdus pilaris	A	
Cikovt	Song Thrush	Turdus philomelos	A	
Vinski drozg	Redwing	Turdus iliacus	A	
Carar	Mistle Thrush	Turdus viscivorus	A	
Sivi muhar	Spotted Flycatcher	Muscicapa striata	A	
Mali muhar	Red-breasted Flycatcher	Ficedula parva	A	
Belovrati muhar	Collared Flycatcher	Ficedula albicollis	A	
Črnoglavi muhar	Pied Flycatcher	Ficedula hypoleuca	A	
Taščica	Robin	Erithacus rubecula	A	
Veliki slavec	Thrush Nightingale	Luscinia luscinia	A	
Slavec	Nightingale	Luscinia megarhynchos	A	
Modra taščica	Bluethroat	Luscinia svecica	A	
Plavščica	Red-flanked Bluetail	Tarsiger cyanurus	A	1
Šmarnica	Black Redstart	Phoenicurus ochruros	A	
Pogorelček	Redstart	Phoenicurus phoenicurus	A	
Slegur	Rock Thrush	Monticola saxatilis	A	
Puščavec	Blue Rock Thrush	Monticola solitarius	A	
Repaljščica	Whinchat	Saxicola rubetra	A	
Prosnik	Stonechat	Saxicola torquatus	A	
Kupčar	Wheatear	Oenanthe oenanthe	A	
Sredozemski kupčar	Black-eared Wheatear	Oenanthe hispanica	A	12
Siva pevka	Dunnock	Prunella modularis	A	
Planinska pevka	Alpine Accentor	Prunella collaris	A	
Domači vrabec	House Sparrow	Passer domesticus	A	
Italijanski vrabec	Italian Sparrow	Passer italiae	A	
Travniški vrabec	Spanish Sparrow	Passer hispaniolensis	A	14
Poljski vrabec	Tree Sparrow	Passer montanus	A	
Skalni vrabec	Rock Sparrow	Petronia petronia	A	1
Nadaljevanje tabele 1 / Continuation of Table 1
Slovensko ime/	Angleško ime/	Latinsko ime/	Kategorija/ Št. opazovanj/
Slovene name	English name	Scientific name	Category No. of records
Planinski vrabec	Snowfinch	Montifringilla nivalis	A	
Rumena pastirica	Yellow Wagtail	Motacilla flava	A	
Citronasta pastirica	Citrine Wagtail	Motacilla citreola	A	5
Siva pastirica	Grey Wagtail	Motacilla cinerea	A	
Bela pastirica	White Wagtail	Motacilla alba	A	
Ostrožna cipa	Richard's Pipit	Anthus richardi	A	3
Rjava cipa	Tawny Pipit	Anthus campestris	A	
Drevesna cipa	Tree Pipit	Anthus trivialis	A	
Travniška cipa	Meadow Pipit	Anthus pratensis	A	
Rdečegrla cipa	Red-throated Pipit	Anthus cervinus	A	
Vriskarica	Water Pipit	Anthus spinoletta	A	
Ščinkavec	Chaffinch	Fringilla coelebs	A	
Pinoža	Brambling	Fringilla montifingilla	A	
Zelenec	Greenfinch	Chloris chloris	A	
Grilček	Serin	Serinus serinus	A	
Konopeljščica	Citril Finch	Carduelis citrinella	A	19
Lišček	Goldfinch	Carduelis carduelis	A	
Čižek	Siskin	Carduelis spinus	A	
Repnik	Linnet	Carduelis cannabina	A	
Severni repnik	Twite	Carduelis flavirostris	A	11
Brezovček	Lesser Redpoll	Carduelis cabaret	A	
Severni brezovček	Common Redpoll	Carduelis flammea	A	
Beloperuti krivokljun	Two-barred Crossbill	Loxia leucoptera	A	2
Krivokljun	Common Crossbill	Loxia curvirostra	A	
Veliki krivokljun	Parrot Crossbill	Loxia pytyopsittacus	B	1
Škrlatec	Common Rosefinch	Carpodacus erythrinus	A	
Smrekov kalin	Pine Grosbeak	Pinicola enucleator	B	1
Kalin	Bullfinch	Pyrrhula pyrrhula	A	
Dlesk	Hawfinch	Coccothraustes coccothraustes	A	
Snežni strnad	Snow Bunting	Plectrophenax nivalis	A	
Ostroglež	Lapland Bunting	Calcarius lapponicus	A	6
Beloglavi strnad	Pine Bunting	Emberiza leucocephalos	A	18
Rumeni strnad	Yellowhammer	Emberiza citrinella	A	
Plotni strnad	Cirl Bunting	Emberiza cirlus	A	
Skalni strnad	Rock Bunting	Emberiza cia	A	
Vrtni strnad	Ortolan Bunting	Emberiza hortulana	A	
Gozdni strnad	Rustic Bunting	Emberiza rustica	A	4
Mali strnad	Little Bunting	Emberiza pusilla	A	19
Trstni strnad	Reed Bunting	Emberiza schoeniclus	A	
Črnoglavi strnad	Black-headed Bunting	Emberiza melanocephala	A	
Veliki strnad	Corn Bunting	Miliaria calandra	A	
vrst (Knox 2001), tako da je takson Carduelis flammea razdeljen na brezovčka Carduelis cabaret in severnega brezovčka C. flammea. Iz kategorije A je bila zaradi napačne določitve odstranjena pritlikava tukalica Porzana pusilla.
Spremembe v kategoriji B
Iz kategorije B je bilo odstranjenih šest vrst. Tenkokljuni škurh Numenius tenuirostris (ScHlAVUZZl 1883) in njorka Alca torda (ScHlAVUZZl 1887) nista bila opazovana na ozemlju Slovenije, ampak Hrvaške
Tabela 2: Vrste, uvr{~ene v kategorijah D in E, ki niso del uradnega seznama. Table 2: Species in Categories D and E that are not part of the list.
Slovensko ime/	Angleško ime/	Latinsko ime/	Kategorija/	Št. opazovanj/
Slovene name	English name	Scientific name	Category	No. of records
Belolična gos	Barnacle Goose	Branta leucopsis	D	3
Grivasta gos	Brent Goose	Branta bernicla	D	1
Formoški kreheljc	Baikal Teal	Anas formosa	D	1
Bradata sova	Great Grey Owl	Strix nebulosa	D	1
Kostanjevi strnad	Chestnut Bunting	Emberiza rutila	D	1
Rjavoglavi strnad	Red-headed Bunting	Emberiza bruniceps	D	1
Rumeni žvižgač	Fulvous Whistling Duck	Dendrocygna bicolor	E	1
Črni labod	Black Swan	Cygnus atratus	E	2
Tibetanska gos	Bar-headed Goose	Anser indicus	E	3
Labodja gos	Swan Goose	Anser cygnoides	E	1
Belolična gos	Barnacle Goose	Branta leucopsis	E	1
Nilska gos	Egyptian Goose	Alopochen aegyptiaca	E	6
Rjasta kozarka	Ruddy Shelduck	Tadorna ferruginea	E	3
Nevestica	Wood Duck	Aix sponsa	E	14
Čipkasta raca	Ringed Teal	Callonetta leucophrys	E	3
Grivasta raca	Maned Duck	Chenonetta jubata	E	2
Moškatna bleščavka	Muscovy Duck	Cairina moschata	E	32
Čilska žvižgavka	Chiloe Wigeon	Anas sibilatrix	E	1
Hotentotski kreheljc	Hottentot Teal	Anas hottentota	E	1
Kapucasti žagar	Hooded Merganser	Lophodytes cucullatus	E	1
Virginijski kolin	Northern Bobwhite	Colinus virginianus	E	3
Španska kotorna	Red-legged Partridge	Alectoris rufa	E	2
Klavžar	Bald Ibis	Geronticus eremita	E	7
Arktični sokol	Gyr Falcon	Falco rusticolus	E	1
Oazna grlica	Laughing Dove	Streptopelia senegalensis	E	1
Aleksander	Rose-ringed Parakeet	Psittacula krameri	E	
Skobčevka	Budgerigar	Melopsittacus undulatus	E	1
Nimfa	Cockatiel	Nymphicus hollandicus	E	1
Kitajski slavček	Red-billed Leiothrix	Leiothrix lutea	E	
Žalostna majna	Common Myna	Acridotheres tristis	E	1
Rdeči bengalček	Red Avadavat	Amandava amandava	E	1
Muškatni galebček	Nutmeg Mannikin	Lonchura punctulata	E	1
Rečna astrilda	Common Waxbil	Estrilda astrild	E	1
Zlati vrabec	Sudan Golden Sparrow	Passer luteus	E	1
Rdečeprsi kardinal	Red-breasted Grosbeak	Pheucticus ludovicianus	E	1
oziroma Italije. Pri strakošu Hydrobates pelagicus (Freyer 1842) zaradi neujemanja meja tedanje Kranjske in današnje Slovenije ni mogoče izključiti možnosti, da je bila vrsta opazovana zunaj Slovenije. Skobčja sova Surnia ulula je omenjena v poglavju o pticah znotraj splošnega članka o Pohorju (Koprivnik 1914). Avtor ni z ničimer nakazal, da bi bilo to opazovanje kaj izrednega, poleg tega njegovi sodobniki tega podatka večinoma ne citirajo. V primeru
sredozemskega galeba Larus audouinii (ScHlAVUZZl 1881) je šlo za napačno določitev, podatek za skalnega brgleza Sitta neumayer (Matvejev & Vasic 1973) pa ni bil opremljen ne z natančnim krajem ne z datumom.
Spremembe v kategoriji C
V kategorijo C je bila zaradi prvega opazovanja v Sloveniji dodana nilska gos Alopochen aegyptiaca (Bordjan & Šinigoj 2011). Iz kategorije D v kategorijo
C so bila prestavljena nekatera opazovanja rjaste kozarke Tadorna ferruginea. Iz kategorije C je bila odstranjena turška kotorna Alectoris chukar, saj nedvomnih dokazov o pojavljanju te vrste v Sloveniji ni.
Spremembe v kategoriji D
V	kategorijo D sta bila zaradi novih podatkov dodana formoški kreheljc Anas formosa (T. Basle, D. Bordjan, L. Božič & M. Gamser osebno) in rjavoglavi strnad Emberiza bruniceps (K. Denac osebno).
Spremembe v kategoriji E
V	kategorijo E je bilo zaradi novih opazovanj dodanih 15 vrst (navedeni so le citati prvih opazovanj, drugi so v Dodatku 1): rumeni žvižgač Dendrocygna bicolor (Škornik 2012), hotentotski kreheljc Anas hottentota (D. Bordjan & M. Vogrin osebno), tibetanska gos Anser indicus (A. & G. Klemenčič osebno), labodja gos Anser cygnoides (Kovačič 20iia), nilska gos Alopochen aegyptiaca (Bordjan & Šinigoj 201 i), čilska žvižgavka Anassibilatrix (Božič 2006), kapucasti žagar Lophodytes cucullatus (M. Premzl osebno), gosja raca Chenonetta jubata (Trebar 2003), klavžar Geronticus eremita (Koren 2006), arktični sokol Falco rusticolus (zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije), skobčevka Melopsittacus undulatus (Vrezec 2001), nimfa Nymphicus hollandicus (J. Figelj & B. Rubinic osebno), oazna grlica Streptopelia senegalensis (M. Premzl osebno), žalostna majna Acridotheres tristis (P. Grošelj osebno) in rdeči bengalček Amandava amandava (B. Lapanja osebno). Iz kategorije C v kategorijo E sta bila premaknjena virginijski kolin Colinus virginianus in španska kotorna Alectoris rufa, saj obstaja utemeljen dvom v naturaliziranost populacij.
Zahvala: Luki Božiču se zahvaljujeva za koristne napotke pri pisanju članka in pomoč pri zbiranju podatkov z zimskega štetja vodnih ptic. Andreju Sovincu se zahvaljujeva za nasvete pri iskanju nekaterih zgodovinskih ornitoloških virov. Alu Vrezcu se zahvaljujeva za pomoč pri zbiranju podatkov o pticah v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Zahvaljujeva se tudi avtorjem fotografij, ki so prispevali svoja dela za objavo v Dodatku 4. Nacionalna komisija za redkosti se zahvaljuje vsem opazovalcem, ki so se odzvali na poziv in posredovali neobjavljene in komisiji dotlej neznane podatke.
4. Povzetek
Pričujoče delo je nadgradnja in dopolnitev seznamov iz let 1989 in 2001 in je uradno veljavni seznam v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic. Kot redka je
definirana vrsta, za katero po 1. 1. 1950 obstaja manj kot 10 znanih podatkov. Pri teh vrstah je v seznamu napisano število podatkov. Dodatno so kot redke obravnavane vrste, ki so bile kot take opredeljene v prejšnji izdaji seznama, in izumrle gnezdilke. Podatke iz obdobja po 1. 1. 2001, uporabljene pri pisanju seznama, je potrdila aktualna Nacionalna komisija za redkosti. Zbiranje podatkov iz obdobja med 1. 1. 1800 in 31. 12. 1949 je bilo usmerjeno v pregled virov, na podlagi katerih so bile posamezne vrste uvrščene v seznam. Kategorizacija podatkov in taksonomija sta povzeti po priporočilih Britanske zveze ornitologov (British Ornithologists' Union). V seznam so vključene vrste, ki so bile opazovane vsaj enkrat med 1. 1. 1800 in 31. 12. 2011. Seznam doslej ugotovljenih ptic Slovenije vsebuje 380 vrst ptic: 365 v kategoriji A, sedem v kategoriji B in osem v kategoriji C. V kategoriji D je šest vrst, v kategoriji E pa 29. Te vrste niso del seznama. V primerjavi s prejšnjim seznamom iz leta 2001 je bilo dodanih 10 v tem obdobju prvič ugotovljenih vrst. Zaradi taksonomskih sprememb sta bili dodani dve vrsti, zaradi sprememb v kategoriji vrste pa pet. S seznama je bilo zaradi nenatančnih navedb v pisnih virih ali napačne določitve odstranjenih sedem vrst.
5. Literatura
AERC (2007): Guidelines for rarities committees. - [http://
www.aerc.eu/guidelines.html], 10/4/2008. Avifaunistische Kommission Österreich (20 ii): Artenliste der Vögel Österreichs, stand August 2011. - [http://www.khil.net/AFK/Artenliste_Oesterreich_ Aug2011.pdf], 15/10/2011. Bakan, B. (2001): Dular Charadrius morinellus. -
Acrocephalus 22 (106/107): 123. Basle, T. (2002): Čipkasta raca Chenonetta jubata. -
Acrocephalus 23 (115): 194. Berce, T. (2010): Rjavi jastreb Aegypius monachus. -
Acrocephalus 31 (144): 59. Bibič, A. (1987): Labod pevec Cygnus cygnus. - Acrocephalus
8 (33): 43.
BirdLife Austria (2011): Alex' Tagebuch. - [http://www. birdlife.at/coro-skat/kampagnen/tagebuch/alex/index. html], 7/11/2011. Bombek, D. (2011): Zalivski galeb Chroicocephalus genei. -
Acrocephalus 32 (148/149): 96. Bordjan, D. (2003): Nevestica Aix sponsa. - Acrocephalus 24 (117): 74.
Bordjan, D. (2004): Mandarinka Aix galericulata. -
Acrocephalus 25 (120): 34. Bordjan, D. (2007): Mali orel Hieraaetus pennatus. -
Acrocephalus 28 (135): 174. Bordjan, D. (2009A): Stepski lunj Circus macrourus. -
Acrocephalus 30 (140): 38-39. Bordjan, D. (2009B): Sokol plenilec Falco cherrug. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 214.
Bordjan, D. (2010A): Prvo opazovanje rdečevrate gosi Branta ruficollis v Sloveniji. — Acrocephalus 31 (144): 53-55.
Bordjan, D. (2010B): Južni sokol Falco biarmicus. -Acrocephalus 31 (144): 60-61.
Bordjan, D. (2010c): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 31 (145/146): 159.
Bordjan, D. (2010D): Citronasta pastirica Motacilla citreola. - Acrocephalus 31 (145/146): 161.
Bordjan, D. (201 ia): Kravja čaplja Bubulcus ibis.-Acrocephalus 32 (148/149): 86-87.
Bordjan, D. (201 ib): Južna postovka Falco naumanni. -Acrocephalus 32 (148/149): 91-92.
Bordjan, D. (2011c): Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla. — Acrocephalus 32 (148/149): 99-100.
Bordjan, D. (2011D): Kodrasti pelikan Pelecanus crispus. — Acrocephalus 32 (150/151): 216—217.
Bordjan, D. & Božič, L. (2009A): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163.
Bordjan, D. & Božič, L. (2009B): Rjasta kozarka Tadorna ferruginea. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 210-211.
Bordjan, D. & Božič, L. (2009c): Močvirska uharica Asio flammeus. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 220.
Bordjan, D. & Krofel, M. (2006): Rožnati škorec Sturnus roseus. - Acrocephalus 27 (128/129): 104.
Bordjan, D. & Šinigoj, E. (2011): Pojavljanje nilske gosi Alopochen aegyptiacus v Sloveniji. - Acrocephalus 32
(148/149): 81-83.
Bordjan, D. & Škoberne, A. (2011): Sredozemski kupčar Oenanthe hispanica. - Acrocephalus 32 (148/149): 101.
Božič, I. A. (2009): Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926-1982. - Scopolia, Suppl. 4: 23-110.
Božič, L. (1993A): Prvo opazovanje čopaste kukavice Clamator glandarius v Sloveniji. - Acrocephalus 14 (58/59): 81-82.
Božič, L. (1993B): Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus. - Acrocephalus 14 (58/59): 126-127.
Božič, L. (1994A): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. -Acrocephalus 15 (63): 57.
Božič, L. (1994B): Labod pevec Cygnus cygnus. -Acrocephalus 15 (65/66): 149.
Božič, L. (1994c): Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus. - Acrocephalus 15 (65/66): 152-153.
Božič, L. (1994D): Mali strnad Emberiza pusilla. -Acrocephalus 15 (65/66): 156.
Božič, L. (1995A): Morski galeb Larus marinus. -Acrocephalus 16 (68/69/70): 82.
Božič, L. (1995B): Severni repnik Carduelis flavirostris. -Acrocephalus 16 (68/69/70): 85.
Božič, L. (1996A): Mali orel Hieraaetus pennatus. -Acrocephalus 17 (75/76): 83.
Božič, L. (1996B): Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus. - Acrocephalus 17 (78/79): 164-165.
Božič, L. (1997): Pojavljanje ribjega galeba Larus ichthyaetus v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 6-13.
Božič, L. (1998): Opazovanje velike govnačke Catharacta skua na Ormoškem jezeru. - Acrocephalus 19 (89): 96-98.
Božič, L. (200ia): Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus. - Acrocephalus 22 (104/105): 58.
Božič, L. (2001B): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. -Acrocephalus 22 (104/105): 58.
Božič, L. (2001c): Poročilo Nacionalne komisije za redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997-2000. -Acrocephalus 22 (106/107): 109-113.
Božič, L (2001D): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 22 (106/107): 115-120.
Božič, L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. - DOPPS, Ljubljana.
Božič, L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137.
Božič, L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 27 (130/131): 159-169.
Božič, L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31.
Božič, L. (2008A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49.
Božič, L. (2008B): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179.
Božič, L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 31 (145/146): 131-141.
Božič, L. (2011A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 67-77.
Božič, L. (2011B): Prekomorski prodnik Calidris melanotos. - Acrocephalus 32 (148/149): 93-94.
Božič, L. (2011c): Sabljasti martinec Xenus cinereus. -Acrocephalus 32 (150/151): 223-224.
Božič, L. & Štumberger, B. (1994): Prvo opazovanje črne njorke Cepphus grylle v Sloveniji. - Acrocephalus 15 (64): 69-72.
Božič, L. & Štumberger, B. (2011): Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus. - Acrocephalus 32 (148/149): 95.
Bračko, F. (1992): Mali strnad Emberiza pusilla. -Acrocephalus 13 (51): 57.
Bračko, F. (1998): Nevestica Aix sponsa. - Acrocephalus 19 (89): 116-117.
Bračko, F. (1999): Mali strnad Emberiza pusilla. -Acrocephalus 20 (97): 203-204.
Bračko, F. (2006): Robidna trstnica Acrocephalus dumetorum. - Acrocephalus 27 (130/131): 174-175.
Bračko, F. (2008): Mušja listnica Phylloscopus inornatus. -Acrocephalus 29 (136): 67-75.
Brajnik, I. (2012): "Drugi podatek za prekomorskega prodnika v Sloveniji, nova vrsta za zatok!". - [http:// skocjanski-zatok.org/drugi-podatek-za-prekomorskega-prodnika-v-sloveniji-nova-vrsta-za-zatok/], 17/7/2012.
Brehm, A. (1939): Življenje živali (priredil R. Bačar). -Umetniška propaganda, Ljubljana.
Brinke, T. & Viktora, L. (2006): Short-eared Owl Asio flammeus. - Acrocephalus 27 (130/131): 174.
Brusina, S. (1888): Ornitološke bijeležke za hrvatsku faunu. - Glasnik Hrvatskog naravoslovnog društva 3 (1/2/3): 129-150.
Cerar, M. (2007): Dular. — [http://galerija.foto-narava. com/displayimage.php?pos=-19326], 1/5/2007.
CiGLič, H. & Šere, D. (2004): Pregled pojavljanja tujerodnih rac v Sloveniji. — Acrocephalus 25 (121): 79—83.
Clements, J.F., Schulenberg, T.S., Iliee, M.J., Sullivan, B.L., Wood, C.L. & Roberson, D. (2012): The eBird/ Clements checklist of birds of the world: Version 6.7.
—	[http://www.birds.cornell.edu/clementschecklist/ downloadable-clements-checklist], 7/10/2012.
Collinson, M., Parkin, D.T., Knox, A.G., Sangster, G. & Svensson, L. (2008): Species boundaries in the Herring and Lesser Black-backed Gull complex. — British Birds 101: 340—363.
Cordelli, E. (2011): Dotterel Charadrius morinellus. — Acrocephalus 32 (148/149): 92—93.
Denac, D. (1995): Prvo opazovanje bengalske čigre Sterna bengalensis v Sloveniji. — Acrocephalus 16 (73): 170—171.
Denac, D. (1996): Prvo opazovanje malega rumenonogega martinca Tringa flavipes v Sloveniji. — Acrocephalus 17 (75/76): 59—60.
Denac, D. (1998): Komatna tekica Glareola pratincola. — Acrocephalus 19 (86): 22—23.
Denac, D. (2001): Veliki galeb Larus marinus. — Acrocephalus 22 (104/105): 58.
Denac, D. (2004): Mandarinka Aix galericulata. — Acrocephalus 25 (120): 34.
Denac, D. (2010): Veliki prodnik Calidris canutus & ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus. — Acrocephalus 31 (144): 62.
Denac, D. & Korošec, L. (2000): Prvo opazovanje dolgorepe govnačke Stercorarius longicaudus v Sloveniji.
—	Acrocephalus 21 (102/103): 265—267.
Denac, K. (2010): Census of migrating raptors at Breginjski Stol (NW Slovenia) — the first confirmed bottleneck site in Slovenia. — Acrocephalus 31 (145/146): 77—92.
Denac, K. & Denac, D. (2002): Sokol plenilec Falco cherrug. — Acrocephalus 23 (112): 100.
Denac, M. (20 i i): Kravja čaplja Bubulcus ibis. — Acrocephalus 32 (150/151): 217—218.
Elgvin, T.O., Hermansen, J.S., Fijarczyk, A., Bonnet, T., Borge, T., Smother, S.A. & S^tre, G. (2011): Hybrid speciation in sparrows II: a role for sex chromosomes? — Molecular Ecology 20: 3823—3837.
Esenko, I. (2008): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 29 (137): 114—115.
Figelj, J. (2000): Mali orel Hieraaetus pennatus. — Acrocephalus 21 (100): 165.
Figelj, J. (2005): Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla. — Acrocephalus 26 (127): 199.
Freyer, H. (1842): Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische. — Eger'schen Gubernial Buchdruckerei, Laibach.
Fritz, J. (2010): On the experimental introduction of migratory Northern bald ibis colonies. — [http:// www.waldrapp.eu/waldrappteam/userfiles//Fritz%20 2010%20%282%29%20.pdf], 10/08/2012.
Gamser, M. (2010): Stepski lunj Circus macrourus. — Acrocephalus 31 (145/146): 154.
Gamser, M. (201 ia): Stepski lunj Circus macrourus. — Acrocephalus 32 (148/149): 91.
Gamser, M. (2011B): Severni repnik Carduelis flavirostris. —
Acrocephalus 32 (150/151): 229.
Gamser, M. (2012): Misija klavžar. — Svet ptic 18 (1): 50—52.
Gariboldi, A. (1997): Northern Bobwhite Colinus virginianus. pp. 216—217 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their distribution and abundance — T & A D Poyser, London.
Geister, I. (1971): Severni repnik Carduelis flavirostris ugotovljen v Sloveniji. — Proteus 34 (9/10): 397—398.
Geister, I. (1980A): Kanadska gos Branta canadensis. — Acrocephalus 1 (2): 33.
Geister, I. (1980B): Belolična gos Branta leucopsis. — Acrocephalus 1 (3): 47.
Geister, I. (1980c): Žalobna sinica Parus lugubris. — Acrocephalus 1 (4): 61.
Geister, I. (1983): Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka. — Acrocephalus 4 (17/18): 43—54.
Geister, I. (1985): Račka nevestica Aix sponsa na Bledu. — Acrocephalus 6 (23): 6—7.
Geister, I. (1990A): Prelestne prikazni. — samozaložba, Ljubljana.
Geister, I. (1990B): Pričakovane in nepričakovane gnezdilke v Sloveniji. — Acrocephalus 11 (43/44): 18—28.
Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. — DZS, Ljubljana.
Geister, I. (1996): Čipkasta raca Callonetta leucophrys. — Acrocephalus 17 (75/76): 87—88.
Genero, F. (1995): Opazovanje brkatega sera Gypaetus barbatus v Triglavskem narodnem parku. — Acrocephalus 16 (73): 171—173.
Geodetski zavod Slovenije (2005): Atlas Slovenije. — Mladinska knjiga Založba, Ljubljana.
GjerkeŠ, M. (1990): Rožasti škorec Sturnus roseus. — Acrocephalus 11 (46): 114.
GjerkeŠ, M. (1998): Bledi vrtnik Hippolaispallida v Istri. — Annales, Series Historia Naturalis 13: 91—94.
Gobec, M. (2008): Mali orel Hieraaetus pennatus. — Acrocephalus 29 (138/139): 187—188.
Gobec, M. (2009): Mušja listnica Phylloscopus inornatus. — Scopolia, Suppl. 4: 208.
Gračner, J. (1991): Mali strnad Emberiza pusilla. — Acrocephalus 12 (48): 94.
Gregori, J. (1976A): Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. — Varstvo narave 9: 81—102.
Gregori, J. (1976B): Ornitološki izlet v Osp. — Proteus 7: 275—279.
Gregori, J. (1977): Ekološki in favnistični pregled ptičev severozahodne Slovenije. — Larus 29/30: 33—81.
Gregori, J. (1979): Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice. — Acta carsologica
8 (7): 305—329.
Gregori, J. (1989): Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija). — Scopolia 19: 1—59.
Gregori, J. (1992): Ptiči hrastovega pragozda in bližnje okolice v Krakovskem gozdu. — Acrocephalus 13 (52):
66—75.
Gregori, J. & Šere, D. (2005): Ptiči Šaleških jezer. — Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
Grohar, D. (2009): Rjava listnica Phylloscopus fuscatus. — Scopolia, Suppl. 4: 208.
Grošelj, P. (1981A): Paberki. - Acrocephalus 2 (7): 15. Grošelj, P. (1981B): Rdečeprsi kardinal Pheucticus ludovicianus - izredni gost iz Amerike. - Acrocephalus
2 (10): 57.
Grošelj, P. (1981c): Severni repnik Acanthis flavirostris. -
Acrocephalus 2 (10): 58. Grošelj, P. (1986): Laponski ostroglež Calcarius lapponicus.
-	Acrocephalus 7 (27/28): 20.
Grošelj, P. (1988A): Beloperuti krivokljun Loxia leucoptera.
-	Acrocephalus 9 (35/36): 19.
Grošelj, P. (1988B): Laška konopeljščica Serinus citrinella.
-	Acrocephalus 9 (35/36): 19.
Grošelj, P. (1988c): Emberiza rutila, brezimni gost iz
vzhodne Azije. - Acrocephalus 9 (37/38): 64-65. Grošelj, P. (1988D): Invazija severnih brezovčkov. - Proteus
50 (9/10): 341-343. Grošelj, P. (1989A): Travniški vrabec Passer hispaniolensis ujet na Vrhniki, prvi dokazan primerek v Sloveniji. -Acrocephalus 10 (41/42): 34-36. Grošelj, P. (1989B): Račka nevestica Aix sponsa. -
Acrocephalus 10 (41/42): 59-60. Grošelj, P. (1989c): Zlati vrabec Passer luteus. -
Acrocephalus 10 (41/42): 67. Grošelj, P. (1990A): Mormon Fratercula arctica - prvi zapis
za Slovenijo. - Acrocephalus 11 (46): 85-86. Grošelj, P. (1990B): Rožnati škorec Sturnus roseus. -
Acrocephalus 11 (46): 114. Grošelj, P. (1991): Beloglavi strnad Emberiza leucocephala, plotni strnad Emberiza cirlus, veliki strnad Miliaria calandra. - Acrocephalus 12 (49): 166. Grošelj, P. (1999A): Rožnati škorec Sturnus roseus. -
Acrocephalus 20 (93): 64. Grošelj, P. (1999B): Mali strnad Emberiza pusilla. -
Acrocephalus 20 (92): 65. Hanžel, J. (2008): Strmoglavec Morus bassanus - nova vrsta v avifavni Slovenije. - Acrocephalus 29 (138/139): 181-183.
Hanžel, J. (2010A): Komisija za redkosti - kaj je to? - Svet
ptic 16 (2): 41-42. Hanžel, J. (2010B): Citronasta pastirica Motacilla citreola. -
Acrocephalus 31 (145/146): 160-161. Hermansen, J.S., S^ther, S.A., Elgvin, T.O., Borge, T., Hjelle, E. & S^tre, G. (2011): Hybrid speciation in sparrows I: phenotypic intermediacy, genetic admixture and barriers to gene flow. - Molecular Ecology 20: 3812-3822.
Holmes, J., Marchant, J., Bucknell, N., Stroud, D. & Parkin, D.T. (1998): The British list: new categories and their relevance to conservation. - British Birds 91 (1): 2-11.
Jagodnik, A. (2008): Sredozemski sokol Falco eleonorae. -
Acrocephalus 29 (136): 69. Jančar, T., Bračko, F., Grošelj, P., Mihelič, T., Tome, D., Trilar, T. & Vrezec, A. (1999): Imenik ptic Zahodne Palearktike. - Acrocephalus 20 (94/95/96): 97-162. Jančar, T. (2001): Sredozemski kupčar Oenanthe hispanica.
-	Acrocephalus 22 (106/107): 126-127.
Jančar, T., Jagodnik, A. & Jančar, A. (2011): Močvirska uharica Asio flammeus. - Acrocephalus 32 (148/149): 98. Jančar, T. & Kmecl, P. (1992): Zalivski galeb Larus genei. -Acrocephalus 13 (51): 52-53.
Janžekovič, F. (1986A): Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii. - Acrocephalus 7 (27/28): 13.
Janžekovič, F. (1986B): Morski galeb Larus marinus. -Acrocephalus 7 (29): 42.
Janžekovič, F. (1986c): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. - Acrocephalus 7 (29): 42.
Jehart, V. (2011): Dular Charadrius morinellus. -Acrocephalus 32 (150/151): 221-222.
Jež, M. (1988): Severni dular Eudromias morinellus na Peci. - Acrocephalus 9 (35/36): 1-2.
Jiguet, F., Doxa, A. & Robert, A. (2008): The origin of out-of-range pelicans in Europe: wild bird dispersal or zoo escapes? - Ibis 150 (3): 606-618.
Kapla, A. (2003): Dular Charadrius morinellus. -Acrocephalus 24 (116): 32-33.
Kerček, M. (2000): Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus. - Acrocephalus 21 (102/103): 279.
Kerček, M. (2004): Rožnati škorec Sturnus roseus. -Acrocephalus 25 (120): 37.
Kerček, M. (200 5A): Drugo opazovanje plamenca Phoenicopterus roseus v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (127): 191-193.
Kerček, M. (2005B): Sokol plenilec Falco cherrug. -Acrocephalus 26 (127): 198.
Klemenčič, A. (200 ia): Mali orel Hieraaetus pennatus. -Acrocephalus 22 (108): 177.
Klemenčič, A. (2001B): Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus. - Acrocephalus 22 (108): 178.
Klemenčič, A. (2001c): Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus. - Acrocephalus 22 (109): 234-235.
Klenovšek, D. (2006): Rožnati pelikan v Posavju. -Dolenjski list 57 (40): 27.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1992A): Labod pevec Cygnus cygnus. - Acrocephalus 13 (54): 152.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1992B): Rjava komatna tekica Glareolapratincola. - Acrocephalus 13 (54): 154.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1992c): Opazovanje španskega kupčarja Oenanthe hispanica ob Cerkniškem jezeru. -Acrocephalus 13 (55): 176-178.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-31.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1995A): Opazovanje grivaste gosi Branta bernicla na Ledavskem jezeru. - Acrocephalus 16 (71): 95-98.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1995B): Ploskokljunec Limicola falcinellus. - Acrocephalus 16 (73): 197.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1996): Muškatni galebček Lonchura punctulata. - Acrocephalus 17 (75/76): 86-87.
Knox, A.G., Helbig, A.J., Parkin, D.T. & Sangster, G. (2001): The taxonomic status of the lesser redpoll. -
British Birds 94: 260-267.
Knox, A.G., Collinson, M., Helbig, A., Parkin, D.T. & Sangster, G. (2002): Taxonomic recommendations for British birds. - Ibis 144: 707-710.
Knox, A.G., Collinson, M., Helbig, A., Parkin, D.T., Sangster, G. & Svensson, L. (2008): Taxonomic recommendations for British birds: Fifth report. - Ibis 150: 833-835.
Komisija za redkosti (1989): Seznam dosedaj ugotovljenih
ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. — Acrocephalus 10 (41/42): 75—80.
Komisija za redkosti (1993): Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990. — Acrocephalus 14 (58/59): 99—119.
Koprivnik, J. (1914): Pohorje. — Planinski vestnik 20 (1/2/3): 5—23.
Koren, A. (2010A): Rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus. — Acrocephalus 31 (144): 57.
Koren, A. (2010B): Kanadska gos Branta canadensis. — Acrocephalus 31 (144): 58.
Koren, B. (2006): Poizkusni klateži obiskali Slovenijo. — Svet ptic 12 (2): 24—25.
Korošec, L. (1996): Kanadska gos Branta canadensis. — Acrocephalus 17 (75/76): 82.
KovaČiČ, S. (2011A): Kitajska labodja gos. — [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos=-39239], 10/2/2011.
KovaČiČ, S. (2011B): Nilska gos. — [http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-47513], 1/10/2011.
Kozina, A. (2010): Dular Charadrius morinellus. — Acrocephalus 31 (144): 62.
Kozina, J. (1980): Kratkoprsti škrjanec Calandrella brachydactyla prvič v Sloveniji. — Acrocephalus 1 (2): 33.
Kozinc, B. (1990): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 11 (45): 70.
Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. — Larus 46: 1—112.
Krečič, P. (2010): Stepski lunj Circus macrourus. — Acrocephalus 31 (144): 60.
Kurillo, J. (1995): Labod pevec Cygnus cygnus. — Acrocephalus 16 (71): 123.
Lenarčič, L. (1981): Laška konopeljščica Serinus citrinella. — Acrocephalus 2 (10): 59
Likar, A. (2011): Kratkoprsti škrjanec. — [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos=-41994], 20/5/2011.
Makovec, T. (1989): Najdbe kadavrov ptic na Slovenski obali. — Falco 3 (7/8): 24—34.
Marinček, M. (2009): Belolična gos Branta leucopsis. — Acrocephalus 30 (140): 37.
Mascia, F. (2009): First record of Richard's Pipit Anthus richardi in Slovenia. — Acrocephalus 30 (140): 35—36.
Matvejev, S.D. (1981A): Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax. — Acrocephalus 2 (7): 16.
Matvejev, S.D. (1981B): Laška konopeljščica Serinus citrinella. — Acrocephalus 2 (10): 59.
Matvejev, S.D. (1984): Rjasta raca Tadorna ferruginea. — Acrocephalus 5 (19/20): 23.
Matvejev, S.D. & Vasic. V.F. (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae IV/3. Aves. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.
Maumary, L., Vallotton, L. & Knaus, P. (2007): Die Vögel der Schweiz. — Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin.
Meyburg, B.U., Haraszthy, L., Meyburg, C. & Viszlo, L. (1995): Satelliten- und Bodentelemetrie bei einem jungen Kaiseradler Aquila heliaca: Familienauflösung und Dispersion. — Vogelwelt 116 (3): 153—157.
Mihelič, T. (2000): Mali orel Hieraaetus pennatus. — Acrocephalus 21 (100): 165.
Mihelič, T. (2004): Žalobna sinica Parus lugubris. —
Acrocephalus 25 (123): 228.
Miklavec, B. (201 ia): Rjasta kozarka. — [http://narava. sodja.net/displayimage.php?pos=-11021], 10/4/2011.
Miklavec, B. (2011B): Bledi hudournik. — [http://galerija. foto-narava.com/displayimage.php?pos = -41109], 20/4/2011.
Mikuletič, J. (2000): Prvo opazovanje bradate sove Strix nebulosa v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (98/99): 75—83.
Mozetič, B. (2010A): Kravja čaplja Bubulcus ibis. — Acrocephalus 31 (145/146): 151—152.
Mozetič, B. (2010B): Mala gos Anser erythropus in rdečevrata gos Branta ruficollis. — Acrocephalus 31 (145/146): 152—153.
Mozetič, B. (2010c): Mala droplja Tetrax tetrax. — Acrocephalus 31 (145/146): 157.
Narodni muzej Slovenije (1933): Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani: prirodopisni del. — Narodni muzej, Ljubljana.
Nemesszeghy, L. (1986): Črna jelša v Prekmurju. — Pomurska založba, Murska Sobota.
Nikonko (2012): Čudo iz Ankarana. — [http://www.slo-foto.net/galerija_slika-101269.html], 10/08/2012.
Orehar, N. (2010): Delovanje zavetišča za prosto živeče živali v Sloveniji. Diplomska naloga. — Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Perušek, M. (1987): Sredozemski sokol Falco eleonorae, ploskokljunec Limicola falcinellus, mali kormoran Phalacrocorax aristotelis. — Acrocephalus 8 (34): 63.
Perušek, M. (1989): Beloglavi strnad Emberiza leucocephala.
—	Acrocephalus 10 (39/40): 25.
Perušek, M. (1990): Poročila od koderkoli: Sove na ribniško-kočevskem območju. — Acrocephalus 11 (45): 78—80.
Perušek, M. (1996): Mali orel Hieraaetus pennatus. — Acrocephalus 17 (75/76): 83.
Pintar, L. (1909): Stepna kurica na Kranjskem. — Carniola 2 (1/2): 81—82.
Ploj, A. & Basle, T. (2010): Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla. — Acrocephalus 31 (144): 64.
Polak, S. (1987): Rumenoglava pastirica Motacilla citreola.
—	Acrocephalus 8 (33): 45.
Polak, S. (2003): Sredozemski kupčar Oenanthe hispanica melanoleuca. — Acrocephalus 24 (116): 34—35.
Ponebšek, J. (1911): Gozdna raca. — Carniola 2: 235—238.
Ponebšek, J. (1916): Naše ujede. — Carniola 7 (3): 188—214.
Ponebšek, J. (1917): Naše ujede, II. del. — Carniola 8 (3/4): 203—228.
Ponebšek, J. (1918): Naše ujede, IV. del. — Carniola 9 (3/4): 158—176.
Premzl, M. (2008): Brkati ser Gypaetus barbatus. — Acrocephalus 29 (137): 110—124.
Premzl, M. & Tomažič, A. (1999): Nevestica Aix sponsa. — Acrocephalus 20 (97): 194—195.
Reiser, O. (1897): Plauderei über die Möwen der Adria. — Ornithologische Monatsberichte 5 (4): 59—61.
Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. — Naturwissenschaftlicher Verein in Steiermark, Graz.
Rijavec, M. (1994): Mandarinka Aix galericulata. — Acrocephalus 15 (64): 98.
Rubinič, B. (1993A): Dular Eudromias morinellus na Cerkniškem jezeru. — Acrocephalus 14 (60): 152—153.
Rubinič, B. (1993B): Ledni slapnik Gavia immer. — Acrocephalus 14 (60): 158.
Rubinič, B. (1995): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. — Acrocephalus 16 (68/69/70): 83.
Rubinič, B. (1996): Rjava komatna tekica (Glareola pratincola). — Falco 5 (10): 63.
Rubinič, B. (1997): Najdba soimenske podvrste rumenonogega galeba Larus cachinnans cachinnans v Sloveniji. — Acrocephalus 18 (85): 167—171.
Rubinič, B. & Vrezec, A. (1999): Pojavljanje lopataste govnačke Stercorarius pomarinus v Sloveniji. — Acrocephalus 20 (97): 189—191.
Russ, M. (2001): Mali orel Hieraaetus pennatus. — Acrocephalus 22 (109): 234.
Ružlč, R. (1988): Kotorna Alectoris graeca. — Acrocephalus 9 (35/36): 19—20.
Sajovic, G. (1908): Das Faust- oder Steppenhuhn in Krain. — Carniola 1 (3/4): 218—219.
Sajovic, G. (1910): Ornitologika za leto 1909. — Carniola 1: 42—52.
Sajovic, G. (1912): Ornitologične beležke za Kranjsko leta 1911. — Carniola 3 (2): 121—181.
Sajovic, G. (1914): Iz ptičjega življenja na Kranjskem v letih 1912 in 1913. — Carniola 5 (3): 153—173.
Sajovic, G. (1917): Ornitologični zapiski za Kranjsko v letih 1914 do 1916. — Carniola 8: 70—93.
Sajovic, G. (1918): Zapiski iz ptičjega življenja na Kranjskem v letih 1917—1918. — Carniola 9: 177—187.
Sangster, G., Collinson, M., Helbig, A., Knox, A.G. & Parkin, D.T. (2004): Taxonomic recommendations for British birds: Second report. — Ibis 146: 153—157.
Sangster, G., Collinson, M., Helbig, A., Knox, A.G. & Parkin, D.T. (2005): Taxonomic recommendations for British birds: Third report. — Ibis 147: 821—826.
Sangster, G., Collinson, M., Knox, A.G., Parkin, D.T. & Svensson, L. (2007): Taxonomic recommendations for British birds: Fourth report. — Ibis 149: 853—857.
Sangster, G., Collinson, M., Knox, A.G., Parkin, D.T. & Svensson, L. (2010): Taxonomic recommendations for British birds: Sixth report. — Ibis 152: 180—186.
Sangster, G., Collinson, M., Crochet, P.A., Knox, A.G., Parkin, D.T., Svensson, L. & Votier, S.C. (2011): Taxonomic recommendations for British birds: Seventh report. — Ibis 153: 883—892.
Schiavuzzi, B. (1881): II.a Serie di aggiunti e correzioni all' "Elenco degli uccelli viventi nell' Istria ed in ispecialita nell' agro Piranese". — Bollettino della Societa adriatica di scienze naturali in Trieste 6: 165—173.
Schiavuzzi, B. (1883): Materiali per un' avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell' Istria. — Bollettino della Societa adriatica di scienze naturali in Trieste 8: 3—78.
Schiavuzzi, B. (1887): Materiali per un' avifauna del Littorale austro-ungarico. — Bollettino della Societa adriatica di scienze naturali in Trieste 10: 154—183.
Schiebel, G. (1917): Schneeammern (Passerina nivalis L.) und Zwergtrappe (Otis tetrax L.) in Krain 1914/1915. — Journal für Ornithologie 65 (2): 223—225.
Schulz, F. (1890): Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Vögel. — Mitteilungen des Musealvereins 3: 341—362.
Scott, R.E. (1997): Opazovanje kraguljega orla Hieraaetus fasciatus pri Predjamskem gradu. — Acrocephalus 18 (83): 98—99.
Senegačnik, K. (1997): Navadna komatna tekica Glareola pratincola. — Acrocephalus 18 (83): 115.
Senegačnik, K., Sovinc, A. & Šere, D. (1998): Ornitološka kronika 1994, 1995. — Acrocephalus 19 (87/88): 77—91.
Shirihai, H., Gargallo, G., Helbig, A., Kirwan, G.M., Svensson, L., Harris, A. & Cottridge, D (2001): Sylvia warblers. — Princeton University Press, Princeton.
Smole, J. (2004): Brent Goose Branta bernicla. — Acrocephalus 25 (120): 34.
Sovinc, A. (1983): Opazovanje stepske pribe Chettusia gregaria v Sloveniji. — Acrocephalus 4 (17/18): 55—56.
Sovinc, A. (1993): Poročilo o redkih vrstah ptic za Slovenijo v letu 1991. — Acrocephalus 14 (58/59): 120—123.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. — Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Sovinc, A. (1995A): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1992: Poročilo Komisije za redkosti. — Acrocephalus 16 (71): 113—116.
Sovinc, A. (1995B): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1993: Poročilo Komisije za redkosti. — Acrocephalus 16 (73): 193—196.
Sovinc, A. (1996): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1994: Poročilo Komisije za redkosti. — Acrocephalus 18 (75/76): 76—79.
Sovinc, A. (1997): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995: Poročilo Komisije za redkosti. — Acrocephalus 18 (84): 151—156.
Sovinc, A. (1999): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1996: Poročilo Komisije za redkosti. — Acrocephalus 20 (92): 26—30.
Stanič, D. (2011): Dular Charadrius morinellus. — Acrocephalus 32 (150/151): 222.
Surina, B. (1999): Ornitofavna zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice — Annales, Series Historia Naturalis 9 (2): 303—314.
Svensson, L., Mullarney, K., & Zetterström, D. (2009): Collins Bird Guide. 2nd Edition. — HarperCollins Publishers, London.
Szymanski, M. (2002): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. — Acrocephalus 23 (113/114): 150—151.
Szymanski, M. (2004): Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii & beloliska Melanitta fusca. — Acrocephalus 25 (122): 161.
Šalamun, ž. (2010A): Stepski lunj Circus macrourus. — Acrocephalus 31 (145/146): 153—154.
Šalamun, ž. (2010B): Rjasta kanja Buteo rufinus. — Acrocephalus 31 (145/146): 155.
Šere, D. (1980A): Gozdni strnad Emberiza rustica. — Acrocephalus 1 (1): 17.
Šere, D. (1980B): Beloglavi strnad Emberiza leucocephala v Sloveniji. — Acrocephalus 1 (3): 39.
Šere, D. (1980c): Laponski ostroglež Calcarius lapponicus. — Acrocephalus 1 (6): 101.
Šere, D. (1982): Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972—1982 — favnistični pregled, obročkanje in najdbe. — Acrocephalus
3 (13/14): 1—59.
Šere, D. (1983): Pojavljanje rožastega škorca Sturnus roseus v Sloveniji. — Acrocephalus 4 (16): 31—32.
Šere, D. (1985): Mali strnad Emberizapusilla ugotovljen v Sloveniji. - Acrocephalus 6 (25): 41-43.
Šere, D. (1989): Beloglavi strnad Emberiza leucocephala. — Acrocephalus 10 (39/40): 24—25.
Šere, D. (1991A): Robidna trstnica Acrocephalus dumetorum — nova vrsta ornitofavne Slovenije. — Acrocephalus 12
(48): 70—75.
Šere, D. (1991B): Mušja listnica Phylloscopus inornatus, ugotovljena tudi v Sloveniji. — Acrocephalus 12 (49): 114—120.
Šere, D. (1994): Kratkoprsti škrjanec Calandrella brachydactyla. — Acrocephalus 15 (63): 58.
Šere, D. (2003): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 24 (116): 34.
Šere, D. (2008A): Mali strnad Emberiza pusilla. — Acrocephalus 29 (136): 72—73.
Šere, D. (2008B): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 29 (137): 115—116.
Šere, D. (2008c): Ostroglež Calcarius lapponicus. — Acrocephalus 29 (137): 119.
Šere, D. (2008D): Čoketa Gallinago media & čopasta čaplja Ardeola ralloides. — Acrocephalus 29 (138/139): 188.
Šere, D. (2008E): Plevelna trstnica Acrocephalus agricola. — Acrocephalus 29 (138/139): 188—189.
Šere, D. (2009): Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji: 1983—2008. — Scopolia, Suppl. 4: 111—174.
Šere, D. & Grošelj, P. (1997): Novi podatki o mušji listnici Phylloscopus inornatus v Sloveniji. — Acrocephalus 18 (84): 148—150.
Škerjanc, B. (2011): Dular. — [http://galerija.foto-narava. com/displayimage.php?pos=-41201], 25/4/2011.
Škoberne, A. (2008): Močvirska uharica Asio flammeus. — Acrocephalus 29 (137): 116.
Škornik, I. (1983): Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii. — Acrocephalus 4 (15): 15.
Škornik, I. (1985): Od kod ovratniški papagajček Psittacula krameri na slovenski obali? — Acrocephalus 6 (25): 44— 45.
Škornik, I. (1991A): Ovratniški papagajček Psittacula krameri. — Acrocephalus 12 (47): 31.
Škornik, I. (1991B): Rdeča lastovka Hirundo daurica. — Acrocephalus 12 (48): 93.
Škornik, I. (1996): Prezimovanje labodov na slovenski obali. — Falco 10: 43—46.
Škornik, I. (2007): Rjavka in plamenec v KPSS. — [http:// www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/rjavka-in-plamenec-v-kpss], 1/2/2007.
Škornik, I. (2008A): Obiski plamencev v KPSS vse pogostejši. — [http://www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/obiski-plamencev-v-kpss-vse-pogostejsi], 20/3/2008.
Škornik, I. (2008B): Komatna tekica v KPSS. — [http:// www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/komatna-tekica-v-kpss], 15/6/2008.
Škornik I. (2010A): Plamenec spet v KPSS. — [http://www. kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/plamenec-spet-v-kpss], 1/2/2010.
Škornik, I. (2010B): Odrasel plamenec v KPSS. — [http:// www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/odrasel-plamenec-v-kpss], 1/3/2010.
Škornik, I. (201 ia): Rjasta kozarka — nova vrsta
Sečoveljskih solin. — [http://www.kpss.si/si/novice/ zanimiva-opazovanja/rjasta-kozarka--nova-vrsta-secoveljskih-solin], 10/4/2011.
Škornik, I. (2011B): Citronasta pastirica na Leri. — [http:// www.kpss.si/novice/zanimiva-opazovanja/citronasta-pastirica-na-leri], 15/4/2011.
Škornik, I. (2011c): Črnonoga čigra znova v KPSS. — [http://www.kpss.si/si/novice/zanimiva-opazovanja/ crnonoga-cigra-znova-v-kpss], 27/6/2011.
Škornik, I. (2011D): Plevelna trstnica — nova vrsta v KPSS. — [http://www.kpss.si/novice/naravovarstveni-monitoring/ plevelna-trstnica-nova-vrsta-v-kpss], 10/9/2011.
Škornik, I. (201 ie): Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2010—2011. — [http://www.kpss.si/si/ upravljanje/publikacije], 18/4/2012.
Škornik, I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. — Soline pridelava soli, Seča.
Škornik, I., Makovec, T. & Miklavec, M. (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale. — Varstvo narave
16: 49—99.
Šmuc, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. — Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.
Štumberger, B. (1981): Prlivka Burhinus oedicnemus. — Acrocephalus 2 (8/9): 42.
Štumberger, B. (1983A): Sokol morilec Falco cherrug. — Acrocephalus 4 (15): 16.
Štumberger, B. (1983B): Ploskokljuni prodnik Limicola falcinellus. — Acrocephalus 4 (17/18): 61.
Štumberger, B. (1983c): Prlivka Burhinus oedicnemus. — Acrocephalus 4 (17/18): 61.
Štumberger, B. (1988): Laponski ostroglež Calcarius lapponicus. — Acrocephalus 9 (37/38): 72.
Štumberger, B. (1990): Mali labod Cygnus bewickii na Ormoškem akumulacijskem jezeru. — Acrocephalus 11
(45): 45—46.
Štumberger, B. (1992): Španski kupčar Oenanthe hispanica.
—	Acrocephalus 13 (54): 157.
Štumberger, B. (1993): Lopatasta govnačka Stercorarius pomarinus. — Acrocephalus 14 (58/59): 127.
Štumberger, B. (1995): Labod pevec Cygnus cygnus. — Acrocephalus 16 (68/69/70): 79.
Štumberger, B. (1996): Rjasta gos Tadorna ferruginea. — Acrocephalus 17 (74): 30.
Štumberger, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. — Acrocephalus 18 (80/81): 29—39.
Štumberger, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. — Acrocephalus 19 (87/88): 36—48.
Štumberger, B. (1999A): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. — Acrocephalus 20 (92): 6—22.
Štumberger, B. (1999B): Ploskokljunec Limicola falcinellus.
—	Acrocephalus 20 (97): 198—199.
Štumberger, B. (2000A): Prvo opazovanje prekomorskega prodnika Calidris melanotos v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (102/103): 269—270.
Štumberger, B. (2000B): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (102/103): 271—274.
Štumberger, B. (2000c): Ribji galeb Larus ichthyaetus. —
Acrocephalus 21 (102/103): 279-280.
Štumberger, B. (200 ia): Kratkokljuna gos Anser brachyrhynchus. — Acrocephalus 22 (104/105): 55.
Štumberger, B. (2001B): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. — Acrocephalus 22 (108): 171—174.
Štumberger, B. (2002A): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. — Acrocephalus 23 (110/111): 43—47.
Štumberger, B. (2002B): Južna postovka Falco naumanni. — Acrocephalus 23 (110/111): 51.
Štumberger, B. (2002c): Belolična trdo repka Oxyura jamaicensis. — Acrocephalus 23 (113/114): 148.
Štumberger, B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. — Acrocephalus 26 (125): 99—103.
Štumberger, B. & Božič, L. (2003): Labod pevec Cygnus cygnus. — Acrocephalus 24 (117): 74.
Štumberger, B. & Marčeta, B. (2002): Južna postovka Falco naumanni. — Acrocephalus 23 (110/111): 52.
Tekavčič, R. (2009): Kraljičica Phylloscopus proregulus prvič ugotovljena v Sloveniji. — Scopolia, Suppl. 4: 188—193.
Tome, D. (1985): Komatna tekica Glareola spec. — Acrocephalus 6 (25): 48.
Tome, D. (2003): Rožnati škorec Sturnus roseus. — Acrocephalus 24 (116): 36.
Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3. — DOPPS, Ljubljana.
Tome, D. & Vrezec, A. (1997): Močvirska uharica Asio flammeus najdena na Ljubljanskem barju. — Acrocephalus
18 (84): 143—147.
Tout, P. (2009A): Rjavi jastreb Aegypius monachus. — Acrocephalus 30 (140): 38.
Tout, P. (2009B): Calandra Lark Melanocorypha calandra. — Acrocephalus 30 (140): 41.
Trebar, T. (2003): Gosja raca Chenonetta jubata. — Acrocephalus 24 (118): 110.
Trebar, T. (2010): Tibetanska gos. — [http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-33829], 10/2/2010.
Trilar, T. (1999): Prvo opazovanje uhatega škrjanca Eremophila alpestris v Sloveniji. — Acrocephalus 20 (92):
3—5.
Trontelj, P. (1991): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. — Acrocephalus 12 (48):87.
Trontelj, P. (2001A): Povodna trstnica Acrocephalus paludicola. — Acrocephalus (106/107): 128.
Trontelj, P. (2001B): Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla. — Acrocephalus 22 (108): 179—180.
Trontelj, P. (2001c): Short-toed Lark Calandrella brachydactyla. — Acrocephalus 22 (108): 180.
Vogrin, M. (1990A): Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus. — Acrocephalus 11 (43/44): 29.
Vogrin, M. (1990B): Galebi na polju. — Acrocephalus 11 (46): 103—104.
Vogrin, M. (1993): Španski kupčar Oenanthe hispanica. — Acrocephalus 14 (60): 169—170.
Vogrin, M. (1994): Sokol plenilec Falco cherrug. — Acrocephalus 15 (63): 54—55.
Vogrin, M. (1995): Ornitološke raziskave. Mladinski raziskovalni tabor Šmartno 94. — ZOTKS, Gibanje
znanost mladini, Ljubljana.
Vogrin, M. (1996A): Sokol plenilec Falco cherrug. — Acrocephalus 17 (75/76): 84.
Vogrin, M. (1996B): Sredozemski sokol Falco eleonorae v Strunjanskih solinah. — Falco 10: 62.
Vogrin, M. (1997): Spanish Sparrows Passer hispaniolensis. — Birding World 10 (12).
Vogrin, M. & Vogrin, N. (1995): Rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus na Dravskem polju. — Acrocephalus 16 (71): 98—100.
Vogrin, M. (2009): Ptice med Pohorjem in Halozami. pp. 465—489 In: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik Občine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bočem. — Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica.
Vogrin, M. (2010): Ploskokljuni liskonožec. — [http://galerija.foto-narava.com/displayimage.
php?pos=-38635], 20/11/2010.
Vogrin, M. (2011): Ploskokljuni liskonožec. — [http://galerija.foto-narava.com/displayimage. php?pos=-46794], 1/10/2011.
Vreš, I. (1987): Mali strnad Emberiza pusilla ponovno ugotovljen v Sloveniji. — Acrocephalus 8 (31/32): 11—13.
Vreš, I. (1998): Beloglavi strnad Emberiza leucocephala. — Acrocephalus 19 (90/91): 71.
Vreš, I. (2010A): Mušja listnica Phylloscopus inornatus. — Acrocephalus 31 (144): 64—65.
Vreš, I. (2010B): Mali strnad Emberiza pusilla. — Acrocephalus 31 (144): 66.
Vrezec, A. (1993): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. — Acrocephalus 14 (60): 165—166.
Vrezec, A. (1999): Mali klinkač Aquila pomarina. — Acrocephalus 20 (93): 56.
Vrezec, A. (2001): Položaj alohtonih vrst v slovenski avifavni. — Acrocephalus 22 (106/107): 69—71.
Vrezec, A. (2002): Moškatna bleščavka Cairina moschata. — Acrocephalus 23 (113/114): 148.
Vrezec, A. & Rubinič, B. (2003): Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii. — Acrocephalus 24 (118): 109.
Vrezec, A. & Štumberger, B. (2000): Prvi teritorialni travniški vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (100): 161—163.
Vrezec, A. (2011): Ptice naših krajev. — Svet ptic 17 (4): 4—5.
Vrezec, A. (2012A): Ptice naših krajev. — Svet ptic 18 (1): 4—5.
Vrezec, A. (2012B): Ptice naših krajev. — Svet ptic 18 (2):
4—5.
Vukelič, E., Trontelj, P. & Remec, Ž. (2003): Stepski lunj Circus macrourus. — Acrocephalus 24 (119): 148.
Zupančič, A.O. (1980): Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax. — Acrocephalus 1 (2): 33.
Prispelo / Arrived: 16. 5. 2012
Sprejeto / Accepted: 23. 9. 2012
DODATEK 1 / APPENDIX 1
Tu so zbrana opazovanja vrst, ki jih Nacionalna komisija za redkosti obravnava kot redke. Prikazano je stanje od 1. 1. 1800 do vključno 31. 12. 2011. Pri pticah, ki so se tega dne še zadrževale na kraju opazovanja, datum zadnjega opazovanja ni pripisan. Kjer je bilo to mogoče razbrati iz poročila, so lokacije opazovanja podane do najbližjega ledinskega imena natančno. Ledinska imena so usklajena s četrto izdajo Atlasa Slovenije (Geodetski zavod Slovenije 2005). V primeru, da ledinsko ime enoznačno ne določa kraja opazovanja, je pripisano ime bližnjega večjega naselja. Kjer je bilo to določeno, sta pripisana spol (S - samec, ^ - samica) in starost opazovane ptice. Starost ptic je opredeljena z enakimi kategorijami kot v Svensson et al. (2009). Obročkane ptice so označene z "obr." Vodoravna črta ponazarja časovno mejo kategorije B (31. 12. 1949). Navajanje virov sledi prioritetnemu seznamu, navedenemu v Metodah. Število obročkanih ptic, objavljeno v tem pregledu, se ne ujema nujno s podatki v poročilu o obročkanih pticah (Božič 2009, Šere 2009), saj so bile s slovenskimi obročki označene tudi ptice, ki so bile ujete zunaj Slovenije. Podatki o obročkanih pticah med letoma 2000 in 2008 so bili pridobljeni iz računalniške podatkovne baze Prirodoslovnega muzeja Slovenije, starejši pa iz fizičnega arhiva iste ustanove.
All records of species considered rare by the Slovenian Rarities Committee are given below. Records have been compiled for the period between 1st January 1800 and 31st December 2011. For individuals that were still present on site on this day, the date of the last observation is not given. Where possible, the place of observation was determined to the nearest toponym based on the fourth edition of Atlas Slovenije (Geodetski zavod Slovenije 2005). In case the toponym does not denote the location unequivocally, the name of the nearest larger settlement is given. Where determined, the sex (S - male, ^ - female) and age of the observed bird are given. Age categories are defined as in Svensson et al. (2009). Ringed birds are marked as "obr." The horizontal line represents the time limit of Category B (31st December 1949). The citing of references follows the priority list given in Methods. Translations of frequently used terms: bazeni - pools, gramoznica - gravel pit, jezero - lake, letališče - airport, morje - sea, podatkovna baza PMS - database of the Slovenian Natural History Museum, reka - river, ribniki - ponds, zadrževalnik - reservoir, zbirka PMS - collection of the Slovenian Natural History Museum, leto razstave - exhibition year. The number of ringed birds, published in this review, does not necessarily match the numbers given in reports on bird ringing (Božič 2009, Šere 2009), given that Slovenian rings were also used to mark birds outside Slovenia. Data on ringed birds between 2000 and 2008 were obtained from the computer database of the Slovenian Museum of Natural History, while older data were acquired from the archives of the same institution.
Kategorije / Categories A, B, C:
Mali labod Cygnus columbianus
(1)	pozimi 1946, Cerkniško jezero, 1 ad. (Gregori 1979)_
(2)	13. 3. 1987, Ormoško jezero, 1 imm. (Štumberger 1990)
Labod pevec Cygnus cygnus
(1)	2. 2. 1869, Dol pri Ljubljani, 1 ? (zbirka PMS)
(2)	brez letnice, Ribnica na Dolenjskem, 2 os. (zbirka PMS)
(3)	10. 4. 1889, Cerkniško jezero, 1 os. (zbirka PMS)
(4)	1. 12. 1890, Litija, 1 os. (zbirka PMS)_
(5)	14. 3. 1987, Ormoško jezero, 2 os. (1 ad., 1 imm.) (Bibič 1987)
(6)	15. 12. 1991, Levišče, Cerkniško jezero, 1 ad. (Kmecl & Rižner 1992A)
(7)	XII. 1992-I. 1993, Škocjanski zatok, 1 os. (Škornik 1996)
(8)	2. 1.-28. 2. 1993, Ptujsko jezero, 1 ad. (Božič 1994B)
(9)	21. 12. 1994-29. 1. 1995, Hrastje, Kranj (reka Sava), 3 os. (Kurillo 1995)
(10)	28. 1. 1995, Ptuj, Ptujsko jezero, 2 os. (1 ad., 1 imm.) (Štumberger 1995)
(11)	12. 1. 2002, Središče ob Dravi (reka Drava), 1 ad. (Štumberger 2002A)
(12)	27. 1.-16. 3. 2003, Turnišče, Ptujsko jezero, 4-6 ad. (Štumberger & Božič 2003)
(13)	17. 1. 2009, Nova vas pri Markovcih (reka Drava), 2 os. (1 ad., 1 imm.) (Božič 2008)
(14)	16. 1. 2010, Harije, jezero Molja, 1 ad. (Božič 2010)
Kratkokljuna gos Anser brachyrhynchus
(1)	konec I.-II. 1987, Škocjanski zatok, 7 os. (Komisija za redkosti 1993)
(2)	14. 12. 1997, Ormoško jezero, 1 os. (Štumberger 2001A)
Mala gos Anser erythropus
(1) 26. 11. 2010-2. 1. 2011, Škocjanski zatok, 1 juv. (Mozetič 2010B)
Kanadska gos Branta canadensis
(1)	6. 10. 1974, Naklo, 12 os. (Geister 1980A)
(2)	23. 4. 1984, glinokop Bobovek, 1 os. (Geister 1990A)
(3)	XI. 1992, Spodnja Hajdina, 4 os. (Korošec 1996)
(4)	21. 6. 2009-17. 1. 2010, Škalsko in Šoštanjsko jezero, 7-11 os. (Koren 2010B)
(5)	IX.-X. 2011, Gradiško jezero, 1 os. (Vrezec 2011)
(6)	1. 10. 2011-, Škalsko in Šoštanjsko jezero, 6-8 os. (D. Bordjan, A. Koren & J. Hanžel osebno)
Grivasta gos Branta bernicla (1) 15. 1. 2004, Ptujsko jezero, 1 ad. (B. b. bernicla) (Smole 2004)
Rdečevrata gos Branta ruficollis
(1)	2. 11. 2008, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 ad.
3. 11. 2008, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (Bordjan 2010A)1
(2)	23. 12. 2010-2. 1. 2011, Škocjanski zatok, 1 juv. (Mozetič 2010B)
Nilska gos Alopochen aegyptiaca (1) 29. 3. 2008, Rački ribniki, 1 os. (Bordjan & Šinigoj 2011)
Rjasta kozarka Tadorna ferruginea
(1)	17. 3. 1984, Zbilje, 1 os. (Matvejev 1984)
(2)	7. 9. 1991, Ormoško jezero, 5 os. (2 ad., 3 imm.) (Štumberger 1996)
(3)	2. 3. 1996, Ormoško jezero, 1 ad. S (Štumberger 1996)
(4)	15. 4. 2008, Dolenjska blata med Dolenjim Jezerom in Dolenjo vasjo, Cerkniško jezero, 1 ad. (Bordjan & Božič 2009B)2
(5)	22. 8. 2008, Ormoško jezero, 3 juv. (Bordjan & Božič 2009B)2
(6)	22.-28. 11. 2008, zadrževalnik Medvedce, 4 juv. (Bordjan & Božič 2009B)2
(7)	30. 3.-4. 4. 2011, Škocjanski zatok, 1 ad. S (Miklavec 20iia)
(8)	1. 4. 2011, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 20iia)
Na podlagi populacijskih ocen naturaliziranih populacij in selitvenih navad teh ptic v Švici (Maumary et al. 2007) ter ravnanja avstrijske komisije za redkosti (Avifaunistische Kommission Österreich 2011) se je komisija odločila, da vsa opazovanja, kjer ni šlo za očitno pobegle ptice, uvrsti v kategorijo C5.
Based on population estimates of naturalized populations, migratory habits of this species in Switzerland (Maumary et al. 2007) and the decision made by the Austrian Rarities Committee regarding the status of this species (Avifaunistische Kommission Österreich 2011), the Slovenian Rarities Committee decided to place the observations of individuals that had not shown obvious signs of captive origin into Category C5.
Mandarinka Aix galericulata
(1)	X. 1985, Podpeč (reka Ljubljanica), 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(2)	XI. 1992-III. 1993, Jesenice na Gorenjskem (reka Sava), 1 os. (Rijavec 1994)
(3)	11. 1. 1997, Veliki Otok (reka Pivka), 1 os. (Štumberger 1997)
(4)	17. 1. 1998, Veliki Otok (reka Pivka), 1 os. (Štumberger 1998)
(5)	7. 1. 1999, Lent, Maribor (reka Drava), 1 os. (Božič 2001c)
(6)	17. 1. 1999, Veliki Otok (reka Pivka), 1 os. (Štumberger 1999A)
(7)	3. 3. 1999, Perniško jezero, 1 os. (Denac 2004)
(8)	11. 12. 1999, Zrkovci (reka Drava), 1 os. (Premzl & Tomažič 1999)
(9)	15. 1. 2000, Zrkovci (reka Drava), 1 S (Štumberger 2000B)
(10)	15. 1. 2000, Šempeter v Savinjski dolini (reka Savinja), 1 os. (Štumberger 2000B)
(11)	15. 1. 2000, Prule-Fužine, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 S (Štumberger 2000B)
(12)	16. 1. 2000, Trnovo, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 os. (Štumberger 2000B)
(13)	I. 2000, Preddvor, jezero Črnava, 1 S (Ciglič & Šere 2004)
(14)	13. 1. 2001, Ptujsko jezero, 1 $ (Štumberger 2001B)
(15)	13. 1. 2001, Medlog (reka Savinja), 1 S (Štumberger 2001B)
(16)	23. 3.-12. 4. 2001, Škalsko jezero, 1 $ (Gregori & Šere 2005)
(17)	3. 11. 2001, razcep Gruberjevega kanala in Ljubljanice, Ljubljana, 1 S (Ciglič & Šere 2004)
(18)	12. 1. 2002, Ljubljana, 1 os. (Štumberger 2002A)
(19)	11. 1. 2003, Preddvor, jezero Črnava, 1 S (Štumberger 2005)
(20)	3.-4. 9. 2003, Hotinja vas, 1 S (Bordjan 2004)
(21)	27. 10. 2003, Blejsko jezero, 1 S (J. Hanžel osebno)
(22)	17. 1. 2004, Kranj, 1 os. (Božič 2005)
(23)	18. 4. 2004, ribniki pri Dragi pri Igu, 1 S (Ciglič & Šere 2004)
(24)	22. 1. 2005, Camping Šobec, Lesce (Šobčev bajer), 3 S (Božič 2005)
(25)	23. 1. 2005, Preddvor, jezero Črnava, 2 os. (1 S, 1 $) (Božič 2005)
(26)	19. 2. 2005-15. 12. 2007, Sečoveljske soline (reka Dragonja), 2 os. (1 S, 1 $) (Škornik 2012)
(27)	15. 1. 2006, Camping Šobec, Lesce (Šobčev bajer), 3 os. (1 S, 2 $) (Božič 2006)
(28)	17. 1. 2006, Preddvor, jezero Črnava, 1 os. (Božič 2006)
(29)	14. 1. 2006, Vipava, 1 S (Božič 2006)
(30)	6. 1. 2007, Trbojsko jezero, 2 os. (1 S, 1 $) (J. Hanžel & B. Rubinic osebno)
(31)	13. 1. 2007, Bohinjsko jezero, 1 S (Božič 2007)
(32)	13. 1. 2007, Kranj, 1 S (Božič 2007)
(33)	13. 1. 2007, Camping Šobec, Lesce (Šobčev bajer), 2 S (Božič 2007)
(34)	13. 1. 2007, Vipava, 1 S (Božič 2007)
(35)	14. 1. 2007, Gruberjev prekop, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 S (Božič 2007)
(36)	12. 1. 2008, Lent, Maribor (reka Drava), 1 S (Božič 2008a)
(37)	12. 1. 2008, Camping Šobec, Lesce (Šobčev bajer), 2 S (Božič 2008a)
(38)	12. 1. 2008, Kranj, 2 S (Božič 2008A)
(39)	12. 1. 2008, Kočevje, Rudniško jezero, 1 S (Božič 2008a)
(40)	17. 1. 2009, Blejsko jezero, 1 $ (Božič 2008b)
(41)	19. 4. 2009, Šturmovci, Ptujsko jezero, 1 S (L. Božič osebno)
(42)	12. 1. 2010, Ormoško jezero, 1 S (Božič 2010)
(43)	16. 1. 2010, Vevče, Ljubljana (reka Ljubljanica), 3 os. (Božič 2010)
(44)	25. 12. 2010, Slovenj Gradec, 1 S (M. Ermenc osebno)
(45)	15. 1. 2011, Camping Šobec, Lesce (Šobčev bajer), 1 os. (Božič 20iia)
Komisija se zaveda, da to niso vsa znana opazovanja te vrste v Sloveniji, zato opazovalce prosimo za dodatne podatke o vrsti.
The Committee is aware of the fact that the above list of observations is not complete. Observers should therefore submit data on any records not included in this list.
Ameriški kreheljc Anas carolinensis
(1) 30. 3.-1. 4. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 S (D. Bordjan, T. Basle, D. Bombek, L. Božič, M. Premzl & A. Ploj osebno)
Belolična trdorepka Oxyura jamaicensis
(1)	20.-24. 10. 1999, zadrževalnik Medvedce, 1 os. ($/juv.) (Božič 2001c)
(2)	2. 11. 2002, Šturmovci, Ptujsko jezero, 1 1cy $ (Štumberger 2002c)
Turška kotorna Alectoris chukar
Vrsta je bila na seznam v kategorijo C uvrščena leta 2001 (Božič 2001D) na podlagi zapisa v Geister (1995), ki piše o domnevnem opazovanju te vrste s Sv. Jošta nad Kranjem, in opazovanja na Grmadi pri Ljubljani (Ružič 1988). V slednji notici je opisano opazovanje treh "kotorn", določenih kot Alectoris graeca, dne 11. 12. 1987. V kasnejših objavah (SoviNc 1994, Geister 1995) je omenjeno, da je šlo bodisi za turške bodisi za španske kotorne. Ker ni nedvomnih dokazov, da so bile opazovane kotorne zares turške, se vrsta odstrani s seznama v Sloveniji ugotovljenih ptic. Opazovalce prosimo za podatke o opazovanjih, opremljene z natančnim opisom, zaželene so tudi fotografije.
The species was added to Category C of the national list in 2001 (Božič 2001D) based on a records from Sv. Jošt above Kranj (Geister 1995) and Grmada near Ljubljana (Ružič 1988). The latter work describes an observation of three partridges identified as Rock Partridges Alectoris graeca on 11 Dec 1987. In later works (SoviNc 1994, Geister 1995), the birds are treated as either Chukar Partridge or Red-legged Partridges. Because there is no evidence that the birds were indeed Chukar Partridges, the species has been removed from the national list. Observers should submit reports on their observations, preferably accompanied by photographs.
Ledni slapnik Gavia immer
(1)	11.-25. 12. 1982, Zatok Polje, do 8 os. (SoviNc 1994)
(2)	1.-31. 12. 1983, morje pred Sečoveljskimi solinami, 1 os. (Škornik et al. 1990)
(3)	31. 12. 1983, morje med Izolo in Piranom, 1 kadaver (Škornik et al. 1990)
(4)	25. 12. 1988, Mesečev zaliv, 1 kadaver - neohranjen, shranjena lobanja (Makovec 1989)
(5)	XII. 1989, Zadlog pri Črnem vrhu nad Idrijo, 2 os. (SoviNc 1995)
(6)	13. 5. 1991, Blejsko jezero, 2 ad. (Rubinič 1993B)
(7)	29. 12. 1995, Brestrnica, Mariborsko jezero, 1 os. (SoviNc 1997)
Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii
(1)	13. 11. 1982, izliv Dragonje, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 1983)
(2)	23. 1. 1986, Ptujsko jezero, 1 os. (Janžekovič 1986A)
(3)	12. 1. 2003, Strunjanski zaliv, 1 2cy (Vrezec & Rubinič 2003)
(4)	19. 3. 2004, morje pred Sečoveljskimi solinami, 1 2cy (Szymanski 2004)
Ledni viharnik Fulmarus glacialis (1) 5. 12. 1922, Fala (reka Drava), 1 os. (Reiser 1925)
Strakoš Hydrobates pelagicus
Strakoš je bil uvrščen na seznam leta 2001 (Božič 2001D) na podlagi zapisa v Freyerjevi Fauni (Freyer 1842). Ta vrsto uvršča med redke goste na Kranjskem. V njegovem delu ni nikjer navedeno ne leto ne kraj opazovanja, niti ni podano število opazovanj. Ker je tedanja Kranjska obsegala tudi območja, ki so zunaj meja današnje Slovenije, ni mogoče izključiti, da je bila vrsta opazovana izven Slovenije. Vrsta se zato odstrani s seznama v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic.
The Storm Petrel was added to the national list in 2001 (Božič 2001D) based on Freyer's Fauna (Freyer 1842). The species is mentioned as a rare vagrant in Carniola. The date, location or number of records are not given. Because Carniola included some territories that are not part of modern-day Slovenia, the possibility of the species being observed outside Slovenia cannot be ruled out. It has therefore been removed from the national list.
Strmoglavec Morus bassanus
(1)	18. 11. 2006, morje pred Piranom, 1 2nd-w. (Hanžel 2008)
(2)	25. 7. 2009, Vrhniški glinokopi, Ljubljansko barje, 1 imm. (P. Grošelj osebno)
Rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus
(1)	1856 (leto razstave), Brezovica pri Ljubljani, 1 os. (zbirka PMS)
(2)	1869 (leto razstave), Beričevo, Ljubljana, 1 S (zbirka PMS)
(3)	V. 1930, Cerkniško jezero, 1 g (zbirka PMS) _
(4)	29. 4.—1. 5. 1995, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (Vogrin & Vogrin 1995)
(5)	30. 9.—2. 10. 2006, Brežice, gramoznica Vrbina, 1 ad. (Klenovšek 2006, B. Brečko osebno)
(6)	6. 7. 2009, Velenjsko jezero, 1 ad. (Koren 2010A)
Analiza pojavljanja pelikanov zunaj gnezditvenega areala je pokazala, da je delež ptic, pobeglih iz ujetništva, manjši, kot se je domnevalo (Jiguet et al. 2008). Opazovanja pelikanov, ki niso kazali jasnih znakov zadrževanje v ujetništvu in ki časovno ustrezajo naravnim disperzijskim vzorcem, so zato uvrščena v kategorijo A.
An analysis of extralimital records of pelican species has shown that the proportion of escapees is smaller than previously thought (Jiguet et al. 2008). Observations of pelicans that had not shown obvious signs of captive origin and correspond to temporal patterns of natural dispersive movements have therefore been moved to Category A.
Kodrasti pelikan Pelecanus crispus
(1)	27. 2. 2010, Zbiljsko jezero, 1 ad. (Hanžel 2010A)
(2)	29. 4. 2010, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (Vrezec 2012B) 2.—3. 5. 2010, Ormoško jezero, 1 ad. (Vrezec 2012B)1
(3)	31. 3.—1. 4. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (Bordjan 20iid)
Kravja čaplja Bubulcus ibis
(1)	3. 1. 2005, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012)
(2)	3.—13. 7. 2006, Parecag, 1 os. (Škornik 2012)
(3)	20. 10. 2006, Parecag, 1 os. (Škornik 2012)
(4)	9. 4. 2008, Škocjanski zatok, 1 ad. (Mozetič 2010A)3
(5)	30. 4. 2008, Škocjanski zatok, 1 ad. (B. Mozetič osebno)
(6)	12.—23. 8. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012)
(7)	15.—30. 1. 2009, med mejnim prehodom Neblo in Vedrijanom, Goriška brda (reka Reka), 5 os. (Božič 2008, T. Velikonja osebno)
(8)	24. 4. 2009, Škocjanski zatok, 1 ad. (Mozetič 2010A)
(9)	24. 7.—6. 8. 2009 Škocjanski zatok, 1 ad. (Mozetič 2010A)
(10)	7.—12. 8. 2009, Škocjanski zatok, 2 ad. (Mozetič 2010A)
(11)	17. 9. 2009, Škocjanski zatok, 2 ad. (B. Mozetič osebno)
(12)	30. 3.—2. 4. 2010, Škocjanski zatok, 1 ad. (Mozetič 2010A)
(13)	4.—17. 8. 2010, Škocjanski zatok, 2 ad. (Mozetič 2010A)
(14)	1.—14. 11. 2010, zadrževalnik Medvedce, 1 1cy (Bordjan 20iia)
(15)	5. 5. 2011, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(16)	9.—26. 8. 2011, Škocjanski zatok, 2—3 os. (I. Brajnik & D. Stanič osebno)
(17)	29. 10.—4. 11. 2011, Škocjanski zatok, 2—3 ad. (Denac 2011, I. Brajnik & D. Stanič osebno)
(18)	28. 11. 2011, Škocjanski zatok, 2 os. (I. Brajnik osebno)
Plamenec Phoenicopterus roseus
(1)	27. 11. 1970, Velika Loka na Dolenjskem, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)4
(2)	6.—8. 12. 1999, zadrževalnik Medvedce, 1 imm. (Kerček 2005A)
(3)	4.—9. 11. 2005, Škocjanski zatok, 1 imm. (I. Brajnik & B. Mozetič osebno)
(4)	20. 11.—20. 12. 2005, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 imm. (Škornik 2012)
(5)	28. 1.-28. 2. 2007, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 imm. (Škornik 2007)
(6)	10.-26. 1. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 10-15 ad. (Božič 2008, Škornik 2008a)
(7)	27. 2.-4. 3. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (Škornik 2008a)
(8)	23. 1.-8. 2. 2010, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 imm. (Škornik 2010A)
(9)	27. 2. 2010, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (Škornik 2010B)
Brkati ser Gypaetus barbatus
(1)	20. 11. 1994, Bavšica, 1 1cy (Genero 1995)
(2)	2. 7. 2005, Batognica, 1 2cy (Premzl 2008)
(3)	16.-18. 10. 2009, območje med Matajurjem in Tolminom (sledenje s telemetrijo), 1 1cy (F. Genero osebno)
Egiptovski jastreb Neophron percnopterus
(1)	1871, Maribor, 1 os. (Ponebšek 1917)
(2)	1885, Kebelj, 1 os. (Ponebšek 1917)
Rjavi jastreb Aegypius monachus
(1)	1878, Velike Lašče, 1 os. (Narodni muzej Slovenije 1933)
(2)	15. 10. 1909, Verdun pri Dolenjskih Toplicah, 1 imm. (Sajovic 1910)_
(3)	1. 6. 2006, med Prečnikom (Italija) in Brjem pri Komnu, 1 os. (Tout 2009A) 2. 6. 2006, Kodreti, 1 os. (Berce 2010)1
Stepski lunj Circus macrourus
(1)	1862 (leto razstave), Ljubljansko barje, 1 S (zbirka PMS)
(2)	1866 (leto razstave), Bistra, Ljubljansko barje, 1 S (zbirka PMS)
(3)	1866 (leto razstave), Ljubljansko barje, 1 S (zbirka PMS)
(4)	1902, Hotič, Litija, 1 $ (Ponebšek 1918)
(5)	16. 11. 1908, Voklo, 1 imm. $ (Ponebšek 1918)
(6)	6. 4. 1910, Ljubljansko barje, 1 os. (Ponebšek 1918)
(7)	7. 5. 1911, Višnja Gora, 1 os. (Ponebšek 1918)
(8)	8. 5. 1924, Posavje, 1 S (zbirka PMS)
(9)	29. 9. 1929, Pijava Gorica, 1 $ (zbirka PMS)
(10)	23. 4. 1939, Tomišelj, 1 os. (zbirka PMS)_
(11)	21. 3. 2002, med Vrbovskimi tali in Iško, Ljubljansko barje, 1 ad. S (Vukelič et al. 2003)
(12)	12. 4. 2006, Kamna Gora, Konjiška gora, 1 ad. S (Bordjan 2009A)
(13)	1. 4. 2009, med Vipavo in Podnanosom, 1 ad. S (Krečič 2010)
(14)	1. 4. 2009, Naravni rezervat Iški Morost, Ljubljansko barje, 1 3cy S (Šalamun 2010A)
(15)	22. 5. 2010, Ljubečna, 1 1st-s. S (Gamser 2010)
(16)	5. 9. 2010, zadrževalnik Medvedce, 1 juv. (Gamser 20iia)
(17)	11. 3. 2011, Iška Loka, 1 ad. S (D. Denac osebno)
(18)	26. 3. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. S (Gamser 20iia)
(19)	10. 4. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. S (T. Basle osebno)
(20)	3. 5. 2011, Vrbje, Žalec, 1 1st-s. S (Gamser 20iia)
(21)	12. 9. 2011, Viševke, Cerkniško jezero, 1 juv. (L. Boscain, N. Cendron & P. Vacilotto osebno)
Rjasta kanja Buteo rufinus
(1)	24.-29. 8. 2010, Naravni rezervat Iški morost, Ljubljansko barje, 1 imm. (Šalamun 2010A)
(2)	23. 8. 2011, Veliki Snežnik, 1 os. (M. Skodler & F. Boschin osebno)
Mali klinkač Aquila pomarina5
(1)	10. 10. 1980, Stožice, Ljubljana, 1 os. (Šere 1982)
(2)	7. 7. 1994, Prebukovje, Pohorje, 1 os. (Vogrin 1995)
(3)	14. 4. 1998, Kozlerjeva gošča, Ljubljansko barje, 1 os. (Vrezec 1999)
(4)	20. 4. 2010, Dragonja vas, 1 2cy (L. Božič osebno)
(5)	10. 5. 2011, Murska šuma, 1 subad. (L. Božič osebno)
Kraljevi orel Aquila heliaca
(1)	31. 3. 1976, Trstenik, Krakovski gozd, 1 ad. (Gregori 1992)
(2)	28. 8.—1. 9. 1992, Maribor—Primorska (sledenje s telemetrijo), 1 1cy (Meyburg et al. 1995)
(3)	24.—25. 3. 1996, Cerkniško jezero, 1 2cy (Božič 2001c)
(4)	14.—15. 10. 2011, Veščica, Ljutomer—Prekmurje (sledenje s telemetrijo), 1 1cy (BirdLife Austria 2011) Mali orel Aquila pennata
(1)	1889 (leto razstave), Krško, 1 $ (zbirka PMS)_
(2)	26. 4.—20. 5. 1990, Draga, Borovec pri Kočevski Reki, 1 os. (svetla oblika) (PeruŠek 1996)
(3)	4. 9. 1991, Draga, Borovec pri Kočevski Reki, 1 os. (svetla oblika) (PeruŠek 1996)
(4)	24. 7. 1992, Draga, Borovec pri Kočevski Reki, 2 os. (svetla oblika) (PeruŠek 1996)
(5)	30. 8. 1993, Frankovci, 1 os. (svetla oblika) (Božič 1996A)
(6)	4. 5. 1995, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (svetla oblika) (Sovinc 1997)
(7)	21. 5. 1996, Škale, 3 os. (Gregori & Šere 2005)
(8)	25. 5. 1998, Črnotiče, 1 os. (svetla oblika) (Russ 2001)
(9)	12. 6. 1999, Nova vas ob Sotli, 1 os. (temna oblika) (Figelj 2000)
(10)	29. 5. 1999, Podsreda, 1 os. (temna oblika) (Mihelič 2000)
(11)	13. 5. 2001, Gajševci, 1 os. (temna oblika) (Klemenčič 2001A)
(12)	26. 5. 2001, Golec nad Branikom, 1 os. (temna oblika) (P. Kmecl osebno)
(13)	16. 6. 2001, Predmeja, 1 os. (P. Kmecl osebno)
(14)	7. 5. 2005, Krasji vrh, Drežniške Ravne, 1 os. (temna oblika) (Bordjan 2007)
(15)	25. 5. 2005, Golič, Rakitovec, 2 os. (I. Brajnik osebno)
(16)	3. 6. 2005, Golič, Rakitovec, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(17)	3. 7.—3. 8. 2008, Zidani Most, 1 os. (svetla oblika) (Gobec 2008)
(18)	9. 5. 2010, Breginjski Stol, 1 os. (svetla oblika) (Denac, K. 2010)
(19)	7. 5. 2011, Retje, Cerkniško jezero, 1 os. (temna oblika) (Bordjan & Škoberne 2011)
(20)	25. 8. 2011, Kanalski vrh, 2 ad. (svetla oblika) (T. Remžgar osebno)
(21)	28. 8. 2011, Kanalski Vrh, 1 os. (temna oblika) (T. Berce osebno)
Kragulji orel Aquila fasciata
(1)	16. 6. 1997, Predjama, 1 ad. (Scott 1997)
(2)	15. 7. 1999, Vipava, 1 ad. (Božič 2001c)
Južna postovka Falco naumanni6
(1)	15. 4. 1995, Voglje, Šenčur, 1 ad. $ (Štumberger & Marčeta 2002)
(2)	10. 4. 1998, Šentjakobsko polje pri Krakovskem gozdu, 9 os. (3 ad. $, 1 2cy $, 5 $) (Štumberger 2002B)
(3)	13. 5. 1998, Gorenja Gomila, 1 2cy $ (Štumberger 2002B)
(4)	5. 4. 2000, Šentjakobsko polje pri Krakovskem gozdu, 1 os. (Bordjan 2011B)
(5)	21. 5. 2002, Cerkniško jezero, 2 $ (Bordjan 2011B)7
(6)	3.—9. 5. 2010, Viševke, Cerkniško jezero, 1 $ (Bordjan 2011B)
Sredozemski sokol Falco eleonorae
(1)	21. 8. 1987, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (temna oblika) (PeruŠek 1987)
(2)	21. 8. 1993, Strunjanske soline, 1 ad. (temna oblika) (Vogrin 1996B)
(3)	3. 8. 2008, Volovja reber, 1 2cy (svetla oblika) (Jagodnik 2008)
Južni sokol Falco biarmicus
(1)	9. 9. 1994, Cerkniško jezero, 1 ad. $ (Božič 2001c)
(2)	7. 8. 2009, zadrževalnik Medvedce, 1 2cy (Bordjan 2010B)
Sokol plenilec Falco cherrug
(1)	X. 1970, Kleče—Šentvid, Ljubljana, 1 imm. S (zbirka PMS)
(2)	1. 5. 1982, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 imm. (Štumberger 1983A)
(3)	20. 5. 1991, Rače, 1 os. (Vogrin 1994)
(4)	30. 4. 1993, Podova, 1 ad. (Vogrin 1996A)
(5)	5. 11. 2000, med Bevkami in Blatno Brezovico, Ljubljansko barje, 1 os. (Denac & Denac 2002)
(6)	8. 12. 2000, med Igom in Grmezom, Ljubljansko barje, 1 os. (Denac & Denac 2002)
(7)	13. 8. 2003, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Kerček 2005B)
(8)	24. 4. 2006, Zgornje Konjišče, 1 ad. (T. Mihelič osebno)
(9)	14. 9. 2008, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (Bordjan 2009B)
Pritlikava tukalica Porzana pusilla
Na predlog avtorja podatka D. Šereta je komisija ponovno pregledala fotografije in biometrične podatke ujete ptice. Ugotovljeno je bilo, da ptica ni pritlikava, ampak mala tukalica P. parva. Podatek iz Ljubljane z dne 19. 8. 1976 (Komisija za redkosti 1993) se zato zavrne, pritlikava tukalica pa odstrani s seznama v Sloveniji ugotovljenih ptic.
On the proposal of the original observer D. Šere, the Committee re-evalued photographs and biometric data of this captured bird. Both showed that the bird was indeed a Little Crake P. parva, and not a Baillon's Crake. The record from 19 Aug 1976 from Ljubljana has been rejected and the species removed from the national list.
Mala droplja Tetrax tetrax
(1)	XII. 1860, Ljubljansko barje, 1 os. (Sajovic 1918)
(2)	XII.1863, Ljubljansko barje, 1 os. (Sajovic 1918)
(3)	XII. 1892, Dolenjska, 1 os. (Sajovic 1918)
(4)	XII. 1895, Jesenice na Gorenjskem, 1 os. (Sajovic 1918)
(5)	jesen 1902, Ljubljansko barje, 1 os. (Sajovic 1918)
(6)	4. 1. 1915, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 1 os. (Schiebel 1917)_
(7)	7. 11. 2006, Škocjanski zatok, 1 $ (Mozetič 2010c)
Ovratničarska droplja Chlamydotis macqueeni (1) 21. 11. 1970, Ribnica na Dolenjskem, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
Nekdanji podvrsti Chlamydotis undulata undulata in C. u. macqueeni imata sedaj status vrste (Knox et al. 2002). Ptica, ustreljena pri Ribnici, je bila določena kot C. u. macqueeni (Matvejev & Vasic 1973).
The former subspecies Chlamydotis undulata undulata and C. u. macqueeni now have species status (Knox et al. 2002). The bird shot at Ribnica was identified as C. u. macqueeni (Matvejev & Vasic 1973).
Velika droplja Otis tarda
(1)	5. 11. 1866, Mengeš, 1 $ (zbirka PMS)
(2)	2. 1. 1908, Velika Loka, Šentvid pri Stični, 1 S (zbirka PMS)_
(3)	6. 12. 1993, Slovenske Konjice, 1 S (Sovinc 1994)
(4)	24. 2. 1996, Dane, Stari trg pri Ložu, 1 os. (Sovinc 1999)
Prlivka Burhinus oedicnemus
(1)	1892 (leto razstave), Planina na Planinskem polju, 1 os. (zbirka PMS)
(2)	1894 (leto razstave), Sava, 1 os. (zbirka PMS)
(3)	30. 3. 1905, Ljubljansko barje, 1 S (zbirka PMS)
(4)	10. 4. 1913, Breg pri Litiji, 1 os. (zbirka PMS)
(5)	21. 10. 1921, Zgornja Šiška, Ljubljana, 1 juv. S (zbirka PMS)
(6)	5. 5. 1949, Šmartno ob Savi, Ljubljana, 1 S (zbirka PMS)_
(7)	7. 6. 1951, Tomačevo, Ljubljana, 1 $ (zbirka PMS)
(8)	1952, Tomačevo, Ljubljana, 1 obr. (J. Dovič, arhiv PMS)
(9)	22. 10. 1975, Preserje, 1 S (zbirka PMS)4
(10)	11. 4. 1981, Markovci (reka Drava), 1 os. (Štumberger 1981)
(11)	6. 7. 1982, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 os. (Štumberger 1983c)
(12)	15. 8. 1994, Lešnica, Otočec (reka Krka), 1 os. (Sovinc 1997)
Vrsta je po 1. 1. 1950 še gnezdila v Sloveniji, vendar v preiskanih virih objavljeni podatki o tem ne obstajajo. Na Savi v Tomačevem pri Ljubljani so prlivke gnezdile do leta 1955 (J. Dovič osebno).
The species bred in Slovenia after 1 Jan 1950, but no published data was found in the sources that were studied. The species had bred along the Sava River at Tomačevo near Ljubljana until 1955 (J. Dovič pers. comm.).
Puščavski tekalec Cursorius cursor
(1) 3. 10. 1976, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Šmuc 1980)
V zbirki Prirodoslovnega muzeja je samica, ustreljena januarja 1847 na Kranjskem. Podatka ni na seznamu, saj ni nujno, da se je ptica zadrževala na ozemlju današnje Slovenije.
The collection of the Slovenian Museum of Natural History includes a female shot in January 1847 in Carniola. This record is not part of the list, as it is unclear whether the bird was shot within the borders of modern-day Slovenia.
Rjava komatna tekica Glareola pratincola
(1)	24. 5. 1908, Križ pri Kamniku, 1 os. (zbirka PMS)_
(2)	27. 4. 1975, letališče Portorož, 2 os. (Šmuc 1980)
(3)	25. 5. 1985, Sečoveljske soline, 1 os. (Tome 1985)
(4)	18. 5. 1986, Sečoveljske soline, 2 os. (Škornik et al. 1990)
(5)	26. 6. 1987, Sečoveljske soline, 4 os. (Geister 1990B)
(6)	30. 5. 1992, Levišče, Cerkniško jezero, 1 os. (Kmecl & Rižner 1992B)
(7)	14. 5. 1994, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Rubinič 1996)
(8)	12. 5. 1995, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (Denac 1998)
(9)	7.-10. 5. 1997, Ižanska cesta pri odcepu za Iško Loko, Ljubljansko barje, 1 os. (Senegačnik 1997)
(10)	6. 5. 2003, Gajševsko jezero, 1 os. (A. & G. Klemenčič osebno)
(11)	19. 5. 2007, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan & Božič 2009A)
(12)	10. 4. 2008, reka Sava v bližini gramoznice Stari Grad, 1 os. (D. Denac osebno)
(13)	9.-10. 6. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 3 os. (Škornik 2008b)
(14)	3. 9. 2008, Lera, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012)
(15)	22. 5. 2009, Škocjanski zatok, 3 os. (I. Brajnik osebno)
Dular	Charadrius morinellus
(1)	IV. 1868, Ljubljana, 1 $ (zbirka PMS)
(2)	25. 10. 1922, Studenci, Maribor, 1 os. (Reiser 1925)_
(3)	13. 8. 1988, Peca, 1 ad. S (Jež 1988)
(4)	9. 4. 1993, Retje, Cerkniško jezero, 11 ad. (Rubinič 1993A)
(5)	10. 8. 1998, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (Božič 2001c)
(6)	18. 11. 2000, Beltinci, 1 ad. (Bakan 2001)
(7)	19. 9. 2001, Vremščica, 2 juv. (Kapla 2003)
(8)	24. 4. 2003, Pleša, Nanos, 1 ad. (R. Plat & H. Jacob osebno)
(9)	29. 4. 2007, Veliki vrh, Dleskovška planota - Veža, 1 ad. (Cerar 2007)
(10)	21. 9. 2007, Peca, 1 juv. (Jehart 2011)
(11)	29. 4. 2010, Matajur, 1 ad. $ (Kozina 2010)
(12)	5. 9. 2010, Slavnik, 2 juv. (Cordelli 2011)
(13)	20. 4. 2011, Nanos, 1 ad. S (Škerjanc 2011)
(14)	6. 9. 2011, Vremščica, 2 juv. (Stanič 2011)
Sibirska prosenka Pluvialis fulva (1) 26. 8. 2000, Škocjanski zatok, 1 ad. (Božič 2001c)
Stepska priba Vanellus gregarius
(1)	25. 3. 1967, Šentvid pri Stični, 1 os. (SoviNc 1983)
(2)	2. 4. 1983, Iški mah, Ljubljansko barje, 1 os. (SoviNc 1983)
Prekomorski prodnik Calidris melanotos
(1)	25. 9.-2. 10. 1999, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Štumberger 2000A)
(2)	14. 7. 2006, Škocjanski zatok, 1 ad. (Brajnik 2012)
(3)	20. 7. 2009, Ptujsko jezero, 1 os. (M. Vogrin osebno)
(4)	29.-31. 7. 2009, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 os. (Božič 2011B)8
Ploskokljunec Limicola falcinellus
(1)	18. 8. 1981, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Štumberger 1983B)
(2)	21. 8. 1987, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (Perušek 1987)
(3)	12. 5. 1989, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 2 ad. (Štumberger 1999B)
(4)	5. 9. 1993, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (Kmecl & Rižner 1995B)
(5)	18. 5. 1998 bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 2 ad. (Štumberger 1999B)
(6)	23. 8.-3. 9. 1998, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Štumberger 1999B)
(7)	26.-28. 8. 1999, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Štumberger 1999B)
(8)	31. 8.-5. 9. 1999, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 2 os. (1 ad., 1 juv.) (Štumberger 1999B)
(9)	15. 5. 2011, Ormoško jezero, 11 ad. (Božič 2011c)
Čoketa Gallinago media
(1)	1. 9. 1912, Brezovica pri Ljubljani, 1 os. (zbirka PMS)_
(2)	11. 8. 1975, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(3)	15. 5. 1977, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Šmuc 1980)
(4)	27. 8.-2. 9. 1981, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)9
(5)	1982, Bukovci, 1 kadaver - kljun, glava in del vratu s peresi (B. Štumberger & F. Janžekovič osebno)
(6)	16. 5. 1988, Ruše, 1 kadaver - celoten (Komisija za redkosti 1993)
(7)	30. 7. 1990, Rački ribniki, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(8)	1. 5. 1992, Cerkniško jezero, 1 os. (Kmecl & Rižner 1993)
(9)	27. 4. 2007, Smlednik, Hraške mlake, 1 os. (Šere 2008D)
(10)	29. 4. 2007, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan & Božič 2009A)
(11)	25. 4. 2008, Dolenjska blata, Cerkniško jezero, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(12)	24. 5. 2011, Škofljica, 1 os. (K. Denac osebno)
V seznamu iz leta 1993 (Komisija za redkosti 1993) je kot drugi podatek za Slovenijo navedeno opazovanje z Bobovka z dne 22. 4. 1976, kot vir je naveden Geister (1983). V originalnem viru je navedenih šest datumov opazovanj (29. 8. 1974, 25. 3. 1975, 25. 3. 1977, 15. 4. 1977, 11. 3. 1978, 13. 4. 1978), med katerimi ni datuma, navedenega v seznamu iz leta 1993. Avtor piše, da je bila določitev ptic vprašljiva, saj je temeljila na tem, ali se je ptica ob preplašitvi oglasila ali ne. Zaradi neusklajenosti datumov in vprašljive določitve se opazovanje, navedeno v seznamu iz leta 1993, odstrani.
The list from 1993 (Komisija za redkosti 1993) includes an observation from Bobovek on 22 Apr 1976 as the second for Slovenia. The record is first reported in Geister (1983). Six observation dates are given (29 Aug 1974, 25 Mar 1975, 25 Mar 1977, 15 Apr 1977, 11 Mar 1978, 13 Apr 1978), none of which corresponds to
the date published in the list. Furthermore, the author admits that the identifications were uncertain, because they were based on whether the birds called upon being flushed. Because of the inconsistencies in dates and doubtful identification methods, the record given in the list from 1993 has been rejected.
Tenkokljuni škurh Numenius tenuirostris
Vrsta je bila dodana na seznam leta 1989 (Komisija za redkosti 1989) na podlagi Schiavuzzijevih zapisov (Schiavuzzi 1883). Ta piše, da je 10. 4. 1881 dobil eno ustreljeno samico te vrste iz Savudrije (Salvore). Primerka iz zbirke PMS nimata podatkov o letu in kraju ulova. Tenkokljuni škurh torej ni bil zanesljivo ugotovljen na ozemlju današnje Slovenije in se zato odstrani s seznama ugotovljenih vrst.
The species was added to the national list in 1989 (Komisija za redkosti 1989) based on Schiavuzzi (1883). In this work a record of a female shot at Savudrija (Salvore) on 10 Apr 1881 is given. The two specimens from the collection of the Slovenian Museum of Natural History are without information on the date and location. There is no firm evidence that the Slender-billed Curlew has ever been recorded within the borders of modern-day Slovenia and has therefore been removed from the national list.
Sabljasti martinec Xenus cinereus (1) 15. 5. 2011, Ormoško jezero, 1 os. (Božič 2011c)
Mali rumenonogi martinec Tringa flavipes (1) 23. 4. 1993, Rački ribniki, 1 os. (Denac 1996)
Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus
(1)	18. 9. 1963, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 g (Gregori 1976A)
(2)	7. 5. 1975, Dujice, Cerkniško jezero, 12 os. (Gregori 1979)
(3)	12. 9. 1988, Rački ribniki, 1 juv. (Vogrin 1990A)
(4)	14. 7. 1992, Ormoško jezero, 1 ad. g (Božič 1993B)10
(5)	16.—17. 10. 1993, Lera, Sečoveljske soline, 1 juv./1st-w. (Božič 2001c)
(6)	1. 9. 1995, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Božič 1996B)
(7)	26. 8. 1996, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Božič 1996B)
(8)	22. 7.—8. 8. 1999, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 ad. S (Božič 2001A)
(9)	26. 8. 1999, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Božič 2001A)
(10)	2.—4. 9. 2000, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv./1st-w. (Kerček 2000)
(11)	4. 9. 2001, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 2 juv. (Klemenčič 2001c)
(12)	13. 4. 2007, Retje, Cerkniško jezero, 1 ad. (D. Bordjan osebno)
(13)	24. 5. 2007, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 ad. S (Denac, D. 2010)
Ploskokljuni liskonožec Phalaropus fulicarius
(1)	11. 8. 1950, Stožice, Ljubljana, 1 S (Komisija za redkosti 1993)
(2)	jesen 1970, Velenjsko jezero, 1 ad. (Gregori & Šere 2005)
(3)	16.—19. 11. 2010, zadrževalnik Požeg, 1 juv./1st-w. (Vogrin 2010)
(4)	25.—26. 9. 2011, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 juv./1st-w. (Vogrin 2011)
(5)	27. 10. 2011, Budina, Ptujsko jezero, 1 juv./1st-w. (T. Basle, L. Božič, B. Blažič & J. Hanžel osebno)
Lopatasta govnačka Stercorarius pomarinus
(1)	10. 10. 1882, Piran, 1 S (Schiavuzzi 1883)
(2)	15. 9. 1940, Lahovče, 1 os. (zbirka PMS)_
(3)	22. 10.—1. 11. 1988, Markovci, Ptujsko jezero, 2 juv. (Štumberger 1993)
(4)	17. 6. 1994, Fiesa, 1 ad. g (kadaver — celoten, svetla oblika) (Rubinič & Vrezec 1999)
(5)	28. 9. 1999, Prule, Ljubljana, 1 juv. g (kadaver — celoten) (Rubinič & Vrezec 1999)
Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus
(1)	IX. 1858, Ljubljansko barje, 1 os. (zbirka PMS)
(2)	1862 (leto razstave), Ljubljansko barje, 1 os. (zbirka PMS)
(3)	11. 9. 1916, Kranj, 1 os. (zbirka PMS)_
(4)	7. 9. 1991, Ormoško jezero, 1 ad. (temna oblika) (Štumberger 1996)
(5)	24. 10. 1993, Markovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (svetla oblika) (Božič 1994c)
(6)	18. 6. 2001, Gajševsko jezero, 1 ad. (svetla oblika) (Klemenčič 2001B)
(7)	5. 9. 2009, Turnišče, Ptujsko jezero, 1 juv. (Božič & Štumberger 2011)
Dolgorepa govnačka Stercorarius longicaudus
(1) 3. 7. 1996, Markovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (Denac & Korošec 2000)
Velika govnačka Stercorarius skua
(1)	17. 9. 1841, Ljubljansko barje, 1 os. (Sajovic 1914)
(2)	III. 1913, Kokrščica pri Rupi, Kranj, 1 os. (Sajovic 1917)_
(3)	18. 9. 1997, Ormoško jezero, 1 juv. (Božič 1998)11
Zalivski galeb Chroicocephalus genei
(1)	11. 4. 1990, Hotinja vas, 1 os. (Vogrin 1990B)
(2)	10. 3.-7. 4. 1991, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (Jančar & Kmecl 1992)
(3)	18.-20. 4. 2005, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (Škornik 2012)
(4)	11.-15. 5. 2007, Škocjanski zatok, 4 ad. (I. Brajnik & B. Mozetič osebno)
(5)	30 .7. 2007, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 juv. (Bombek 2011)
(6)	19. 7. 2011, Škocjanski zatok, 2 os. (B. Mozetič osebno)
Sredozemski galeb Larus audouinii
Vrsta je bila dodana na seznam leta 2001 (Božič 2001D) na podlagi zapisa v Kralj (1997). Ta na podlagi Schiavuzzijevega (Schiavuzzi 1881) in Reiserjevega pisanja (Reiser 1897) omenja opazovanje iz Pirana. Schiavuzzi (1881) navaja opazovanje te vrste pri Piranu leta 1880, vendar v svojem kasnejšem delu piše, da je šlo za pomoto pri določitvi (Schiavuzzi 1883). Reiserjev članek (Reiser 1897) opisuje njegovo potovanje z ladjo iz Trsta na Krf. Sredozemskega galeba je opazoval pri Krfu, dodatno pa omenja opazovanje iz tržaškega pristanišča "pred mnogimi leti". Na podlagi pregledanih virov ni mogoče sklepati, da je bila vrsta opazovana v Sloveniji, zato se odstrani s seznama v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic.
The species was added to the list in 2001 (Božič 2001D), based on Kralj (1997). In this work, an observation from Piran is mentioned on the basis of Schiavuzzi (1881) and Reiser (1897). Schiavuzzi (1881) writes about an observation of this species from Piran in 1880, but he subsequently dismisses it as a misidentification (Schiavuzzi 1883). Reiser (1897) describes his journey by ship from Trieste to Corfu. He observed an Audouin's Gull near Corfu and refers to a record from the port of Trieste from "many years ago". The sources studied offer no firm evidence that the species has ever been recorded in Slovenia and has therefore been removed from the national list.
Ribji galeb Larus ichthyaetus
(1)	10. 2. 1996, Melje, Maribor (reka Drava), 2 os. (1 ad., 1 1st-w.) (Božič 1997) 11. 2. 1996, Melje, Maribor (reka Drava), 2 os. (1 ad., 1 1st-w.) (Božič 1997) 9. 3. 1996, Ormoško jezero, 1 1st-w. (Božič 1997)
11. 3. 1996, Markovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (Božič 1997)1
(2)	26. 12. 1996, Melje, Maribor (reka Drava), 1 ad. (Božič 1997) 30. 12. 1996, Budina, Ptujsko jezero, 1 ad. (Božič 1997)
11. 1. 1997, Melje, Maribor (reka Drava), 1 ad. (Božič 1997) 25. 1. 1997, Markovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (Božič 1997) 6. 2. 1997, Markovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (Božič 1997)1
(3)	6.—8. 2. 1998, Ptujsko jezero, 1 ad. (Štumberger 2000c)
(4)	16. 6. 1998, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 2cy (Štumberger 2000c)
Črnomorski galeb Larus cachinnans
(1)	3. 12. 1994, Markovci, Ptujsko jezero, 1 ad. S kadaver (RuBiNič 1997)
(2)	28. 11. 1998, Mavčiče (reka Sava), 2 ad. (B. Rubinic osebno)
(3)	12. 12. 1998, Sečoveljske soline, 1 ad. (B. Rubinic osebno)
(4)	26. 10. 2003, Mavčiče (reka Sava), 15 os. (B. Rubinic osebno)
(5)	16. 11. 2003, Fontanigge, Sečoveljske soline, 12 ad. (B. Rubinic osebno)
(6)	10. 10. 2004, Mavčiče (reka Sava), 2 os. (1 ad., 1 2nd-w.) (B. Rubinic osebno)
(7)	17. 9. 2006, Mavčiče (reka Sava), 9 os. (B. Rubinic osebno)
(8)	21. 9. 2006, Mavčiče (reka Sava), 8 ad. (B. Rubinic osebno)
(9)	25. 9. 2006, Mavčiče (reka Sava), 8 ad. (B. Rubinic osebno)
(10)	5. 10. 2006, Mavčiče (reka Sava), 1 ad. (B. Rubinic osebno)
(11)	13. 10. 2006, Mavčiče (reka Sava), 9 ad. (B. Rubinic osebno)
(12)	18. 10. 2006, Mavčiče (reka Sava), 8 os. (B. Rubinic osebno)
(13)	19. 10. 2006, Mavčiče (reka Sava), 1 ad. (B. Rubinic osebno)
(14)	10. 11. 2006, Mavčiče (reka Sava), 1 ad. (B. Rubinic osebno)
(15)	14. 11. 2006, Mavčiče (reka Sava), 1 ad. (B. Rubinic osebno)
(16)	20. 11. 2006, Mavčiče (reka Sava), 1 ad. (B. Rubinic osebno)
(17)	1 .12. 2007, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (Bordjan & Božič 2009A)
(18)	16. 1. 2010, Ptujsko jezero, 1 os. (Božič 2010)
(19)	26. 10. 2010, med Podovo in Šikolami, 6 os. (D. Bordjan osebno)
(20)	26. 10. 2010, zadrževalnik Medvedce, 4 os., (D. Bordjan osebno)
(21)	1. 11. 2010, med Podovo in Šikolami, 2 os. (D. Bordjan osebno)
(22)	1. 11. 2010, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (D. Bordjan osebno)
(23)	13. 11. 2010. zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(24)	20. 12. 2010, Ptujsko jezero, 80 os. (L. Božič osebno)
(25)	20. 12. 2010, Ormoško jezero, 466 os. (L. Božič osebno)
(26)	22. 12. 2010, Ormoško jezero, 320 os. (L. Božič osebno)
(27)	23. 12. 2010, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (D. Bordjan osebno)
(28)	27. 12. 2010, Ptujsko jezero, 665 os. (L. Božič osebno)
(29)	27. 12. 2010, Ormoško jezero, 244 os. (L. Božič osebno)
(30)	28. 12. 2010, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(31)	31. 12. 2010, Ormoško jezero, 1140 os. (L. Božič osebno)
(32)	1. 1. 2011, Cerkniško jezero, 2 imm. (D. Bordjan osebno)
(33)	4. 1. 2011, Ptujsko jezero, 45 os. (L. Božič osebno)
(34)	6. 1. 2011, Ormoško jezero, 260 os. (L. Božič osebno)
(35)	10. 1. 2011, Ormoško jezero, 534 os. (L. Božič osebno)
(36)	15. 1. 2011, Ptujsko jezero, 81 os. (Božič 2011A)
(37)	16. 1. 2011, gramoznica Hoče, 1 ad. (D. Bordjan osebno)
(38)	16. 1. 2011, zadrževalnik Medvedce, 5 os. (D. Bordjan osebno)
(39)	23. 1. 2011, zadrževalnik Požeg, 1 ad. (D. Bordjan osebno)
(40)	23. 1. 2011, zadrževalnik Medvedce, 6 os. (D. Bordjan osebno)
(41)	26. 1. 2011, Ormoško jezero, 58 os. (L. Božič osebno)
(42)	26. 1. 2011, Ptujsko jezero, 26 os. (L. Božič osebno)
(43)	7. 2. 2011, Ormoško jezero, 59 os. (L. Božič osebno)
(44)	7. 2. 2011, Ptujsko jezero, 58 os. (L. Božič osebno)
(45)	18. 2. 2011, Ptujsko jezero, 26 os. (L. Božič osebno)
(46)	26. 2. 2011 Ormoško jezero, 162 os. (L. Božič osebno)
(47)	26. 2. 2011, Ptujsko jezero, 116 os. (L. Božič osebno)
(48)	28. 2. 2011, Ormoško jezero, 357 os. (L. Božič osebno)
(49)	5. 3. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(50)	13. 3. 2011, Cerkniško jezero, 1 os. (A. Škoberne osebno)
(51)	19.—20. 3. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(52)	31. 3. 2011, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (D. Bordjan osebno)
(53)	16. 4. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(54)	29. 4. 2011, Rački ribniki, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(55)	6. 5. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(56)	28. 5. 2011, zadrževalnik Požeg, 1 3cy (D. Bordjan osebno)
(57)	28. 5. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(58)	10. 8. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (D. Bordjan osebno)
(59)	1. 10. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(60)	22. 10. 2011, zadrževalnik Medvedce, 2 ad. (D. Bordjan osebno)
(61)	12. 11. 2011, zadrževalnik Požeg, 1 2cy (D. Bordjan osebno)
(62)	12. 11. 2011, zadrževalnik Medvedce, 8 os. (6 ad., 2 imm.) (D. Bordjan osebno)
(63)	20. 11. 2011, zadrževalnik Požeg, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(64)	20. 11. 2011, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (D. Bordjan osebno)
(65)	4. 12. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(66)	6. 12. 2011, Ptujsko jezero, 4 os. (L. Božič osebno)
(67)	7. 12. 2011, zadrževalnik Medvedce, 10 os. (D. Bordjan osebno)
(68)	11. 12. 2011, zadrževalnik Medvedce, 452 os. (D. Bordjan osebno)
(69)	17. 12. 2011, zadrževalnik Medvedce, 56 os. (D. Bordjan osebno)
(70)	22. 12. 2011 Ptujsko jezero, 850 os. (L. Božič osebno)
(71)	22.—26. 12. 2011, Škocjanski zatok, 4 1cy (D. Stanič osebno)
(72)	29. 12. 2011, Ptujsko jezero, 245 os. (L. Božič osebno)
(73)	30. 12. 2011, zadrževalnik Medvedce, 18 os. (D. Bordjan osebno)
(74)	31. 12. 2011, gramoznica Hoče, 13 os. (7 ad., 6 imm.) (D. Bordjan osebno)
O vrsti imamo podatke le za območja, kjer potekajo oziroma so potekala redna štetja vodnih ptic in je bila vrsta obravnavana ločeno od rumenonogega galeba L. michahellis. Da bi ugotovili status vrste v Sloveniji, prosimo opazovalce za podatke o opazovanjih te vrste (nujen je opis, zaželena je fotografija).
The species has been recorded only at sites where regular waterbird counts have taken place and the observers distinguished this species from Yellow-legged Gull L. michahellis. To help ascertain the status of the species in Slovenia, observers should submit their records (description required, photographs desirable).
Ledni galeb Larus hyperboreus (1) 19. 12. 1915, Radovljica, 1 os. (Sajovic 1917)
Veliki	galeb Larus marinus
(1)	1841, Bohinjsko jezero, 1 os. (zbirka PMS)_
(2)	18. 5. 1986, Ptujsko jezero, 3 imm. (Janžekovič 1986B)
(3)	26. 11.—4. 12. 1994, Markovci, Ptujsko jezero, 1 juv. (Božič 1995A)
(4)	23. 12. 1995, Ormoško jezero, 1 ad. (Sovinc 1997)
(5)	10. 1. 1995, Škalsko jezero, 1 os. (Gregori & Šere 2005)
(6)	11. 1. 1997, Turnišče, Ptujsko jezero, 1 ad. (Denac 2001)
(7)	2.—15. 1. 2011, Levišče, Cerkniško jezero, 1 2nd-w. (D. Bordjan osebno)
Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica
(1)	18. 5. 1986, Markovci, Ptujsko jezero, 1 os. (Janžekovič 1986c)
(2)	25. 5. 1990, Ig, 1 os. (Trontelj 1991)
(3)	2. 6. 1992, Cerkniško jezero, 2 os. (Kmecl & Rižner 1993)
(4)	20. 6. 1992, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Vrezec 1993)
(5)	9. 7. 1992, Sečoveljske soline, 1 os. (Božič 1994A)
(6)	21. 5. 1994, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 os. (Rubinič 1995)
(7)	17. 5. 1997, Turnišče, Ptujsko jezero, 1 os. (Božič 200ib)
(8)	25. 6. 2002, Škocjanski zatok, 1 os. (Szymanski 2002)
(9)	26. 6. 2006, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 os. (A. & G. Klemenčič osebno)
(10)	6. 7. 2006, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan & Božič 2009A)
(11)	26. 5. 2008, Rešeto, Cerkniško jezero, 2 os. (D. Bordjan & A. Škoberne osebno)
(12)	24. 6. 2008, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan & Božič 2009A)
(13)	15. 6. 2010, Ormoško jezero, 3 os. (Vrezec 2012B)
(14)	27.-28. 4. 2011, Ormoško jezero, 1 os. (L. Božič osebno)
(15)	25. 6. 2011, Lera, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 20iib)
(16)	6. 7. 2011, Ormoško jezero, 1 os. (T. Basle osebno)
Bengalska čigra Sterna bengalensis (1) 5. 6. 1993, Ormoško jezero, 1 os. (Denac 1995)
Njorka Alca torda
Vrsta je bila dodana na seznam leta 1989 (Komisija za redkosti 1989). Leta 1993 je bila označena kot "pogojno uvrščena na spisek dosedaj ugotovljenih ptic Slovenije" (Komisija za redkosti 1993), saj je obstajal dvom, ali je bila opazovana na območju Slovenije. Za vrsto obstaja več podatkov iz Tržaškega zaliva, vendar so vsi podatki z navedeno lokacijo z ozemlja Italije (Schiavuzzi 1887). Njorka se zato odstrani s seznama v Sloveniji ugotovljenih ptic.
The species was added to the national list in 1989 (Komisija za redkosti 1989). In 1993, it was "provisionally included into the list of birds hitherto recorded in Slovenia" (Komisija za redkosti 1993), as it was doubtful whether it had been recorded within the borders of Slovenia. There are several records of this species from the Gulf of Trieste, but all from Italy (Schiavuzzi 1887). The species has therefore been removed from the national list.
Črna njorka Cepphus grylle (1) 2.-3. 1. 1994, Ormoško jezero, 1 1st-w. (Božič & Štumberger 1994)
Mormon Fratercula arctica (1) 1. 11. 1983, Vratja vas, 20 os. (Grošelj 1990A)
Kirgiška sadža Syrrhaptes paradoxus
(1)	1863, Tolmin, 1 os. (Brusina 1888)
(2)	24. 7. 1864, Mengeš, 1 os. (Sajovic 1908)
(3)	14. 5. 1888, Martinjak, Cerkniško polje, 2 os. (Brusina 1888)
(4)	1888, Mirna Peč, 1 os. (Pintar 1909)
(5)	1888, Krško, 5 os. (Brusina 1888)
(6)	1. 6. 1908, Prestranek, 5 os. (Sajovic 1908)
Čopasta kukavica Clamator glandarius
(1)	2.-5. 5. 1992, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Božič 1993A)
(2)	14. 3. 2005, Pobegi, 1 os. (I. Brajnik osebno)
Snežna sova Bubo scandiacus (1) I. 1890, Stražišče pri Kranju, 1 os. (Ponebšek 1916)
Skobčja sova Surnia ulula
Vrsta je bila na seznam dodana leta 2001 (Božič 200id), saj je bila dotlej "izpuščena po pomoti". Na seznam je bila uvrščena na podlagi podatka s Pohorja (Koprivnik 1914). Avtor v prispevku ne navaja ne natančnejšega
kraja ne letnice opazovanja. Iz zapisa tudi ni razvidno, da bi bilo to opazovanje poudarjeno kot posebno, saj je vrsta omenjena skupaj s pogostejšimi vrstami sov. Izmed sodobnikov delo citira le Ponebšek (1916) kot: "Koprivnik jo imenuje med pticami Pohorja." Reiser (1925) skobčje sove ne omenja. Zaradi dvoma o verodostojnosti poročila in izostanka omembe v Reiserjevem delu se vrsta odstrani s seznama v Sloveniji ugotovljenih vrst ptic.
The species was added to the national list in 2001 (Božič 200id), prior to which it was "excluded from the list in error". The addition was based on a record from Pohorje Mts (Koprivnik 1914). The author gives neither a precise location nor the year of observation. Moreover, the observation does not seem to be regarded as extraordinary, for the species is mentioned along with other commoner owl species. Among Koprivnik's contemporaries only Ponebšek (1916) mentions this work as: "Koprivnik lists it among the birds of Pohorje." Reiser (1925) does not mention the species at all. Because of the dubious reliability of the original report and the absence from Reiser's work, the species has been removed from the national list.
Močvirska uharica Asio flammeus
(1)	1891 (leto razstave), Ljubljansko barje, 1 $ (zbirka PMS)
(2)	16. 9. 1910, Metlika, 1 os. (zbirka PMS)
(3)	26. 2. 1915, Huje pri Kranju, 1 os. (zbirka PMS)
(4)	16. 9. 1925, Ježica, Ljubljana, 1 os. (zbirka PMS)
(5)	4. 5. 1936, izliv Borovniščice, Ljubljansko barje, 1 os. na gnezdu (Brehm 1939)_
(6)	15. 4. 1984, Hraše, Lesce, 1 os. (Kozinc 1990)
(7)	28. 4. 1984, Rače, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(8)	12.—19. 2. 1989, Ribnica na Dolenjskem, 1 os. (Perušek 1990)
(9)	18. 3. 1997, Grmez, 1 kadaver (Tome & Vrezec 1997)
(10)	27. 11. 2000, Ljubljansko barje, 1 os. (Božič 2001c)
(11)	13. 4. 2002, Družmirsko jezero, 1 os. (Gregori & Šere 2005)
(12)	9. 4. 2003, Iška Loka, 1 os. (Šere 2003)
(13)	17. 2. 2005, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(14)	24. 3. 2006, Pobegi, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(15)	16. 10. 2006, Žerovnica, Cerkniško jezero, 1 os. (Brinke & Viktora 2006)
(16)	6.—30. 4. 2007, Dragonja vas, 1 os. (Vogrin 2009)
(17)	3. 2.—6. 4. 2008, Ig, do 7 os. (Esenko 2008, Šere 2008B)
(18)	28. 3. 2008, Smokuč, 1 2cy kasneje pogine (Orehar 2010)
(19)	30. 3. 2008, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 2 os. (Škoberne 2008)
(20)	31. 1. 2009, Bistra, Ljubljansko barje, 1 os. (D. Bordjan osebno)
(21)	1. 4. 2009, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan & Božič 2009c)
(22)	28. 5. 2009, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan & Božič 2009c)
(23)	23. 9. 2009, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan & Božič 2009c)
(24)	25. 11. 2009, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(25)	21. 1. 2010, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(26)	7. 3.—8. 5. 2010, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Bordjan 2010c)
(27)	15. 5. 2010, Breginjski Stol, 1 os. (Jančar et al. 2011)
(28)	27. 3.—16. 4. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (T. Basle, D. Bordjan, M. Gamser & J. Novak osebno)
(29)	25. 12. 2011, Ponova vas, 1 os. (T., G., B. & R. Mihelič osebno)
Bledi hudournik Apus pallidus
(1)	1. 4. 1994, Ankaran, 1 os. (Sovinc 1997)
(2)	17. 4. 2011, Bertoška bonifika, Koper, 1 os. (Miklavec 20iib)
Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax
(1)	16. 4. 1933, Kredarica, Julijske Alpe, 2 os. (Župančič 1980)_
(2)	30. 6.—2. 7. 1955, Tičarica, 2 os. (Matvejev 1981A)
žalobna sinica Poecile lugubris
(1)	12. 5. 1966, Portorož, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(2)	20. 6. 1980, Kubed, 2 os. (Geister 1980c)
(3)	5. 6. 1993, Divača, 1 os. (Geister 1995)
(4)	29. 5. 2002, Lipniška planota, Zazid, 1 os. (Mihelič 2004, A. & J. Figelj osebno)
(5)	3. 4. 2004, Zazid, 1 os. (Mihelič 2004)
Laški škrjanec Melanocorypha calandra
(1)	23. 5. 1987, Ankaran, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(2)	26. 6. 2005, Banjšice, 1 os. (Tout 2009B)
Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla
(1)	22. 4. 1976, Stožice, Ljubljana, 10 os. (Šere 1982)
(2)	28. 4. 1978, Jurjevica, 20 os. (Kozina 1980)
(3)	21. 4. 1992, Karolinski dvor, Ljubljansko barje, 1 os. (Šere 1994)
(4)	2. 4. 1994, Matena, 1 os. (Trontelj 2001B)
(5)	26. 4. 2000, Koper, 3 os. (Trontelj 2001c)
(6)	20. 4. 2002, Šempasko polje, 1 os. (Figelj 2005)
(7)	12. 5. 2010, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Ploj & Basle 2010)
(8)	6. 6. 2010, Volovja reber, 2 os. (P. Grošelj osebno)
(9)	8. 6. 2010, med Viševkami in Retjem, Cerkniško jezero, 1 os. (Bordjan 2011c)
(10)	14. 5. 2011, Brežice, gramoznica Vrbina, 1 os. (Likar 2011)
Uhati škrjanec Eremophila alpestris (1) 23. 9. 1994, Jeprca, 3 os. (Trilar 1999)
Kraljičica Phylloscopus proregulus (1) 15. 10. 1999, Vnanje Gorice, 1 obr. (Tekavčič 2009)
Mušja listnica Phylloscopus inornatus
(1)	2. 10. 1991, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Šere 1991B)
(2)	13. 10. 1996, Škofljica, 1 obr. (Šere & Grošelj 1997)
(3)	10. 10. 1997, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Šere & Grošelj 1997)
(4)	19. 10. 1997, Črna vas, 1 obr. (Šere & Grošelj 1997)
(5)	15. 10. 2000, Babna Gorica, 1 obr. (J. Bricelj, podatkovna baza PMS)
(6)	6. 10. 2001, Ravnica, Nova Gorica, 1 obr. (D. Bon, podatkovna baza PMS)
(7)	13. 10. 2002, Bilje, 1 obr. (M. Keber, podatkovna baza PMS)
(8)	29. 9. 2006, Retje, Cerkniško jezero, 1 obr. (T. Trilar, podatkovna baza PMS)
(9)	29. 9. 2007, Loka pri Zidanem Mostu, 1 obr. (Gobec 2009)
(10)	7. 10. 2007, Vosek, 1 obr. (Bračko 2008)
(11)	20. 9. 2008, Bilje, 1 obr. (M. Keber, podatkovna baza PMS)
(12)	8. 10. 2009, zadrževalnik Požeg, 1 obr. (Vreš 2010A)
Rjava listnica Phylloscopus fuscatus
(1)	29. 9. 2001, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (R. Tekavčič & D. Šere, podatkovna baza PMS)
(2)	20. 10. 2004, Hraše, Smlednik, 1 obr. (Grohar 2009)
Svetlooka penica Sylvia crassirostris
(1)	13. 5. 2003, Volovja reber, 1 ad. $ (D. Šere osebno)
(2)	VI. 2009, Cerje, Opatje selo, 1 ad. $ (I. Zanutto, D. Stanič & J. Figelj osebno)
(3)	11. 5.—13. 6. 2011, Kuk, Movraž, 1 ad. $ obr. (D. Fekonja, podatkovna baza PMS)
Podatka iz leta 1975 (Gregori 1976B) sta odstranjena s seznama, saj iz zapisa ni razvidno, ali je avtor vrsto i80
sploh opazoval. Za vse opazovane ptice je bilo potrjeno, da pripadajo podvrsti S. h. crassirostris, ki je medtem dobila status samostojne vrste (Shirihai et al. 2001).
The two records from 1975 (Gregori 1976B) have been removed from the list, for it is unclear whether the author actually observed the species. All other records could be reliably identified as S. h. crassirostris, which now has species status (Shirihai et al. 2001).
Mali vrtnik Iduna caligata
(1)	16. 9. 1999, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Božič 2001c)
(2)	13. 9. 2001, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (R. Tekavčič & D. Šere, podatkovna baza PMS)
Bledi vrtnik Iduna pallida
(1)	4. 5. 1995, Miloki, 1 S (Gjerkeš 1998)
(2)	25. 5. 1997-VI. 1997, Ankaran, 1 S (Gjerkeš 1998)
(3)	20. 4. 1998-VI. 1998, Ankaran, 2 os. (1 S, 1 $) (Gjerkeš 1998)
(4)	30. 5. 1998-VI. 1998, Ankaran, 1 S (Gjerkeš 1998)
(5)	26. 4. 2005, Hrvoji, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(6)	14. 6. 2005, Topolovec, Pregara, 1 os. (I. Brajnik & M. Gjerkeš osebno)
(7)	22. 6. 2005, Boršt, Marezige, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(8)	13. 5. 2006, Topolovec, Pregara, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(9)	28. 5. 2006, Triban, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(10)	20. 5. 2007, Hrvatini, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(11)	5. 6. 2007, Kolomban, 1 os. (I. Brajnik & M. Gjerkeš osebno)
(12)	5. 6. 2007, Barizoni, 1 os. (I. Brajnik & M. Gjerkeš osebno)
(13)	6. 5. 2008, Triban, 1 os. (I. Brajnik osebno)
(14)	1. 6. 2008, Loke, Kromberk, 1 os. (A. Figelj osebno)
Vrsta je bila na območju Ankarana opazovana večkrat v posameznem letu in je tam verjetno gnezdila. Opazovanja s Savudrijskega hriba (Škornik et al. 1990) so iz pregleda izključena, saj območje ni v Sloveniji.
The species was observed near Ankaran several times within a given year and probably bred there. The observations from Savudrijski hrib (Škornik et al. 1990) are excluded from the area, given that the area lies outside Slovenia.
Povodna trstnica Acrocephalus paludicola
(1)	10. 9. 1974, Sečoveljske soline, 1 obr. (I. Geister, arhiv PMS)
(2)	3. 9. 1975, Sečoveljske soline, 2 obr. (D. Šere, arhiv PMS)
(3)	11. 9. 1975, Sečoveljske soline, 1 obr. (I. Geister, arhiv PMS)
(4)	30. 4. 1976, Sečoveljske soline, 2 obr. (I. Geister & D. Šere, arhiv PMS)
(5)	7. 9. 1976, Sečoveljske soline, 1 obr. (J. Gračner, arhiv PMS)
(6)	8. 9. 1976, Sečoveljske soline, 1 obr. (I. Geister, arhiv PMS)
(7)	11. 9. 1982, Sečoveljske soline, 2 obr. (J. Gračner & D. Šere, arhiv PMS)
(8)	23. 8. 1983, Sečoveljske soline, 1 obr. (Škornik 2012)
(9)	16. 9. 1987, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (T. Jančar & D. Ota, arhiv PMS)
(10)	29. 8. 1988, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (p. Grošelj, arhiv PMS)
(11)	25. 7. 1998, Ozeljan, 1 os. (Trontelj 2001A)
Število obročkanih ptic po posameznih letih se deloma razlikuje od poročil o obročkanih pticah (Božič 2009, Šere 2009). Tri obročkane ptice iz leta 1976 so bile izločene s seznama, saj njihovi biometrični podatki niso ustrezali povodni trstnici. Ptica iz leta 1986 je bila obročkana na Hrvaškem, pri pticah iz leta 1990 in 1991 je prišlo do pomote pri zapisu v letno obročkovalsko poročilo, saj so bile v resnici bičje trstnice A. schoenobaenus. Pri treh pticah iz leta 1992 je šlo najverjetneje za napačno določitev.
The number of ringed birds does not match the numbers given in bird ringing reports (Božič 2009, Šere 2009). Three birds from 1976 have been excluded from the list, as their biometric data did not match those of an Aquatic Warbler. A bird from 1986 was ringed in Croatia, the birds from 1990 and 1991 were mistakenly reported as Aquatic Warblers and were actually Sedge Warblers A. schoenobaenus. The three birds from 1992 were most probably misidentified.
Plevelna trstnica Acrocephalus agricola
(1)	4. 8. 1992, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (B. Lapanja, arhiv PMS)
(2)	29. 8. 1992, Cerkniško jezero, 1 obr. (J. Gračner, arhiv PMS)
(3)	9. 10. 1996, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (P. Grošelj, arhiv PMS)
(4)	13. 8. 1997, Grmez, 1 obr. (J. Gračner, arhiv PMS)
(5)	17. 9. 1997, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (R. Tekavčič & M. Gobec, arhiv PMS)
(6)	15. 8. 2004, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Šere 2008E)
(7)	2. 9. 2011, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 obr. (Škornik 20iid)
Robidna trstnica Acrocephalus dumetorum
(1)	16. 9. 1990, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Šere 1991A)
(2)	21. 9. 1995, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (f. Bračko, arhiv PMS)
(3)	20. 9. 1996, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (f. Bračko, arhiv PMs)
(4)	21. 9. 1996, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (f. Bračko, arhiv PMs)
(5)	18. 8. 1998, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (p. Grošelj & S. Černalogar, arhiv PMS)
(6)	20. 8. 1998, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (p. Grošelj & S. Černalogar, arhiv PMS)
(7)	26. 8. 1998, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (b. Lapanja & A. Gantar, arhiv PMS)
(8)	22. 8. 2003, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (B. Lapanja, podatkovna baza PMS)
(9)	26. 8. 2005, Slovenja vas, Ptuj, 1 obr. (Bračko 2006)
(10)	23. 8. 2007, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (B. Lapanja, podatkovna baza PMS)
(11)	6. 9. 2008, Kozlerjeva gošča, 1 obr. (D. Šere, podatkovna baza PMS)
(12)	30. 9. 2008, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (B. Lapanja, podatkovna baza PMS)
(13)	11. 8. 2010, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (P. Grošelj, podatkovna baza PMS)
(14)	23. 8. 2010, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 1 obr. (B. Lapanja, podatkovna baza PMS)
(15)	27. 8. 2010, Srmin, 1 obr. (R. Piciga, podatkovna baza PMS)
(16)	26. 8. 2011, Košaki, Maribor, 1 obr. (F. Bračko, podatkovna baza PMS)
Skalni brglez Sitta neumayer
Vrsta je bila dodana na seznam v kategorijo B leta 2001 (Božič 2001D) na podlagi zapisa v Matvejev & Vasic (1973). Ta navedba je brez kraja in datuma opazovanja. O še enem opazovanju piše Surina (1999). To opazovanje je komisija zavrnila, vendar pomotoma svoje odločitve ni objavila v poročilu. Vrsta se odstrani s seznama v Sloveniji ugotovljenih ptic.
The species was added to Category B of the national list in 2001, based on Matvejev & Vasic (1973). The record is not accompanied by location or date of the observation. An additional observation is described in Surina (1999). This record was rejected by the Committee, but the decision was not published in any report. The species has been removed from the national list.
Rožnati škorec Pastor roseus
(1)	1871, Ponoviče, 2 os. (zbirka PMS)
(2)	1899 (leto razstave), Ljubljana, 1 os. (zbirka PMS)
(3)	jesen 1901, Maribor, 1 os. (Reiser 1925)
(4)	30. 5. 1907, Črnomelj, 2 os. (1 S, 1 g) (zbirka PMS)
(5)	V. 1911, Vipava, "večja jata" (Sajovic 1912)_
(6)	1973, Dobrovniški log (Ginjevec), Lendava, 2 ad. (gnezditev) (Nemesszeghy 1986)
(7)	29. 5. 1975, Lesce, 10 os. (Šere 1983)
(8)	26.-29. 5. 1983, Vič, Ljubljana, 3 os. (Šere 1983)
(9)	20. 6. 1988, Ankaran, 30 os. (od tega vsaj polovica mladostnih) (Gjerkeš 1990)
(10)	konec V. 1989, Vrhnika, Ljubljansko barje, 2 ad. S (Grošelj 1990B)
(11)	24. 9. 1989, letališče Portorož, 1 os. (Škornik 1991B)
(12)	1. 6. 1996, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 ad. S (Grošelj 1999A)
(13)	25. 5. 2002, Bevke, 5 os. (Tome 2003)
(14)	30. 5. 2002, Spodnji Gaj pri Pragerskem, 66 os. (Kerček 2004)
(15)	26. 5. 2005, med Tolminom in Kobaridom, 3 os. (Bordjan & Krofel 2006)
Opazovanje iz Idrije (Freyer 1842) je iz pregleda izključeno, saj ni opremljeno z datumom. Opazovanje iz Litije iz leta 1871 (Schulz 1890) je iz pregleda izključeno, saj gre najverjetneje za iste osebke kot v muzejski zbirki. Matvejev (1973) navaja le letnico 1960 brez kraja, zato je to opazovanje izključeno iz pregleda.
The record from Idrija (Freyer 1842) is excluded from the review, because there is no date or year given. The record from Litija in 1871 (Schulz 1890) is excluded from the review because it most probably involves the same birds as those in the collection of the Slovenian Natural History Museum. Because Matvejev (1973) states only the year 1960 without mention of the locality, this record is also excluded from the review.
Grahasti droznik Zoothera dauma (1) 19. 11. 1973, Stožice, Ljubljana, 1 os. (Šere 1982)
Plavščica Tarsiger cyanurus (1) 23. 11. 2000, Hum, Podsabotin, 1 1cy S obr. (Božič 2001A)
Vrsta je na seznamu iz leta 2001 (Božič 2001D) uvrščena v kategorijo D. Na ptici ni bilo znakov zadrževanja v ujetništvu, prav tako je primeren datum opazovanja, zato je bila vrsta premeščena v kategorijo A.
In 2001 list, the species appears in Category D (Božič 2001D). The bird showed no signs of captive origin and the date of occurrence was consistent with an observation of a wild individual. The species has been transferred to Category A.
Sredozemski kupčar Oenanthe hispanica
(1)	25. 4. 1964, Črniče, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(2)	18. 5. 1965, Malovše, 2 os. (1 S, 1 $) (Komisija za redkosti 1993)
(3)	11. 9. 1981, Markovci, Spuhlja, 1 S (Štumberger 1992)
(4)	24. 8. 1982, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik et al. 1990)
(5)	10. 4. 1983, Koper, 1 os. (Škornik et al. 1990)
(6)	5. 4. 1992, Gorenje jezero, Cerkniško jezero, 1 ad. S (O. h. melanoleuca) (Kmecl & Rižner 1992c)
(7)	22. 4. 1993, Pragersko, 1 ad. S (Vogrin 1993)
(8)	30. 4. 2000, Zapotok, Turjak, 1 ad. $ (O. h. melanoleuca) (Jančar 2001)
(9)	18.-19. 4. 2002, Sajevško polje, Hruševje, 1 ad. S (O. h. melanoleuca) (Polak 2003)
(10)	12. 5. 2005, Golec, Branik, 1 ad. S (J. Figelj osebno)
(11)	26. 5. 2010, Breginjski Stol, 1 ad. S (p. Tout osebno)
(12)	7. 5. 2011, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 1 ad. S (O. h. melanoleuca) (Bordjan & Škoberne 2011)
Travniški vrabec Passer hispaniolensis
(1)	10. 10. 1989, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 S (Grošelj 1989A)
(2)	29. 9. 1997, Orehova vas, 1 S (Vogrin 1997)
(3)	29. 5.-28. 6. 1999, Bizeljsko, 1 S (Vrezec & Štumberger 2000)
(4)	4. 7. 1999, Apače, Dravsko polje, 1 S (Vrezec & Štumberger 2000)
(5)	15. 5. 2004, Stojbe, Sečoveljske soline, 1 S obr. (I. Brajnik & D. Šere, podatkovna baza PMS)
(6)	2. 11. 2007-22. 2. 2008, Škocjanski zatok, do 202 os. (I. Brajnik, B. Mozetič & C. Trani osebno)
(7)	18. 4. 2008, Škocjanski zatok, 2 os. (I. Brajnik, B. Mozetič & C. Trani osebno)
(8)	7. 11. 2008—2. 1. 2009, Škocjanski zatok, do 14 os. (I. Brajnik, B. Mozetič & C. Trani osebno)
(9)	17. 4. 2009, Škocjanski zatok, 2 os. (I. Brajnik, B. Mozetič & C. Trani osebno)
(10)	2. 10. 2009, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik, B. Mozetič & C. Trani osebno)
(11)	2. 11.—14. 12. 2009, Škocjanski zatok, do 12 os. (I. Brajnik, B. Mozetič & C. Trani osebno)
(12)	3. 2.—26. 3. 2010, Škocjanski zatok, do 5 os. (I. Brajnik, B. Mozetič & C. Trani osebno)
(13)	18. 3. 2011, Škocjanski zatok, 2 os. (B. Mozetič osebno)
(14)	3.—20. 12. 2011, Škocjanski zatok, do 2 os. (B. Mozetič osebno)
Skalni vrabec Petronia petronia (1) 3. 5. 1987, Ankaran, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
Citronasta pastirica Motacilla citreola
(1)	26. 4. 1987, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. S (Polak 1987)
(2)	13. 4. 2007, Renče, Renški glinokopi, 1 ad. S (T. Berce & I. Kljun osebno)
(3)	19. 4. 2009, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 ad. S (Hanžel 2010B)12
(4)	22. 4. 2009, Zgornji Šturmovci, Ptujsko jezero, 1 ad. S (Bordjan 2010A)12
(5)	13. 4. 2011, Lera, Sečoveljske soline, 1 ad. S (Škornik 20iib)
Ostrožna cipa Anthus richardi
(1)	10. 4. 2008, Dane pri Sežani, 1 os. (Mascia 2009)
(2)	26. 9. 2009, Ljubečna, 1 os. (M. Gamser osebno)
(3)	23. 9. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan osebno)
Konopeljščica Carduelis citrinella13
(1)	20. 6. 1955, Klek, Pokljuka, 1 S (Matvejev 1981B)
(2)	21. 6. 1955, Klek, Pokljuka, 2 os. (1 S, 1 $) (Matvejev 1981B)
(3)	30. 6. 1955, Rjavo jezero, Julijske Alpe, 1 S (Matvejev 1981b)
(4)	5. 7. 1955, Črno jezero, Julijske Alpe, 1 S (Matvejev 1981B)
(5)	10. 7. 1955, Lazovški preval, 2 os. (1 S, 1 $) (Matvejev 1981B)
(6)	13. 5. 1967, planina Bavhe, 1 S (Gregori 1977) 21. 5. 1967, planina Bavhe, 1 S (Gregori 1977)1
(7)	12. 4. 1975, Podkoren, 2 os. (1 S, 1 $) (Gregori 1977)
(8)	19. 11. 1978, Godovič, 1 obr. (Geister 1995)
(9)	1979, planina Bavhe, 1 os. (Geister 1995)
(10)	17. 4. 1980, Tamar, Planica, 1 $ (Lenarčič 1981)
(11)	18. 6. 1981, Jesenice na Gorenjskem, 1 os. (Geister 1995)
(12)	11. 6. 1982, Beli potok, Gozd Martuljek, gnezdo z jajci (Geister 1995)
(13)	26. 6. 1983, planina Zapotok, 1 os. (Geister 1995)
(14)	1984, planina Lipanca, gnezdo z mladiči (Geister 1995)
(15)	X. 1987, Nova Gorica, 1 S ujet (Grošelj 1988B)
(16)	10. 10. 2004, Velika planina, Kamniško-Savinjske Alpe, 3 os. (D. Grohar osebno)
(17)	4. 4. 2005, Kriška planina, 1 obr. (D. Dimnik, podatkovna baza PMS)
(18)	11. 5. 2006, planina Ovčarija, Bohinj, 3 os. (T. Mihelič osebno)
(19)	28. 4. 2010, Klemuški slapovi, 1 os. (T. Mihelič osebno)
Severni repnik Carduelis flavirostris
(1)	X. 1971, Trbovlje, 3 os. (Geister 1971)
(2)	4. 11. 1972, Mariborsko Pohorje, 2 os. (B. Iršič & D. Šere osebno)
(3)	10. 11. 1974, Stožice, Ljubljana, 1 obr. (Šere 1982)
(4)	14. 11. 1974, Spodnja Idrija, 5 obr. (Grošelj 1981c)
(5)	15. 11. 1974, Spodnja Idrija, 2 obr. (Grošelj 1981c)
(6)	24. 11. 1974, ob Ižanski cesti, Ljubljansko barje, 1 os. (zbirka PMS)
(7)	I. 1975, Trbovlje, 2 S (D. Holešek osebno)
(8)	12. 3. 1976, Trbovlje, 1 S obr. (D. Holešek osebno)
(9)	28. 1. 1979, Prule, Ljubljana, 1 S (D. Šere osebno)
(10)	12. 11. 1994, Markovci, Ptujsko jezero, 1 os. (Božič 1995B)
(11)	4. 12. 2010, Ptujsko jezero, 2 S (Gamser 20iib)
Brezovček Carduelis cabaret in C. flammea
Nekdanji podvrsti brezovčka Carduelis flammea cabaret in C. f. flammea imata status samostojnih vrst (Knox 2001). Za Carduelis cabaret je znano, da gnezdi v Sloveniji, "severni" brezovček Carduelis flammea pa se pojavlja pozimi, po doslej znanih podatkih v letih invazij brezovčkov v srednjo Evropo (Šere 1982, Grošelj 1988D). Komisija prosi opazovalce za podatke o opazovanjih "severnih" brezovčkov, dokumentiranih s fotografijo, da bi tako ugotovili status vrste v Sloveniji.
The former subspecies Carduelis flammea cabaret and C. f. flammea now have species status (Knox 2001). The first is known to breed in Slovenia, whereas the second occurs in winter, according to the published data in the years with redpoll invasions into Central Europe (Šere 1982, Grošelj 1988c). Observers should submit their records of Common Redpolls, along with photographs, to help ascertain the status of this species in Slovenia.
Beloperuti krivokljun Loxia leucoptera
(1)	1890 (leto razstave), Ljubljana, 1 os. (zbirka PMS)_
(2)	7. 1. 1985, Rovte, Jesenice, 1 obr. (Komisija za redkosti 1993)
(3)	X. 1985, Kamna Gorica, Radovljica, 1 os. (Grošelj 1988A)
Veliki krivokljun Loxia pytyopsittacus
(1) 25. 12. 1909, Šmarjetna gora, 2 os. (Sajovic 1910)
Smrekov kalin Pinicola enucleator (1) 24. 1. 1914, Radovljica, 3 os. (Sajovic 1917)
Ostroglež Calcarius lapponicus
(1)	3. 11. 1973, Zalog, Ljubljana, 1 obr. (Šere 1980c)
(2)	29. 11. 1974, Govejk, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
(3)	2. 11. 1984, Bukovci, 1 S obr. (Štumberger 1988)
(4)	12. 11. 1985, Logatec, 1 ad. $ obr. (Grošelj 1986)
(5)	20. 11. 1986, Pernica, 1 obr. (Gregori 1989)
(6)	12. 11. 2007, Lera, Sečoveljske soline, 1 1cy $ (Šere 2008c)
Beloglavi strnad Emberiza leucocephalos
(1)	13. 11. 1952, Stožice, Ljubljana, 1 $ (Šere 1980B)
(2)	4. 11. 1973, Zalog, Ljubljana, 1 $ (Šere 1980B)
(3)	15. 11. 1974, Tomišelj, 1 S (Šere 1980B)
(4)	17. 11. 1974, Zalog, Ljubljana, 1 obr. (Šere 1980B)
(5)	24. 11. 1974, Štefanja gora, 1 $ obr. (Šere 1980B)
(6)	31. 10. 1976, Spodnja Idrija, 1 S obr. (Šere 1980B)
(7)	25. 11. 1976, Zalog, Ljubljana, 1 obr. (Šere 1980B)
(8)	22. 10. 1977, Ajševica, 1 S obr. (Šere 1980B)
(9)	21. 11. 1979, Jarše, Ljubljana, 1 $ obr. (Šere 1980B)
(10)	12. 11. 1988, Vodice, Kamnik, 2 1cy $ obr. (Šere 1989)
(11)	12.-13. 11. 1988, Ribnica na Dolenjskem, 1 S (Perušek 1989)
(12)	13. 11. 1988, Nova Gorica, 1 S obr. (Šere 1989)
(13)	18. 2. 1991, Godovič, 1 2cy S obr. (Grošelj 1991)
(14)	22. 3. 1998, Ormož, 1 S obr. (Vreš 1998)
(15)	9. 11. 2003, Mali Otok, 1 $ obr. (B. Koren, podatkovna baza PMS)
(16)	11. 12. 2004, Godovič, 1 $ obr. (P. Grošelj, podatkovna baza PMS)
(17)	23. 10. 2005, Mali Otok, 1 $ obr. (B. Koren, podatkovna baza PMS)
(18)	30. 10. 2005, Brišče, Postojna, 1 $ obr. (B. Koren, podatkovna baza PMS)
Gozdni strnad Emberiza rustica
(1)	22. 11. 1979, Jarše, Ljubljana, 1 obr. (Šere 1980A)
(2)	18. 10. 2004, Šebrelje, Cerkno, 1 obr. (B. Lapanja, podatkovna baza PMS)
(3)	22. 11. 2005, Godovič, 2 obr. (P. Grošelj, podatkovna baza PMS)
(4)	16.—21. 3. 2011, Godovič, 1 2cy $ obr. (P. Grošelj, podatkovna baza PMS)
Mali strnad Emberiza pusilla
(1)	9. 2. 1985, Kleče, Ljubljana, 1 obr. (Šere 1985)
(2)	14. 11. 1986, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 obr. (Vreš 1987)
(3)	6. 10. 1987, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Bračko 1992)
(4)	23. 3. 1988, Šentjakob ob Savi, Ljubljana, 1 obr. (Gračner 1991)
(5)	15. 11. 1992, Studenci, Maribor, 1 os. (Božič 1994D)
(6)	9. 10. 1993, Šebrelje, Cerkno, 1 obr. (B. Lapanja, arhiv PMS)
(7)	21. 10. 1994, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Senegačnik et al. 1998)
(8)	26. 9. 1997, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (Bračko 1999)
(9)	22. 3. 1999, Godovič, 1 os. (Grošelj 1999B)
(10)	1. 10. 1999, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (D. Šere, arhiv PMS)
(11)	15. 10. 1999, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (T. Trilar, arhiv PMS)
(12)	3. 10. 2001, Ajševica, 1 obr. (P. Grošelj, podatkovna baza PMS)
(13)	28. 10. 2001, Bilje, 1 obr. (P. Grošelj, podatkovna baza PMS)
(14)	30. 10. 2001, Bilje, 1 obr. (p. Grošelj, podatkovna baza PMs)
(15)	9. 11. 2003, Mali Otok, 1 obr. (B. Koren, podatkovna baza PMS)
(16)	10. 10. 2006, zadrževalnik Medvedce, 1 obr. (I. Vreš, podatkovna baza PMS)
(17)	7. 10. 2007, Kozlerjeva gošča, 1 obr. (Šere 2008a)
(18)	1. 10. 2009, Vonarje, 1 obr. (Vreš 2010B)
(19)	19. 10. 2011, Jarše, Ljubljana, 1 obr. (D. Petkovšek, podatkovna baza PMS)
Opazovanje iz Logatca februarja 1985 (Grošelj 1986) se odstrani s seznama, saj je iz notice razvidno, da avtor sam ni videl ptice, ampak jo je določil po opisu opazovalca, tako da je pravilna določitev vrste vprašljiva.
The observation from Logatec in February 1985 (Grošelj 1986) has been rejected, since it is clear from the original work that the author himself did not observe the bird, but identified it based on description by the original observer, which makes the identification uncertain.
Kategorija / Category D:
Belolična gos Branta leucopsis
(1)	25. 11. 1975, glinokop Bobovek, 1 os. (Geister 1980B)
(2)	23. 2.—17. 3. 1991, Cerkniško jezero, 1 os. (Kmecl & Rižner 1993)
(3)	17. 1. 2005, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012)
Grivasta gos Branta bernicla (1) 26. 4. 1994, Ledavsko jezero, 1 ad. (B. b. bernicla) (Kmecl & Rižner 1995A)
Formoški kreheljc Anas formosa (1) 16. 10. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 $ (D. Bordjan & M. Gamser osebno) 27. 10. 2011, Šturmovci, Ptujsko jezero, 1 $ (T. Basle & L. Božič osebno)1
Bradata sova Strix nebulosa (1) 14. 1. 1995, Trnovski gozd, 1 os. (Mikuletič 2000)
Kostanjevi strnad Emberiza rutila (1) 10. 10. 1987, Godovič, 1 ad. S (Grošelj 1988c)
Rjavoglavi strnad Emberiza bruniceps (1) 25. 2. 1996, Podpeč, Ljubljansko barje, 1 S (K. Denac osebno)
Kategorija / Category E:
Rumeni žvižgač Dendrocygna bicolor (1) 3. 4.—19. 9. 2006, Lera, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012)
Črni labod Cygnus atratus
(1)	9. 2. 1975, morje pred Sečoveljskimi solinami, 1 os. (Šmuc 1980)
(2)	5. 3.—18. 5. 2007, Škocjanski zatok, 1 os. (I. Brajnik & B. Mozetič osebno)
Komisija se zaveda, da to niso vsa znana opazovanja te vrste v Sloveniji, zato opazovalce prosimo za dodatne podatke o vrsti.
The committee is aware of the fact that the above list of observations is not complete. Observers should therefore submit data on any records not included in this list.
Tibetanska gos Anser indicus
(1)	18. 5. 2005, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 1 ad. (A. & G. Klemenčič osebno)
(2)	27. 5. 2008, Šturmovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič osebno)
(3)	2. 2.—1. 3. 2010, Zbiljsko jezero, 2 ad. (Trebar 2010)
Labodja gos Anser cygnoides (1) 27. 11. 2010—, ribnik Zreče, 1 os. (Kovačič 2011A)
Belolična gos Branta leucopsis (1) 16. 1.—23. 2. 2009, Lent, Maribor (reka Drava), 1 os. (Marinček 2009)
Nilska gos Alopochen aegyptiaca
(1)	II. 2005, Renče, Renški glinokopi, 1 os. (Bordjan & Šinigoj 2011)
(2)	2.—8. 3. 2008, Renče, Renški glinokopi, 1 os. (Bordjan & Šinigoj 2011)
(3)	28. 10. 2010, izliv Lijaka, Renče, 2 os. (Bordjan & Šinigoj 2011)
(4)	12. 4. 2011, Bukovica pri Volčji Dragi, 2 os. (Kovačič 2011B)
(5)	8. 8. 2011—, Moste, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 os. (Vrezec 2011)
(6)	XII. 2011, Domžale, 1 os. (Vrezec 2012A)
Rjasta kozarka Tadorna ferruginea
(1)	VIII. 2003, jezero v Fiesi, 1 os. (Škornik 2012)
(2)	2005, Most na Soči, akumulacija HE Doblar, 2 os. (Bordjan & Božič 2009B)
(3)	2007, Brežice, glinokopi Šentlenart, 1 os. (Bordjan & Božič 2009B)
Nevestica Aix sponsa
(1)	6. 12. 1910, Koseze, Ljubljana, 1 S (Ponebšek 1911)_
(2)	22. 3. 1978, Blejsko jezero, 1 S (Geister 1985)
(3)	XI. 1987, Spodnja Idrija, 1 g (Grošelj 1989B)
(4)	11. 1.—2. 2. 1997, Lent, Maribor (reka Drava) 2 os. (1 S, 1 g) (Bračko 1998)
(5)	11. 12. 1999, Zrkovci (reka Drava), 1 S (Premzl & Tomažič 1999)
(6)	15. 1. 2000, Zrkovci (reka Drava), 1 S (Stumberger 2000B)
(7)	15. 1. 2000, Prule-Fužine, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 S (Stumberger 2000B)
(8)	13. 1. 2001, Zrkovci (reka Drava), 1 S (Stumberger 2001B)
(9)	27. 10. 2001, ribnik pri Hotinji vasi, 1 $ (Bordjan 2003)
(10)	13. 11. 2001, razcep Gruberjevega kanala in Ljubljanice, Ljubljana, 1 S (Bordjan 2003)
(11)	12.1. 2002, Prule-Fužine, Ljubljana (reka Ljubljanica), 2 os. (Stumberger 2002A)
(12)	11. 1. 2003, Zrkovci (reka Drava), 1 S (Stumberger 2005)
(13)	17. 1. 2004, Zrkovci (reka Drava), 1 S (Božič 2005)
(14)	22. 1. 2005, Zrkovci (reka Drava), 1 S (Božič 2005)
(15)	13. 12. 2011, Slovenske Konjice, 1 os. (zbirka PMS)
Čipkasta raca Callonetta leucophrys
(1)	XII. 1994-IV. 1995, Camping Sobec, Lesce (Sobčev bajer), 1 $ (Geister 1996)
(2)	1. 5.-27. 12. 2001, Maribor (reka Drava), 1 S (Basle 2002)
(3)	23. 11. 2008, Brestrnica, Mariborsko jezero, 1 $ (L. Božič osebno)
Grivasta raca Chenonetta jubata
(1)	19. 3. 2003, Kranj (reka Sava), 1 S (Trebar 2003)
(2)	16. 10.-9. 11. 2003, Trbojsko jezero, 1 S (Ciglič & Sere 2004)
Moškatna bleščavka Cairina moschata (1) 3. 4. 1996, Čatež (reka Sava), 1 S (Vrezec 2002)
(2)	20.	1.	1997,	Trbojsko jezero, 2 os. (1 S, 1 $) (Vrezec 2002)
(3)	11.	1.	2003,	Lent, Maribor (reka Drava), 1 os. (Stumberger 2005)
(4)	14.	1.	2006,	Laško (reka Savinja), 3 os. (Božič 2006)
(5)	13.	1.	2007,	Lent, Maribor (reka Drava), 1 os. (Božič 2007)
(6)	13.	1.	2007,	Laško (reka Savinja), 5 os. (Božič 2007)
(7)	13.	1.	2007,	Podpeč (reka Ljubljanica), 1 os. (Božič 2007)
(8)	13.	1.	2007,	reka Borovniščica, Ljubljansko barje, 1 os. (Božič 2007)
(9)	14.	1.	2007,	Brežice, glinokopi Šentlenart, 1 os. (Božič 2007)
(10)	13.	1.	2007,	Vanganelsko jezero, 5 os. (Božič 2007)
(11)	12.	1.	2008,	Lent, Maribor (reka Drava), 1 os. (Božič 2008A)
(12)	12.	1.	2008,	Laško (reka Savinja), 4 os. (Božič 2008A)
(13)	12.	1.	2008,	Škalsko jezero, 3 os. (Božič 2008A)
(14)	12.	1.	2008,	Most na Soči (reka Idrijca), 1 os. (Božič 2008A)
(15)	13.	1.	2008,	Poljana (reka Meža), 1 os. (Božič 2008A)
(16)	13.	1.	2008,	Škofja Loka (reka Selška Sora), 4 os. (Božič 2008A)
(17)	17.	1.	2009,	Nazarje (reka Dreta), 2 os. (Božič 2008B)
(18)	18.	1.	2009,	Vuhred (reka Drava), 1 os. (Božič 2008B)
(19)	18.	1.	2009,	Laško (reka Savinja), 6 os. (Božič 2008B)
(20)	16.	1.	2010	Lent, Maribor (reka Drava), 2 os. (Božič 2010)
(21)	16.	1.	2010	Nazarje (reka Dreta), 2 os. (Božič 2010)
(22)	16.	1.	2010	Krasinec-Križevska vas (reka Kolpa), 1 os. (Božič 2010)
(23)	16.	1.	2010	Most na Soči (reka Soča), 1 os. (Božič 2010)
(24)	16.	1.	2010	Draga-Renče (reka Vipava), 1 os. (Božič 2010)
(25)	15.	1.	2011	Lent, Maribor (reka Drava), 2 os. (Božič 2011A)
(26)	15.	1.	2011	Ptujsko jezero, 1 os. (Božič 2011A)
(27)	15.	1.	2011	Nazarje (reka Savinja), 3 os. (Božič 2011A)
(28)	15.	1.	2011	Nazarje (reka Dreta), 1 os. (Božič 2011A)
(29)	15.	1.	2011	Pernica (reka Pesnica), 3 os. (Božič 2011A)
(30)	15.	1.	2011	jezero Pristava, 4 os. (Božič 2011A)
(31)	15.	1.	2011	Cvetkovci (reka Pesnica), 1 os. (Božič 2011A)
(32) 15. 1. 2011, Zalog, Ljubljana (reka Ljubljanica), 1 os. (Božič 2011A)
Komisija se zaveda, da to niso vsa znana opazovanja te vrste v Sloveniji, zato opazovalce prosimo za dodatne podatke o vrsti.
The committee is aware of the fact that the above list of observations is not complete. Observers should therefore submit data on any records not included in this list.
Čilska žvižgavka Anas sibilatrix (1) 20. 2. 2005, zadrževalnik Vogršček, 2 os. (1 S, 1 ?) (M. Gregorič osebno) III. 2005-zima 2008/2009 (Božič 2006, M. Gregorič osebno)1
Hotentotski kreheljc Anas hottentota (1) 13. 10.—2. 11. 2010, Rački ribniki, 1 os. (?/1cy) (D. Bordjan & M. Vogrin osebno) 10.—14. 11. 2010, zadrževalnik Požeg, 1 os. ($/1cy) (D. Bordjan & M. Vogrin osebno)1
Kapucasti žagar Lophodytes cucullatus
(1) 15. 4. 2006, jezero Komarnik, 1 S (M. Premzl osebno)
Virginijski kolin Colinus virginianus
(1)	15. 6. 2009, Podgorski Kras, Petrinje, 2 os. pojeta (D. Fekonja osebno)
(2)	30. 6. 2010, Podgorski Kras, Petrinje, 1 os. poje (D. Fekonja osebno)
(3)	27. 5. 2011, Movraž, 1 os. poje (D. Fekonja osebno)
Vrsta je bila na seznam v kategorijo C uvrščena leta 2001 (Božič 2001D) na podlagi podatkov v Gariboldi (i997). Od objave prejšnjega seznama z izjemo enega (Škornik 2012, glej Dodatek 3) ni bilo objavljenih podatkov o tej vrsti. Zato upravičeno domnevamo, da populacija te vrste ni naturalizirana. Posledično smo virginijskega kolina premestili v kategorijo E. Opazovalce prosimo za podatke o opazovanjih te vrste, da bi lahko ugotovili njen status.
The species was included in Category C in the 2001 list (Božič 2001D), based on data in Gariboldi (1997). Since the last version of the list was published, there was only one published record of this species (Škornik 2012, see Appendix 3). The Committee therefore believes that the population is not naturalized. The species has been transferred to Category E. Observers should submit their records of this species in order to help ascertain its status.
Španska kotorna Alectoris rufa
(1)	20. 10. 2010, Planina pri Ajdovščini, 1 os. (D. Marc osebno)
(2)	27. 11. 2010, Planina pri Ajdovščini (2 km vzhodno od prve lokacije), 2 os. (1 S, 1 ?) (J. Figelj & A. Slameršek osebno)
Vrsta je bila na seznam v kategorijo C uvrščena leta 1989 (Komisija za redkosti 1989). V kasnejših seznamih (Komisija za redkosti 1993, Božič 2001D) niso bili navedeni viri, na podlagi katerih je bila vrsta uvrščena na seznam. Zaradi majhnega števila opazovanj upravičeno domnevamo, da populacija ni naturalizirana. Vrsta je zato premeščena v kategorijo E. O naseljevanju vrste s strani lovcev ni objavljenih virov, iz ustnih virov pa vemo, da so vrsto pred 10 leti naseljevali na Nanosu (E. Krašna osebno). Opazovalce prosimo za podatke o opazovanjih te vrste, da bi tako ugotovili njen status v Sloveniji.
The species was included in category C in the 1989 list (Komisija za redkosti 1989). In later versions (Komisija za redkosti 1993, Božič 2001D), the works on the basis of which the species was added to the list are not cited. Because of the small number of records, the Committee believes that the population is not naturalized. The species has therefore been transferred to Category E. There are no published works on the introduction of this species by hunters, but it is known from personal communications that it was introduced
to Mt Nanos 10 years ago (E. KraŠnapers. comm..). Observers should submit their records to help ascertain the status of the species.
Klavžar Geronticus eremita
(1)	26. 4.—2. 5. 2006, letališče Postojna, 3 os. (Koren 2006)
(2)	2007, Breginjski kot—Jezersko (sledenje s telemetrijo), 1 os. (Fritz 2010)
(3)	30. 8. 2009, letališče Postojna, 1 os. (Waldrapp Team osebno)
(4)	19. 9. 2009, letališče Ajdovščina, 2 os. (Waldrapp Team osebno)
(5)	5. 9. 2011, Zadobrova, Celje, 1 os. (Gamser 2012)
(6)	XI. 2011, Zatok Polje, 1 os. (Nikonko 2012)
(7)	15.—16. 11. 2011, Ljubečna, 4 os. (Gamser 2012)
Arktični sokol Falco rusticolus
(1) 7. 12. 2006, Maribor, 1 os. (zbirka PMS)
Oazna grlica Streptopelia senegalensis (1) 16. 1. 2009, Zrkovci, 1 os. (M. Premzl osebno)
Aleksander Psittacula krameri
(1)	X. 1975, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. ustreljena (Škornik 1985)
(2)	18. 5. 1976, Vrtojba, 1 os. (Geister 1995)
(3)	XI. 1976, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. ustreljen (Škornik 1985)
(4)	13. 1. 1981, Bonifika, Srmin, 6 os. (Škornik 1985)
(5)	15. 9. 1989, Škocjan, Koper, 1 S (Škornik 1991A)
Skobčevka Melopsittacus undulatus (1) 1992, Sečoveljske soline, 1 kadaver (Vrezec 2001)
Nimfa Nymphicus hollandicus (1) 11. 5. 2007, Prule, Ljubljana, 1 os. (J. Figelj & B. Rubinič osebno)
Kitajski slavček Leiothrix lutea
(1)	29. 7. 1976, Tomačevo, Ljubljana, 1 os. (D. Šere osebno)
(2)	9. 8. 1984, Čaven, 1 os. (D. Šere osebno)
(3)	26. 8. 2008, Vrhnika, Ljubljansko barje, 2 os. (1 S, 1 $) (B. Lapanja osebno)
Žalostna majna Acridotheres tristis
(1) 20. 6. 2009, Godovič, 1 os. (P. Grošelj osebno)
Rdeči bengalček Amandava amandava (1) 24. 8. 1994, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1 obr. (B. Lapanja osebno)
Muškatni galebček Lonchura punctulata (1) 26.—27. 9. 1996, Vodonos, Cerkniško jezero, 1 os. (Kmecl & Rižner 1996)
Rečna astrilda Estrilda astrild (1) 7. 7. 1970, Idrija, 2 os. (1 S, 1 $) (Grošelj 1981A)
Zlati vrabec Passer luteus (1) 2.—4. 5. 1984, Idrija, 1 S (Grošelj 1989c)
Rdečeprsi kardinal Pheucticus ludovicianus (1) 29. 10. 1976, Godovič, 1 1cy (Grošelj 1981B)
DODATEK 2 / APPENDIX 2
Podatki izpred leta 2001, ki jih je zavrnila komisija v aktualni sestavi: Records before the year 2001 that were rejected by the current Committee:
Ledni slapnik Gavia immer, 28. 12. 1995, Ptujsko jezero, 2 ad. (Sovinc 1997)
Pritlikava tukalica Porzana pusilla, 19. 8. 1976, Ljubljana, 1 os. (Komisija za redkosti 1993)
Čoketa Gallinago media, 22. 4. 1976, Bobovek, 1 os. (Geister 1983)
Svetlooka penica Sylvia crassirostris, 23. 4. 1975, Osp, 1 os., (Gregori 1976B)
Svetlooka penica Sylvia crassirostris, 21. 5. 1975, Osp, 1 os., (Gregori 1976B)
Skalni brglez Sitta neumayer, 22. 7. 1996, Ilirska Bistrica, 1 os. (Surina 1999)
Mali strnad Emberiza pusilla, II. 1985, Logatec, 1 os. (Grošelj 1986)
Zavrnjeni podatki za obdobje 2001-2011: Rejected records for the 2001-2011 period:
Snežna gos Anser caerulescens, 12. 1. 2002, Mariborski otok, 1 os. (Štumberger 2002B)14
Snežna gos Anser caerulescens, 11. 1. 2003, Mariborski otok, 2 os. (Štumberger 2005)14
Kraljevi fazan Syrmaticus reevesii, 22. 6. 2001, bazeni Tovarne sladkorja Ormož, 3 os.
Rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus, 13. 1. 2008, Most na Soči, akumulacija HE Doblar, 1 ad. (Božič 2008a)
Egiptovski jastreb Neophron percnopterus, 9. 7. 2011, Volovja reber, 1 ad.
Stepski lunj Circus macrourus, 24. 3. 2003, zadrževalnik Požeg, 1 S
Stepski lunj Circus macrourus, 5. 8. 2011, zadrževalnik Medvedce, 1 $
Kratkonogi skobec Accipiter brevipes, 22. 4. 2003, Cerkniško jezero, 1 os.
Južni sokol Falco biarmicus, 17. 2. 2009, Škocjanski zatok, 1 os.
Sokol plenilec Falco cherrug, 17. 4. 2005, zadrževalnik Medvedce, 1 os.
Sokol plenilec Falco cherrug, 14. 2. 2009, Škocjanski zatok, 1 os.
Plevelna trstnica Acrocephalus agricola, 17. 6. 2010, zadrževalnik Medvedce, 1 os.
Bledi hudournik Apus pallidus, 12. 11. 2010, Škocjanski zatok, 1 os.
Gozdna cipa Anthus hodgsoni, 8. 9. 2011, Godovič, 1 os.
Mušja listnica Phylloscopus inornatus, 21. 9. 2002, Miklavž na Dravskem polju, 1 os. Svetlooka penica Sylvia crassirostris, 14. 6. 2009, Socerb, 1 os. Ostroglež Calcarius lapponicus, 17. 3. 2010, Ljubečna, 1 os.
DODATEK 3 / APPENDIX 315
Objavljeni podatki, za katere komisija ni dobila poročil in jih zato ni obravnavala: Published records that were not submitted to the Committee and were therefore not assessed:
Virginijski kolin Colinus virginianus, 2. 11. 2007, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Ledni slapnik Gavia immer, 30. 10. 2005, Logatec, 1 os. (Orehar 2010)
Rumenokljuni slapnik Gavia adamsii, 20. 3. 1994, izliv Dragonje, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Stepski lunj, 17. 3. 2011, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 20iie)
Tenkokljuni škurh Numenius tenuirostris, 24. 4. 1997, Fontanigge, Sečoveljske soline, 3 os. (Škornik 2012) Tenkokljuni škurh Numenius tenuirostris, 26. 4. 1997, Fontanigge, Sečoveljske soline, 5 os. (Škornik 2012) Čoketa Gallinago media, 8. 11. 2007, Lera, Sečoveljske soline, 1 os (Škornik 2012) Veliki galeb Larus marinus, 21.-27. 6. 1984, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (Škornik 2012) Bengalska čigra Sterna bengalensis, 29. 6.-1. 7. 2004, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (Škornik 2012) Bengalska čigra Sterna bengalensis, 3. 7. 2004, Fontanigge, Sečoveljske soline, 4 os. (Škornik 2012) Bengalska čigra Sterna bengalensis, 3. 7. 2007, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Bengalska čigra Sterna bengalensis, 19. 7. 2007, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (Škornik 2012) Bengalska čigra Sterna bengalensis, 21. 7. 2007, Lera, Sečoveljske soline, 2 os. (Škornik 2012) Bengalska čigra Sterna bengalensis, 31. 7. 2007, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (Škornik 2012) Zalivski galeb Chroicocephalusgenei, 23.-29. 6. 1983, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Zalivski galeb Chroicocephalus genei, 3.-7. 9. 1991, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla, 14. 3. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Travniški vrabec Passer hispaniolensis, 18. 10. 1994, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Travniški vrabec Passer hispaniolensis, 1. 5. 2005, Lera, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Travniški vrabec Passer hispaniolensis, 1. 5. 2006, Lera, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Travniški vrabec Passer hispaniolensis, 20. 7. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Ostroglež Calcarius lapponicus, 22. 10. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (Škornik 2012) Mali strnad Emberizapusilla, 22. 10. 2008, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (Škornik 2012)
Opombe / Footnotes:
1
3
5
6
7
8
9
Opazovanja so šteta kot en podatek, saj je zelo verjetno šlo za isti osebek./ The observations are counted as a single record, as they most probably involved the same individual.
V	originalni notici so opazovanja uvrščena v kategorijo D. Nacionalna komisija za redkosti je presodila, da obstaja dovolj dokazov za uvrstitev v kategorijo C5- / The observations are classified as Category D in the original note. The Slovenian Rarities Committee decided that there was sufficient evidence for their inclusion in Category C5-
V	originalnem viru je naveden napačen datum (4. 4.) / The wrong date (4 Apr) is given in the original source.
Obstaja več krajev z istim imenom, iz vira pa ni mogoče ugotoviti, za katerega gre. / Several places with this name exist, but it is impossible to judge, which is involved in the observation from the original source.
Iz pregleda so izključena opazovanja iz okolice Krakovskega gozda, saj vrsta tam gnezdi (je gnezdila). / Observation from the vicinity of Krakovo Forest are excluded because the species breeds, or used to breed, there.
V	pregledu so zbrana opazovanja po letu 1994, ko je vrsta prenehala gnezditi v Sloveniji. / The review includes only observations after 1994, when the species bred in Slovenia for the last time.
V	viru je napačno navedeno opazovanje le enega osebka, saj sta bila v resnici dva. / The source incorrectly cites observation of only a single individual, because two were actually present there.
V	notici je podatek predstavljen kot drugi za Slovenijo, saj takrat opazovanje iz Škocjanskega zatoka še ni bilo znano, opazovanje s Ptujskega jezera pa je komisija naknadno priznala kot ločen podatek, saj najverjetneje ni šlo za isti osebek. / In the original source, the observation is regarded as the second record for Slovenia. This is because the observation from Škocjan Inlet was not known to the Committee at the time, whereas the observation from Ptujsko jezero reservoir was recognised as a separate record only at a later date, as it most probably involved a different individual.
V	navedenem viru je opazovanje predstavljeno kot trije ločeni podatki. Po posvetu z opazovalcem je komisija ugotovila, da je šlo najverjetneje za isti osebek, tako da sedaj opazovanje šteje kot en podatek. / The observations are given as three separate records in the original source. After consulting the observer, the Slovenian Rarities Committee decided to merge these observations as a single record, because they most probably involved the same individual.
V	originalnem viru je zapisano, da je bil opazovan samec, kar pa ne drži./ The bird is incorrectly described as a male in the original source.
V	originalnem viru je zapisano, da je bila ptica odrasla, kar pa ne drži./ The bird is incorrectly described as an adult bird in the original source.
Ta podatka sta v originalnem viru označena kot 2. in 3. podatek za Slovenijo, saj v času pisanja opazovanje iz Renč še ni bilo predloženo KRED. / This record are given as the second and third record for Slovenia in the original sources, since the record from Renče had not yet been submitted to the Committee at the time of writing.
Iz pregleda so izključeni obročkovalski podatki. / Ringing data are not included in the review.
V	obeh primerih je šlo za opazovanje udomačene oblike sive gosi Anser anser. / Both observations involved the domesticated form of Greylag Goose Anser anser.
Naštete so le vrste, ki so bile v času opazovanja obravnavane kot redke./ Only species considered rare at the time of their observation are listed.
DODATEK 4 / APPENDIX 4
Dokumentarne fotografije opazovanj, ki doslej še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim krajem, datumom in številom osebkov.
Documentary photos, so far unpublished in Slovenian printed sources with site name, date and number of individuals given.
(1) (2)
(5)	(6)
Slike 1-6 / Figures 1-6: (1) grivasta gos Branta bernicla, Ptujsko jezero, 15. 1. 2004 (foto: M. Russ); (2) rjasta kozarka Tadorna ferruginea, Škocjanski zatok, 1. 4. 2011 (foto: M. Kastelic); (3) ameriški kreheljc Anas carolinensis, zadrževalnik Medvedce, 30. 3. 2011 (foto: D. Bordjan); (4) belolična trdorepka Oxyura jamaicensis, zadrževalnik Medvedce, 24. 10. 1999 (foto: L. Božič); (5) rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus, Brežice, gramoznica Vrbina, 30. 9. 2006 (foto: Branko Brečko); (6) kodrasti pelikan Pelecanus crispus, Zbiljsko jezero, 27. 2. 2010 (foto: I. Esenko)
(7)	(8)
Slike 7-12 / Figures 7-12: (7) kodrasti pelikan Pelecanus crlspus, Ormo{ko jezero, 2. 5. 2010 (foto: L. Boži~); (8) kravja ~aplja Bubulcus Ibls, Škocjanski zatok, 9. 4. 2008 (foto: B. Mozeti~); (9) kravja ~aplja Bubulcus Ibls, Škocjanski zatok, 30. 4. 2008 (foto: M. Kastelic); (10) kravja ~aplja Bubulcus Ibls, Gori{ka brda (reka Reka), 18. 1. 2009 (foto: T. Velikonja); (11) kravja ~aplja Bubulcus Ibls, Škocjanski zatok, 31. 3. 2010 (foto: M. Kastelic); (12) plamenec Phoenlcopterus roseus, Škocjanski zatok, 7. 11. 2005 (foto: I. Brajnik)
Nadaljevanje Dodatka 4 / Continuation of Appendix 4
(13)	(14)
Slike 13-18 / Figures 13-18: (13) stepski lunj Circus macrourus, Vi{evke, Cerkni{ko jezero, 12. 9. 2011 (foto: L. Boscain); (14) dular Charadrius morinellus, Fontanigge, Se~oveljske soline, 10. 8. 1998 (foto: B. Rubini}); (15) dular Cha/adrius morinellus, Vrem{~ica, 19. 9. 2001 (foto: A. Kapla); (16) dular Charadrius morinellus, Nanos, 20. 4. 2011 (foto: B. Škerjanc); (17 & 18) sibirska prosenka Pluvialis fulva, Škocjanski zatok, 26. 8. 2000 (foto: B. Rubini})
(19)
(20)
(21)
(22)
(23)	(24)
Slike 19-24 / Figures 19-24: (19) prekomorski prodnik Calidris melanotos, Škocjanski zatok, 14. 7. 2006 (foto: I. Brajnik); (20) ploskokljuni liskonožec Phalaropus fulicarius, zadrževalnik Požeg, 17. 11. 2010 (foto: M. Vogrin); (21) ploskokljuni Ijskonožec Phalaropus fulicarius, Ptujsko jezero, 25. 9. 2011 (foto: M. Vogrin); (22) zalivski galeb Chroicocephalus genei, Škocjanski zatok, 15. 5. 2007 (foto: I. Brajnik); (23) črnomorski galeb Larus cachinnans, Budina, Ptujsko jezero, 6. 12. 2011 (foto: L. Božič); (24) črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, Rešeto, Cerkniško jezero, 26. 5. 2008 (foto: D. Bordjan)
Nadaljevanje Dodatka 4 / Continuation of Appendix 4
(25)	(26)
Slike 25-30 / Figures 25-30: (25) mo~virska uharica Asio flammeus, Pobegi, 24. 3. 2006 (foto: I. Brajnik); (26) bledi hudournik Apus pallidus, Berto{ka bonifika, 17. 4. 2011 (foto: B. Miklavec); (27) kratkoprsti {krjan~ek Calandrella brachydactyla, Volovja reber, 6. 6. 2010 (foto: P. Gro{elj); (28) kratkoprsti {krjan~ek Calandrella brachydactyla, gramoznica Vrbina, Kr{ko, 14. 5. 2011 (foto: A. Likar); (29) mu{ja listnica Phylloscopus inornatus, Retje, Cerkni{ko jezero, 29. 9. 2006 (foto: T. Trilar); (30) rjava listnica Phylloscopus fuscatus, Vrhnika, Ljubljansko barje, 29. 9. 2001 (foto: D. Šere)
(31)
(32)
(33)
(34)
(35)	(36)
Slike 31-36 / Figures 31-36: (31) svetlooka penica Sylvia crassirostris, Volovja reber, 13. 5. 2003 (foto: D. Šere); (32) svetlooka penica Sylvia crassirostris, Kuk, Movraž, 13. 6. 2011 (foto: D. Fekonja); (33) mali vrtnik Iduna caligata, Vrhnika, Ljubljansko barje, 16. 9. 1999 (foto: D. Šere); (34) plevelna trstnica Acrocephalus agricola, Vrhnika, Ljubljansko barje, 17. 9. 1997 (foto: D. Šere); (35) robidna trstnica Acrocephalus dumetorum, Košaki, Maribor, 26. 8. 2011 (foto: F. Bračko); (36) plavščica Tarsiger cyanurus, Hum, Podsabotin, 23. 11. 2000 (foto: D. Šere)
Nadaljevanje Dodatka 4 / Continuation of Appendix 4
(37)
(38)
(39)
(40)
(41)
(42)
Slike 37-42 / Figures 37-42: (37) sredozemski kup~ar Oenanthe hispanica, Breginjski Stol, 26. 5. 2010 (foto: P. Tout); (38) travni{ki vrabec Passer hispaniolensis, Stojbe, Se~oveljske soline, 15. 5. 2004 (foto: D. Šere); (39) travni{ki vrabec Passer hispaniolensis, Škocjanski zatok, 2. 11. 2007 (foto: I. Brajnik); (40) travni{ki vrabec Passer hispaniolensis, Škocjanski zatok, 18. 4. 2008 (foto: I. Brajnik); (41) konopelj{~ica Carduelis citrinella, Velika planina, Kamni{ko-Savinjske Alpe, 10. 10. 2004 (foto: D. Grohar); (42) konopelj{~ica Carduelis citrinella, Kri{ka planina, 4. 4. 2005 (foto: D. Šere)
(43)	(44)
Slike 43-48 / Figures 43-48:^(43) beloglavi strnad Emberiza leucocephalos, Godovič, 18. 2. 1991 (foto: D. Šere); (44) gozdni strnad Emberiza rustica, Šebrelje, Cerkno, 18. 10. 2004 (foto: B. Lapanja); (45) gozdni strnad Emberiza rustica, Godovič, 17. 3. 2011 (foto: P. Gro{elj); (46) mali strnad Emberiza pusilla, Vrhnika, Ljubljansko barje, 6. 10. 1987 (foto: D. Šere); (47) mali strnad Emberiza pusilla, Vrhnika, Ljubljansko barje, 1. 10. 1999 (foto: D. Šere); (48) mali strnad Emberiza pusilla, Jar{e, Ljubljana, 19. 10. 2011 (foto: D. Šere)
Nadaljevanje Dodatka 4 / Continuation of Appendix 4
(49)	(50)
Slike 49-54 / Figures 49-54: (49) tibetanska gos Anser indicus, Šturmovci, Ptujsko jezero, 27. 5. 2008 (foto: L. Božič); (50) tibetanska gos Anser indicus, Zbiljsko jezero, 3. 2. 2010 (foto: T. Trebar); (51) labodja gos Anser cygnoides, ribnik Zreče, 23. 1. 2011 (foto: S. Kovačič); (52) rjasta kozarka Tadorna ferruginea, Brežice, glinokopi Šentlenart, 18. 4. 2007 (foto: B. Brečko); (53) čipkasta raca Callonetta leucophrys, Maribor (reka Drava), 1. 5.-27. 12. 2001 (foto: T. Basle); (54) čilska žvižgavka Anas sibilatrix, 20. 2. 2005, zadrževalnik Vogršček (foto: M. Gregorič)
(55)	(56)
Slike 55-60 / Figures 55-60: (55) hotentotski kreheljc Anas hottentota, Ra~ki ribniki, 1. 11. 2010 (foto: D. Bordjan); (56) {panska kotorna Alectoris rufa, Planina pri Ajdov{~ini, 27. 11. 2010 (foto: J. Figelj); (57) klavžar Geronticus eremita, Zadobrova, Celje, 5. 9. 2011 (foto: M. Gamser); (58) klavžar Geronticus eremita, Ljube~na, 13. 11. 2011 (foto: R. Žaberl); (59) oazna grlica Streptopelia senegalensis, Zrkovci, 16. 1. 2009 (foto: M. Premzl); (60) žalostna majna Acridotheres tristis, Godovi~, 20. 6. 2009 (foto: P. Gro{elj)
First breeding record of freeranging Canada Goose Branta canadensis in Greece
Prvo opazovanje gnezdenja prostoživeče kanadske gosi Branta canadensis v Grčiji
Peter Sackl1 & Tina Petras Sackl2
1	Universalmuseum Joanneum, Biowissenschaften, Weinzöttlstraße 16, A-8045 Graz, Austria, e-mail: peter.sackl@museum-joanneum.at
2	e-mail: tina.petras@gmail.com
North American Canada Geese Branta canadensis were introduced to England from the 17th century onwards.
Following to translocations to reduce large flock size and introductions in Scandinavia between the 1930s and 1960s, feral populations spread over southern England, northern Europe, and into Russia and Ukraine (Niethammer 1963, Kirby & Sjöberg 1997, Boyd & Dickson 2005). In Central Europe, where the expansion was possibly accelerated by Scandinavian birds wintering in Denmark and northern Germany, breeding numbers have increased since the 1980s. Naturalized populations in the Netherlands, Belgium and Germany are currently estimated at some 8,900-
14,100 breeding pairs (Kirby & Sjöberg 1997, Bauer
& WOOG 2008).
To the south of its European range, i.e. in France, Switzerland, southern Germany and Austria, smaller and widely scattered populations remain largely based in urban areas and artificial wetlands, like reservoirs and gravel-extraction pits (Kirby & Sjöberg 1997, Sabathy 2001, Maumary et al. 2007, Bauer & Woog 2008), while throughout southern Europe and the Mediterranean region the species occurs only as an accidental migrant and winter visitor. Aside of local escapees, apparently wild birds have been reported from Spain (Cramp 1977, but cf. Fransson & Pettersson 2001), Italy (Andreotti et al. 2001, Brichetti & Fracasso 2003) and Slovenia (Koren 2010).
Following to the current distribution of feral populations outlined above, and the lack of records of wild birds, we were surprised to come across a family of Canada Geese in NW Greece. During stormy and rainy weather we were bird-watching from the road between Longades and Amfithea (39°40'38''N, 20°54'17''E, 477 m a.s.l.), which is running parallel to the northern shore of Lake Ioannina, in the late afternoon of 9 May 2011. Approximately halfway between both villages, i.e. 0.9 km and 2.2 km from
the nearest permanent human habitations, a pair of Canada Geese guarded five goslings in the open waters between shoreline and extended patches of high reeds. Both parents were obviously alarmed when we stopped the car beside the road, and within minutes slowly escorted the goslings into denser reeds.
The later analysis of photographs of both adult birds produced no evidence for recently escaped birds, like clipped wings, damaged or heavily worn flight and tail feathers, while on the left legs, which could be seen on some pictures, both adults showed no rings (Figure 1). Although the subspecies introduced to Europe remains doubtful and considerable overlap of body size and coloration between races, the large size, long neck and elongated bill and head shape of both adults rule out smaller subspecies with more stubby head profiles that have been recently split from Canada Goose as the polytypic Cackling Goose B. hutchinsii (Boyd & Dickson 2005). The rather pale overall coloration, white breast, extended white on cheeks with a small extension posteriorly, and small patches of white feathers on the forehead and around the eyes of the rear bird in Figure 1 hint at the subspecies moffitti, which according to some authors includes the race maxima (A.W. Schorger in Palmer 1976). Although breeding farms operate with hybrids and birds of dubious origin, European feral populations may originally descend from geese of the subspecies interior and maxima (Niethammer 1963, Boyd & Dickson 2005).
Additionally, the downy plumage of the goslings precisely matches the table as well as descriptions for B. canadensis in Palmer (1976) and Boyd & Dickson
Figure 1: Family of Canada Goose Branta canadensis, Lake loannina between Amfithea and Longades, NW Greece, 9 May 2001 (photo: P. Sackl)
Slika 1: Družina kanadske gosi Branta canadensis, jezero loannina med Amfitheo in Longadesom, SZ Grčija, 9.5.2001 (foto: P. Sackl)
P. Sackl & T. Petras Sackl: First breeding record of free-ranging Canada Goose Branta canadensis in Greece
(2005). According to A.W. Schorger, except a fading of coloration to dirty grey, goslings show few marked changes in appearance during the first two weeks after hatching. Therefore, following to body size and the rather dark and fresh coloration of the goslings, we estimated their age at < 10 days (Figure 1).
So far we know the municipality of Ioannina has imported Canada Geese for ornamental purposes. Thus, although the family we saw on Lake Ioannina most probably originates from local releases, our observation constitutes the first breeding record of apparently free-ranging Canada Goose in Greece and for the Balkan Peninsula (Handrinos & Akriotis 1997, Kirby & Sjöberg 1997, Hellenic Rarities Committee 201 i, J. Hölzinger pers. comm.). The Hellenic Rarities Committee has accepted the record as the species "Branta canadensis" and included it in Category E.
Acknowledgements: We thank Jochen Hölzinger (Germany) who currently works on a breeding bird atlas of Greece, as well as Nikos Probonas of the Hellenic Rarities Committee for their most up-to-date advice on the status of Canada Goose in the country.
Povzetek
Naturalizirane populacije kanadske gosi Branta canadensis gnezdijo v SZ in severni Evropi v večjem številu že od sredine 20. stoletja, medtem ko so bili prostoživeči osebki na območju Sredozemlja zabeleženi le kot naključni gosti na selitvi ali v zimskem času. Dne 9.5.2011 je bila družina kanadskih gosi s petimi mladiči, starimi < 10 dni, opazovana na jezeru Ioannina v SZ Grčiji. Pri obeh odraslih osebkih ni bilo videti nobenih znakov nedavnega pobega iz ujetništva, kot so prirezana krila, poškodovana letalna in repna peresa ter sledovi obročkov. Grška komisija za redkosti je potrdila opazovanje kot prvi primer gnezdenja prostoživeče kanadske gosi v Grčiji in ga uvrstila v kategorijo E.
References
Andreotti, A., Baccetti, N., Perfetti, A., Besa, M., Genovesi, P. & Guberti, V. (2001): [Mammals and exotic birds in Italy: analysis of the phenomenon, impact on biodiversity and management guidelines.] — Quaderni di Conservazione della Natura 2, Ministero dell'Ambiente & Istituto Nazionale per la Fauna Selvatica "A. Ghigi", Bologna. (in Italian) Bauer, H.-G. & Woog, F. (2008): Nichtheimische Vogelarten (Neozoen) in Deutschland. Teil I: Auftreten, Bestände und Status. — Vogelwarte 46: 157—194.
Boyd, H. & Dickson, K. (2005): Canada Goose. pp. 306— 315 In: Kear, J. (ed.): Ducks, Geese and Swans. Vol. 1. Bird Families of the World. — Oxford University Press, Oxford & New York.
Brichetti, P. & Fracasso, G. (2003): Ornitologia italiana. Vol. 1. — Alberto Perdisa Editore, Bologna.
Cramp, S. (ed.) (1977): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. 1. Ostriches to Ducks. — Oxford University Press, Oxford.
Fransson, T. & Pettersson, J. (2001): [Swedish ringing atlas. Vol. 1.] — Naturhistoriska riksmuseet & Sveriges Ornitologiska Förening, Stockholm. (in Swedish)
Handrinos, G. & Akriotis, T. (1997): The Birds of Greece. — Christopher Helm, London.
Hellenic Rarities Committee (2011): List of the Birds of Greece. — [http://www.ornithologiki.gr/page_list. php?lID=3&sp=no&st=no&sf=yes&ss=yes&loc=en], 15/6/2011
Kirby, J. & Sjöberg, K. (1997): Canada Goose Branta canadensis. pp. 75 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. — T & A D Poyser, London.
Koren, A. (2010): Kanadska gos Branta canadensis. — Acrocephalus 31 (144): 58.
Maumary, L., Vallotton, L. & Knaus, P. (2007): Die Vögel der Schweiz. — Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin.
Niethammer, G. (1963): Die Einbürgerung von Säugetieren und Vögeln in Europa. — Verlag P. Parey, Hamburg & Berlin.
Palmer, R.S. (ed.) (1976): Handbook of North American Birds. Vol. 2. — Yale University Press, New Haven & London.
Sabathy, E. (2001): Verbreitung und Bestand der Brutvögel an den Gewässern in Wien 1995—1999. — Egretta 44: 89—138.
Arrived / Prispelo: 13. 2. 2012
Accepted / Sprejeto: 23. 9. 2012
42 let gnezdenja bele {torklje Ciconia ciconia na gnezdu v Spodnji Polskavi in analiza fenolo{kih podatkov
42 years of White Stork Ciconia ciconia breeding at Spodnja Polskava and phenology data analysis
Primož Presetnik
Center za kartografijo favne in flore, Podružnica v
Ljubljani, Klunova 3, SI-1000 Ljubljana Slovenija,
e-mail: primoz.presetnik@ckff.si
Bela štorklja Ciconia ciconia je s svojo velikostjo in sinantropnim načinom gnezdenja na splošno ena najbolj prepoznavnih vrst ptičev v Sloveniji. V svoji zbirki jo je imel že Scopoli (1769), ki navaja, da štorklja gnezdi na dimnikih ("caminis nidum inponit"), vendar ne omenja natančnih lokacij gnezdenja. Možnega slovenskega izvora primerkov v omenjeni zbirki ne moremo nedvomno potrditi, ker je Scopolijeva zbirka uničena (Gregori 2008). Freyer (1842) belo štorkljo omenja samo kot selivko, prav tako kot Erjavec (1868-1873) in kasnejši avtorji 19. stoletja (glej pregled v Denac 2001). V začetku 20. stoletja so bila v SV Sloveniji zabeležena prva gnezda (Denac 2001), obširnejši popisi gnezd pa so bili narejeni v letih 1965 (Šoštaršič 1965), 1979 (Jež 1979) in 1999 (Denac 2001). Od leta 1999 pa potekajo redni popisi gnezdišč bele štorklje, s katerimi se zbirajo podatki populacijskih procesov in parametrov, kot na primer o številu mladičev in podlagi gnezd, nesistematično pa tudi o fenoloških informacijah o času prihoda in odhoda gnezdečih štorkelj (Denac 2001 & 2010). Dosedanji podatki (Jež 1979, Denac 2001), zbrani med enkratnimi popisi, omogočajo splošno predstavo o fenologiji belih štorkelj pri nas, fenoloških podatkov za daljše časovno obdobje pa nimamo.
Gospa Jožica Šeško opazuje štorklje v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici (slika 1) že odkar se je tja priselila na jesen leta 1969, na stenske koledarje pa si je začela opažanja o datumih prihodov na gnezdo beležiti od 1976 leta naprej. Taka dolgoletna opazovanja štorkelj na posameznem gnezdu pri nas še niso bila objavljena, zato jih predstavljam iz vidika starosti gnezda, števila mladičev in fenologije prihoda odraslih na gnezdo.
Šoštarič (1965) v prvem popisu štorkelj v Sloveniji iz bližine Sp. Polskave opozarja na predvojno gnezdo v vasi Pragersko. Gnezda na dimniku župnišča
v Sp. Polskavi upravičeno ne omenja, saj se gospa Šeško spomni, da jeseni leta 1969 gnezda še ni bilo. Štorklje so tam poskušale gnezditi šele naslednjega leta (1970), vendar mladičev ni bilo, vsa kasnejša leta (od leta 1971) pa so na dimniku župnišča redno gnezdile. Zaradi popravila oziroma varovanja strehe pred pretežkim gnezdom je bil v štirih desetletjih material iz gnezda dvakrat deloma odstranjen. Tako so si domačini prizadevali, da bi se štorklje vrnile, popravila pa so opravljali v času njihove odsotnosti. Dela so bila opravljena na približno 20 let - prvič pred letom 1991 in drugič leta 2010. V obeh primerih so štorklje obnovile gnezdo in uspešno gnezdile že v prvem letu po obnovi. Gnezdo štorklje v Sp. Polskavi tako glede na poročilo Denaca (2001) sodi med 17 % najstarejših gnezd v Sloveniji.
Natančnih podatkov o številu poletelih mladičev s tega gnezda po letih gospa Šeško nima, vendar so po njenih spominih štorklje od leta 1971 vsako leto uspešno speljale svoje mladiče. Na voljo so natančni podati o številu mladičev od leta 1999 (D. Denac osebno, tabela 1), ki vsaj za zadnje obdobje potrjujejo opažanja gospe Šeško. Par na tem gnezdu je v obdobju 1999-2011 v vseh letih speljal mladiče, kar uvršča to
Slika 1: Gnezdo bele {torklje Ciconia ciconia na župni{~u v Spodnji Polskavi, 14.6.2007 (foto: P. Presetnik)
Figure 1: White Stork Ciconia ciconia nest on the vicarage at Spodnja Polskava, 14 Jun 2007 (photo: P. Presetnik)
Tabela 1: Datumi prihodov prve in druge bele štorklje Ciconia ciconia ter odhodov štorkelj z gnezda v Spodnji Polskavi v obdobju 1976-2011 in število poletelih mladičev (D. Denac osebno) v obdobju 1999-2011 (- ni podatka, x - uspešno poleteli mladiči, vendar natančno število ni znano, * - opazovanje z dne 26.5.2012)
Table 1: Arrival dates of the first and second White Storks Ciconia ciconia on nest at Spodnja Polskava, dates of departures between 1976 and 2011, and numbers of fledged chicks (D. Denac pers. comm.) between 1999 and 2011 (- dates not recorded, x - successfully fledged chicks, with exact number unknown, * - observation on 26 May 2012)
Leto / Year	Datum vrnitve prve štorklje / Date of first stork return	Datum vrnitve druge štorklje / Date of second stork return	Datum odhoda štorkelj / Date of stork departure	Št. pole mladičev fledged
1976	27.3.	—	—	x
1977	26.3.	—	—	x
1978	23.3.	—	—	x
1979	21.3.	—	—	x
1980	24.3.	—	—	x
1981	27.3.	—	—	x
1982	—	—	—	x
1983	5.4.	—	—	x
1984	27.3.	—	—	x
1985	—	—	—	x
1986	26.3.	30.3.	—	x
1987	5.4.	5.4.	—	x
1988	26.3.	28.3.	—	x
i989	21.3.	21.3.	—	x
i990	23.3.	24.3.	—	x
1991	25.3.	—	—	x
1992	10.4.	—	—	x
1993	4.4.	4.4.	—	x
1994	24.3.	4.4.	—	x
1995	—	—	—	x
1996	—	—	20.8.	x
1997	3.3.	—	23.8.	x
1998	29.3.	30.3.	24.8.	x
1999	27.3.	28.3.	28.8.	4
2000	27.3.	1.4.	24.8.	4
2001	26.3.	30.3.	21.8.	4
2002	17.3.	—	26.8.	4
2003	—	—	25.8.	4
2004	17.3.	29.3.	25.8.	4
2005	23.3.	24.3.	—	3
2006	27.3.	30.3.	—	2
2007	18.3.	18.3.	—	4
2008	18.3.	28.3.	28.8.	3
2009	22.3.	29.3.	24.8.	3
2010	22.3.	24.3.	22.8.	3
2011	29.3.	30.3.	24.8.	3
2012	24.3.	28.3.	—*	4
gnezdo med 4 % gnezd, ki so bila v letih 1999—2011 stalno zasedena in so z njih vedno poleteli mladiči (D. Denac osebno). Njihovo povprečno število je bilo 3,46, kar je precej več kot povprečje za Slovenijo
v letih 1999—2010, ko so štorklje povprečno speljale 2,02 mladiča na gnezdo (Denac 2010).
O prihodih prve štorklje je imela ga. Šeško, z izjemo nekaj let, zabeležene natančne datume od leta
o	101
"ü	9
£	8®
111 ■ I
Hkrati/ 1-3 dni razlike/ 4-6 dni razlike/ 7-9 dni razlike/ 10-12 dni razlike/ Simultaneously 1-3 days 4--6 days 7-9 days 10-12 days difference difference difference difference
Razlika v prihodih / Difference in arrival
Slika 2: Razlike v dnevih med prihodom prve in druge bele {torklje Ciconia ciconia na gnezdo v Spodnji Polskavi
Figure 2: Difference in days between the arrivals of the first and second White Storks Ciconia ciconia on nest at Spodnja Polskava
1976 naprej (32 opazovanj), o prihodu druge štorklje od leta 1986 naprej (20 opazovanj) in o odhodu štorkelj z gnezda od leta 1996 naprej (13 opazovanj) (tabela 1). Mediana datumov prihoda prve štorklje na gnezdo v Sp. Polskavi je 25. 3. (50 % prihodov je med 22. in 27. 3.), najzgodnejši prihod je bil zabeležen 3. 3., najkasnejši pa 10. 4. Mediana datuma prihoda druge štorklje je 29. 3. (50 % prihodov je med 27. in 30. 3.), najzgodnejše prihod je bil 18. 3., najkasnejši zabeleženi prihod pa 5. 4. V letih, ko so na voljo podatki za oba prihoda (20 let), je mediana prihoda druge štorklje dva dni kasneje od prve štorklje (v 50 % primerov med enim in štirimi dnevi zakasnitve), večkrat se je zgodilo, da sta bili obe štorklji opaženi hkrati, največji zamik prihoda druge pa je bil 12 dni (tabela 1, slika 2). Štorklje so gnezdo zapustile med 20. in 28. 8. (mediana 24. 8.), približno pet mesecev po prihodu prve štorklje.
Prve štorklje so se na gnezdo v Sp. Polskavi vračale v ožjem časovnem obdobju, kot je to razvidno iz študij, ki sta jih napravila Jež (1979) in Denac (2001). Omenjeni študiji združujeta datume prihodov in odhodov celotne populacije štorkelj v Sloveniji in zato razumljivo podajata širša obdobja. Tako je bilo ca. 65 % prihodov prve štorklje v Sp. Polskavo v zadnjih desetih dnevih marca, medtem ko se je ca. 65 % celotne gnezdeče populacije leta 1979 (Jež 1979) vrnilo v drugi polovici marca in prvih petih dnevih aprila, leta 1999 (Denac 2001) pa v zadnji dekadi marca in prvih petih dnevih aprila. Denac (2001) tudi navaja, da se je ca. 49 % drugih štorkelj vrnilo 0-5 dni za prvo štorkljo, medtem ko se je v enakem časovnem obdobju na gnezdo v Sp. Polskavi druga štorklja vrnila v kar 80 % primerov. Tudi datumi odhodov z gnezda
so v Sp. Polskavi bolj časovno zgoščeni v primerjavi z odhodi, ki jih za Slovenijo navaja Jež (1979), saj so vse štorklje v Sp. Polskavi zapustile gnezdo v zadnji dekadi avgusta, medtem ko je v tem obdobju leta 1979 gnezdo zapustilo le 58 % celotne populacije.
S podobnimi dolgoletnimi fenološkimi informacijami o biologiji štorkelj pri nas bi lahko dopolnili tudi vedenje o časovnih spremembah, povezanih z globalnimi klimatskimi spremembami (npr. Rubolini et al. 2007).
Zahvala: Hvala gospe Jožici Šeško, ki mi je z veseljem dovolila prepisati njene podatke o štorkljah. Za podatke o številu mladičev, izboljšave teksta in določeno literaturo o štorkljah pri nas sem hvaležen dr. Damijanu Denacu.
Summary
Records of White Stork Ciconia ciconia in Slovenia date from the second half of the 18th century, although its breeding was first recorded only in the beginning of the 20th century. Most of the published data on phenology originate from one-year studies carried out in 1979 and 1999. However, the long lasting phenology observations of a single White Stork nest in Slovenia remain unpublished so far. Therefore, the observations of a White Stork nest on the vicarage at Spodnja Polskava (NE Slovenia) collected by Miss Jožica Šeško are highly valuable. White Storks at Spodnja Polskava tried unsuccessfully to establish a nest for the first time in 1970. However, they have bred regularly and successfully from 1971 onwards, even though the roof and nest itself were twice renovated (ca. at 20-year interval). Hence, this White Stork's nest belongs to the 17% of the nests with longest tradition in Slovenia. In the 1999-2011 period, the average number of fledged chicks reached 3.46, much higher than the average (2.02) for the whole breeding population in Slovenia during the 1999-2010 period. The median date of the first White Stork arrival is 25 Mar (50% of arrivals between 22 and 27 Mar), while the median date for the second stork arrival is 29 Mar (50% of arrivals between 27 and 30 Mar). The median difference between the first and second stork arrivals is two days. Stork departure from the nest at Spodnja Polskava always occurred in the last 10 days of August, ca. five months after the arrival of the first stork. In comparison to previous studies carried out in 1979 and 1999, which deal with phenology of the entire breeding White Stork population in Slovenia, the dates of arrivals and departures on nest at Spodnja Polskava were concentrated in a shorter period.
6
Literatura
Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. -
Acrocephalus 22 (106/107): 89-103.
Denac, D. (2010): Population dynamics of the White Stork Ciconia ciconia in Slovenia between 1999 and 2010. -Acrocephalus 31(145/146): 101-114.
Erjavec, F. (1868-1873, ponatis 1995): Domače in tuje živali v podobah. [besedilo jezikovno posodobil Janaz Dular, ilustracije priredil Aleš Sedmak]. - Mladinska knjiga, Ljubljana.
Freyer, H. (1842): Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische. - Egerschen Gubernial Buchdruckerei, Laibach.
Gregori J. (2008): Joannes A. Scopoli, njegovi "Descriptiones avium (1769)" in kranjska imena ptičev. - Scopolia 65: 1-32.
Jež, M. (1987): Bela štorklja (Ciconia ciconia L.) v Sloveniji v letu 1979. - Varstvo narave 13: 79-91.
Rubolini, D., M0ller, A.P., Rainio, K. & Lehikoinen, E. (2007): Intraspecific consistency and geographic variability in temporal trends of spring migration phenology among European bird species. - Climate research 35: 135-146.
Scopoli, J.A. (1769): Annus I. historico-naturalis. Lipsiae. Descriptiones Avium Musei proprii earumque rariorum, quas vidit in Vivario Augustiss. Imperatoris, et in Museo Excell. - Comitis Francisci Annib. Turriani, Lipsiae.
Šoštaršič, M. (1965): Štorklje v slovenskem Podravju in Pomurju. - Varstvo narave 4: 81-89.
Prispelo / Arrived: 9. 12. 2011 Sprejeto / Accepted: 23. 9. 2012
Plastic fibres cause a brood failure in a Long-legged Buzzard Buteo rufinus nest
Plastična vlakna kot vzrok propada legla rjaste kanje Buteo rufinus
Boyan Milchev1 & Valeri Georgiev2
1	University of Forestry; Wildlife Management Department, 10 Kl. Ochridski Blvd., BG—1765 Sofia, Bulgaria, e—mail: boyan.m@abv.bg
2	Ministry of Environment and Water, 22 Maria Luisa
Blvd., BG—1000 Sofia, Bulgaria,
e—mail: nnpsf@moew.government.bg
The Long-legged Buzzard Buteo rufinus expanded its breeding range in SE and Central Europe in the second half of the 20th century (Munteanu et al. 1997, Mebs
& Schmidt 2006). Its largest European population is found in Bulgaria with about 800—1,000 pairs and conservation status Vulnerable (Vatev et al. 2011). Nests on the rocks are preferred than on trees or powertransmission towers in Bulgaria, and several pairs breed in quarries. Due to the generally greater burdening of the environment with plastic waste, the Long-legged Buzzard increasingly uses more artificial materials for nest lining (Milchev 2009), contrary to the former reports from Bulgaria (Vatev 1987, Simeonov et al. 1991). The nests in the quarries are always lined inside with plastic bags, fibre, string, and metal wire (Milchev 2009). The use of plastic materials by birds in the nest construction is an innovation, operationally defined as "a new or modified learned behaviour not previously found in the population" (Reader & Laland 2003). The plastic strings appear to be a new factor contributing to clutch losses and adult bird mortality usually owing to the entanglement of the nestling's legs and rarely of the brooding bird (Montevecchi 1991, Ptaszyk 1994, Dolata 2006, Votier et al. 2011). In this study we report on a similar recorded case concerning this raptor.
A Long-legged Buzzard pair bred in the abandoned part of a stone quarry in the municipality Elhovo, SE Bulgaria, for the first time in 2010. The birds had two eggs and successfully reared two fledglings. The nest was inaccessible for predatory mammals and the pair used it again in the ensuing year. But in that year, the nest lining comprised multiple elastic plastic fibres partially intertwined with other nesting materials and twigs (Figure 1). An adult bird was seen sitting on the
Figure 1: An abandoned Long-legged Buzzard Buteo rufinus nest with net of plastic fibres as nest lining in a stone quarry, SE Bulgaria (photo: B. Milchev)
Slika 1: Opuščeno gnezdo rjaste kanje Buteo rufinus z mrežo iz plastičnih vlaken, ki so bila uporabljena kot gnezditveni material v kamnolomu, JV Bolgarija (foto: B. Milchev)
neighbouring rocks on 29 Apr 2011, but the brood with two eggs had apparently been abandoned. One of the eggs inside the nest had already been broken, the other covered by plastic fibres. They formed a kind of a net but were not flattened by the body of the incubating bird. The net had maintained its bulk structure, virtually encasing the eggs in it. This obviously hindered the incubation, the turning of the eggs, and movements of the brooding bird in the nest. We conclude that it was the net of plastic fibres that caused the brood abandonment.
The previous findings of plastic materials in the Long-legged Buzzard's nest linings and pellets had not provided any proven negative impact on its breeding success (Milchev 2009). The same was established in the nests and pellets of the Egyptian Vulture Neophron percnopterus in SE Bulgaria (Miltschew & Georgiewa 1994, Miltschew 1996, own data). However, these materials were made of softer plastic, which did not form elastic net structures. This first case of the abandoned Long-legged Buzzard brood caused by plastic fibres intertwined in nest lining should have been taken into account also in the conservation measures developed in respect to the Egyptian Vulture, which is an Endangered species (category EN) with about 60— 75 pairs in Bulgaria (Kurtev et al. 2011, IUCN 2011).
Povzetek
Največja evropska populacija rjaste kanje Buteo rufinus živi v Bolgariji, kjer najpogosteje gnezdi v skalnih
B. Milchev & V. Georgiev: Plastic fibres cause a brood failure in a Long-legged Buzzard Buteo rufinus nest
stenah, nekaj parov pa tudi v kamnolomih. Zaradi vse večjega obremenjevanja okolja s plastičnimi odpadki so pri vrsti v zadnjem času zabeležili porast uporabe plastičnih materialov pri graditvi gnezd. Uporaba le-teh za gnezditveno gradivo je opredeljena kot inovacija oziroma novo naučeno vedenje, pred tem nepoznano v njeni populaciji. Dne 29.4.2011 je bila na gnezdišču v mestni občini Elhovo (JV Bolgarija), kjer je bilo gnezdenje para leta 2010 uspešno, opazovana odrasla ptica ob gnezdu z opuščenim leglom. Očiten vzrok za takšno stanje je bil preplet plastičnih vlaken, ki je oblikoval gosto in elastično mrežo ter prekrival jajci in s tem domnevno oviral valjenje oziroma obračanje jajc v gnezdu. Avtorja sta zaključila, da so plastična vlakna povzročila propad legla. Prejšnje najdbe plastičnih materialov v gnezdih rjastih kanj niso potrdile negativnega vpliva na gnezditveni uspeh. Podatek o propadu legla zaradi plastičnih vlaken bi morali upoštevati tudi pri načrtovanju varstvenih ukrepov za globalno ogroženega egiptovskega jastreba Neophron percnopterus.
References
Dolata, P. (2006): The White Stork Ciconia ciconia protection in Poland by tradition, customs, law, and active efforts. pp. 477-492 In: Tryjanowski, P., Sparks, T.H. & Jerzak, L. (eds.): The White Stork in Poland: studies in biology, ecology and conservation. - Bogucki Wydawnictwo Naukowe, Poznan. IUCN (2011): The IUCN Red List of Threatened Species.
Version 2011.1. - [www.iucnredlist.org], 15/11/2011. Kurtev, M., Vatev, I. & Demerdjiev, D. (2011): Egyptian Vulture (Neophron percnopterus). In: Golemanski, V. (ed.): Red Data Book of Bulgaria. Vol. II. Animals. -Bulgarian Academy of Sciences, Sofia. Mebs, T. & Schmidt, D. (2006): Die Greifvögel Europas, Nordafrikas und Vorderasiens. Biologie, Kennzeichen, Bestände. - Franckh-Kosmos Verlag, Stuttgart. Milchev, B. (2009): Breeding biology of the Long-legged Buzzard Buteo rufinus in SE Bulgaria, nesting also in quarries. - Avocetta 33: 25-32. Miltschew, B. (1996): Wiederherstellung eines Horstes des Schmutzgeiers. - Ornithologische Mitteilungen 48: 124-126.
Miltschew, B. & Georgiewa, U. (1994): Verbreitung, Fortpflanzungsverhalten und Ernährung des Schmutzgeiers (Neophron percnopterus (L.)) im Strandsha-Gebirge. - Ecologia (BAS, Sofia) 26: 68-77. Montevecchi, W. (1991): Incidence and types of plastic in gannets' nests in the Northwest Atlantic. - Canadian Journal of Zoology 69: 295-297. Munteanu, D., Todorov, R. & Vatev, I. (1997): Long-legged Buzzard Buteo rufinus. pp. 159 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European breeding birds: Their distribution and abundance. - T & AD Poyser, London.
Ptaszyk, J. (1994): Binfäden aus Polypropylen als Ursache des Todes junger Weißstörche (Ciconia ciconia) und anderer Tiere. - Pr. Zakl. Biol. Ekol. Ptakow UAM 3: 177-181.
Reader, S. & Laland, K. (eds.) (2003): Animal Innovation. - Oxford University Press, Oxford.
Simeonov, S., Michev, T. & Nankinov, D. (1991): [Fauna Bulgarica. Vol. 20. Aves. Part I.] - BAS, Sofia. (in Bulgarian)
VAtev, I. (1987): Notes on the breeding biology of the Long-legged Buzzard (Buteo rufinusr) in Bulgaria. - Journal of Raptor Research 21: 8-13.
Vatev, I., Angelov, I., Domuschiev, D., & Profirov, L. (2011): Long-legged Buzzard (Buteo rufinus). In: Golemanski, V. (ed.): Red Data Book of Bulgaria. Vol. II. Animals. - Bulgarian Academy of Sciences, Sofia.
Votier, S., Archibald, K., Morgan, G. & Morgan, L. (2011): The use of plastic debris as nesting material by a colonial seabird and associated entanglement mortality. -Marine Pollution Bulletin 62: 168-172.
Arrived / Prispelo: 15. 11. 2011
Accepted / Sprejeto: 23. 9. 2012
First confirmed breeding of Woodcock Scolopax rusticola in Vitosha Mountain (CW Bulgaria)
Prvo potrjeno gnezdenje sloke Scolopax rusticola v gorovju Vitoša (osrednja zahodna Bolgarija)
Gradimir Gruychev1 & Nikolay Dyakov2
1	University of Forestry, Wildlife Management Department, 10 Kl. Ochridski Blvd., BG-1756 Sofia, Bulgaria, e-mail: gradi.val@gmail.com
2	University of Forestry, Department of Dendrology,
10 Kl. Ochridski Blvd., BG-1756 Sofia, Bulgaria
Woodcock Scolopax rusticola is a Palearctic species, breeding mainly in broad-leaved and mixed European forests. In Fennoscandia, it nests in mature coniferous forests. Southern border of the bird's breeding distribution passes through the Balkan Peninsula, Rhodope Mountains (Northern Greece) (Glutz von Blotzheim et al. 1986, Hoodless & Saari 1997). In Bulgaria, the Woodcock nests mainly in coniferous, mixed, and, occasionally, mature broad-leaved forests between 400 and 1800 m a.s.l. Its population was estimated at 100-200 (Nankinov 2004) and, more recently, at only 30-100 (Nikolov et al.
2007) breeding pairs. After the mid-20th century, its confirmed breeding was evidenced only three times, probably due to its secretive way of life, night activity, cryptic coloration, and low numbers. So far, only one nest with three eggs is confirmed from Rhodope Mountains in 1983, two nestlings from Rila Mountain in June 2000, and one nest from Pirin Mountain in 2002 (Stoyanov et al. 2003).
On 10 May 2011, a nest containing four eggs was accidentally found at 1,645 m a.s.l., on the northern slope ofVitosha Mountain (N42°37', E23°15'), rising on the outskirts of Sofia. The nest was placed in a 7080 year old Norway Spruce Picea abies plantation on a
7 ° slope, which was selectively logged in the autumn of 2010 (Figure 1). Canopy cover in a 100 m2 sample plot around the nest was 75%. Shrubs of Raspberry Rubus idaeus covered < 1% of the sample plot, while herb cover was 15% with prevailing Common Wood-sorrel Oxalis acetosella, Wood Stitchwort Stellaria nemorum and lungwort Pulmonaria rubra. The nest was located some 10 m from a small stream with side bogs. This part of the mountain falls within the boundaries of homonymous Nature Park, so a tourist
track passes ca. 30 m away from the nest with no direct visibility towards it. The nest-site is only 3 km away from the Kumata chalet, where a flying Woodcock was observed on 18 May 2006, but no roding song was reported (Nikolov et al. 2007). It falls within the altitudinal range of 900-2,185 m a.s.l., where all the confirmed breeding records in Bulgaria have been made (Stoyanov et al. 2003).
On 20 May 2011, the female bird was incubating, but on 27 May 2011 the nest with eggs was found depredated (Figure 2). We analyzed the nesting material and a hair from the dorsothoracal body part of Wildcat Felis silvestris (compared with University of Forestry's collection) was found, which could have been the possible predator. Nest dimensions measured were: outer diameter = 18 cm, inner diameter = 12.5 cm, depth = 2.7 cm. Thus, the nest was not as deep as usual, which is 3.5-4.5 (6) cm according to Glutz von Blotzheim et al. (1986), but its measures were very close to the only nest measured so far in Bulgaria (Stoyanov et al. 2003). The nest was built over half-decayed spruce twigs. Its total dry weight was 70 g. Woodcock female builds the nest with adjacent materials (Glutz von Blotzheim et al. 1986), so the prevalence of spruce needles with 53.3 g (76.1%) is expected. Fine spruce twigs (5.7 g, 8.1%), beech leaves (0.6 g, 0.9%), half-decayed spruce cone particles, and other unidentified plant materials (5.7 g, 8.1%) were much less-represented. Furthermore, we found 36 small female Woodcock feathers (0.2 g, 0.3%) mixed with other plant material. In general, the nesting material used was similar to that described by Glutz von Blotzheim et al. (1986).
Figure 1: Woodcock Scolopax rusticola sitting on the nest under a fallen spruce, Vitosha Mountain (CW Bulgaria), 20 May 2011 (photo: G. Gruychev)
Slika 1: Sloka Scolopax rusticola na gnezdu pod podrto smreko, gorovje Vito{a (osrednja zahodna Bolgarija, 20.5.2011 (foto: G. Gruychev)
G. Gruychev & N. Dyakov: First confirmed breeding of Woodcock Scolopax rusticola in Vitosha Mountain (CW Bulgaria)
Figure 2: Depredated nest of Woodcock Scolopax rusticola, Vitosha Mountain (CW Bulgaria), 27 May 2011 (photo: G. Gruychev)
Slika 2: Izplenjeno gnezdo sloke Scolopax rusticola, gorovje Vito{a (osrednja zahodna Bolgarija, 27.5.2011 (foto: G. Gruychev)
The Woodcock is considered an endangered species in Bulgaria (Shurulinkov et al. 2011). Thus, the report on confirmed breeding is an important piece of information that might help in conservation efforts of its small breeding population and the fact that should not be neglected in Vitosha Nature Park's management plan.
Acknowledgements: We are greatly thankful to B. Milchev for his advises on the field work and manuscript preparation.
Povzetek
Sloka Scolopax rusticola je maloštevilna in ogrožena gnezdilka Bolgarije, kjer so bila v drugi polovici 20. stoletja znana le tri opazovanja s potrjenim gnezdenjem te vrste. Dne 10.5.2011 sta avtorja na severnem pobočju gorovja Vitoša nad obrobjem Sofije (osrednja Z Bolgarija), na nadmorski višini 1645 m po naključju našla gnezdo s štirimi jajci. Gnezdo je bilo zgrajeno v 70-80 let starem nasadu smreke Picea abies, ki je bil jeseni leta 2010 selektivno posekan. Dne 20.5.2011 sta opazovala valečo samico, dne 27.5.2011 pa sta opazila, da je bilo gnezdo izplenjeno. Gnezdo sta premerila in podrobno analizirala gnezditveni material.
References
Glutz von Blotzheim, U., Bauer, K. & Bezzel, E. (1986): Handbuch der Vogel Mitteleuropas. Band 7/II. Charadriiformes. - AULA Verlag, Wiesbaden.
Hoodless, A. & Saari, L. (1997): Woodcock Scolopax rusticola. pp. 292-293 In: Hagemeijer, W.J.M & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London. Nankinov, D. (ed.) (2004): [Breeding totals of the ornithofauna in Bulgaria.] - Green Balkans, Plovdiv. (in Bulgarian)
Nikolov, S., Delov, V., Daskalova, G. & Gerassimov, G. (2007): (Euroasian) Woodcock Scolopax rusticola. pp. 258-259 In: Iankov, P. (ed.): Atlas of Breeding Birds in Bulgaria. Conservation Series, Book 10. - Bulgarian Society for the Protection of Birds BSPB, Sofia. Shurulinkov, P., Delov, V., Kyuchukov, D., Nikolov, S. & Stoyanov, G. (2011): Woodcock (Scolopax rusticola). In: Golemanski, V. (ed.): Red Data Book of Bulgaria. Vol. II. Animals. - Bulgarian Academy of Sciences, Sofia. Stoyanov, G, Shurulinkov, P., Kjuchukov, D., Spakovski, P., Delov, V., Vulchev, K. & Stoyanov, A. (2003): Vom Brüten der Waldschnepfe Scolopax rusticola in Bulgarien. - Ornithologische Mitteilungen 55 (6): 211-217.
Arrived / Prispelo: 27. 6. 2011 Accepted / Sprejeto: 23. 9. 2012
Iz ornitolo{ke beležnice From the ornithological notebook
Slovenija / Slovenia
Kreheljc Anas crecca in kostanjevka Aythya nyroca
Teal & Ferruginous Duck - high numbers of several duck species counted in late winter and early spring at Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia): 538 Teals on 27 Feb 2011 and 4,581 Mallards Anas platyrhynchos on 6 Feb 2011 are the highest so far recorded at the site, while 177 Ferruginous Ducks counted on 27 Mar 2011 and 168 on 3 Apr 2011 had only been surpassed by an exceptional observation in 2010. Judged from recent records, Lake Cerknica is the most important spring migration stopover site for the Ferruginous Duck in Slovenia.
Ob koncu zime in začetku pomladi leta 2011 so bile na Cerkniškem jezeru zaradi obsežnih plitvo poplavljenih predelov v okolici trstišč ugodne razmere za race na selitvi. Zaradi naglega znižanja gladine jezera v aprilu smo sicer zabeležili nekoliko manj regelj Anas querquedula, rac žličaric A. clypeata in dolgorepih rac A. acuta kot leta 2007 (Bordjan v tisku), a je bilo zato več mlakaricA. platyrhyncos, kreheljcev in kostanjevk kot omenjenega leta. Kreheljc je dosegel številčni maksimum dne 27.2.2011, ko smo prešteli 538 osebkov. To je daleč največje število te vrste, kadarkoli zabeleženo na Cerkniškem jezeru, saj je bilo prej preštetih največ 130 osebkov (Bordjan v tisku). Tega dne smo našteli tudi 3790 mlakaric, ki so svoj višek sicer dosegle že 6.2.2011 s 4581 osebki. Pred tem največje število mlakaric na Cerkniškem jezeru je bilo 2500, ugotovljeno dne 21.11.1992 (Kmecl & Rižner 1993) in 25.2.1995 (B. Rubinic osebno). Dne 27.3.2011 smo od rac iz rodu Anas med drugim prešteli 277 kreheljcev, 283 regelj in 46 rac žličaric. Pozornost zbujajoče pa je bilo tega dne zlasti 177 kostanjevk. Dne 3.4.2011 je bilo kostanjevk tukaj še 168 (M. Cvetko osebno), nato pa se je število močno zmanjšalo. Pred tem je bilo na Cerkniškem jezeru več kostanjevk zabeleženih le leto prej, ko je bilo tukaj kar 500 osebkov (Skoberne 2010). Opazovanja iz let 2010 in 2011 vključujejo največja števila kostanjevk, zabeležena na spomladanski selitvi v Sloveniji. Na tej osnovi sklepamo, da je Cerkniško jezero naša najpomembnejša postojanka za kostanjevko v času spomladanske selitve.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Kostanjevka Aythya nyroca
Ferruginous Duck - large numbers of moulting individuals gathered at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) during late summer-autumn period in the years 2009-2011, with the following peak-numbers recorded: 128 on 14 Sep 2009, 139 on 2 Sep 2010 and 219 individuals on 23 Sep 2011; in the latter year, more than 100 individuals were present for most of the time between end of August and early October. Heavy disturbance due to hunting was also reported, resulting in abrupt declines in numbers and displacement of individuals to a nearby site.
Število kostanjevk, ki se zberejo v času golitve na zadrževalniku Medvedce, se v zadnjem času vztrajno povečuje. V obdobju 2002-2008 je bila na zadrževalniku kostanjevka v tem času maloštevilna vrsta, z največ 14 zabeleženimi osebki (Bordjan & Božič 2009). Že naslednje leto, natančneje 14.9.2009, je bilo število golečih se osebkov na zadrževalniku prvič občutno večje, namreč 128. Podobno število kostanjevk, 139 osebkov, sem preštel dne 2.9.2010.
V	letu 2011 se je število kostanjevk povečevalo vse do 23.9., ko sem naštel 219 osebkov. Več kot 100 osebkov se je tukaj zadrževalo večji del obdobja med koncem avgusta (27.8.2011, 107 os.) ter začetkom oktobra (1.10.2011, 199 os.). Potem je število kostanjevk strmo upadlo. Lov na vodnem delu zadrževalnika je domnevno največja grožnja za vodne ptice tega območja (Božič et al. 2009). Vpliv lova je bil opazen tudi pri številu kostanjevk na zadrževalniku.
V	letu 2009 se je lov pričel kmalu po zabeleženem višku števila kostanjevk. Tako je ob naslednjem štetju dne 23.9. število kostanjevk upadlo na 48 ter se nato po prenehanju lova ponovno dvignilo na 85 osebkov dne 30.9.2009. V letu 2010 se je število kostanjevk po višku na začetku septembra zaradi pričetka lova zmanjšalo na 56 osebkov dne 11.9. in nato na vsega štiri osebke dne 24.9.2010. Ker se je lov nadaljeval, se število kostanjevk na zadrževalniku tisto jesen ni več dvignilo. Lov je potekal tudi v letu 2011. Število kostanjevk je s 162 osebkov dne 10.9. upadlo na 96 dne 17.9.2011. Takoj za tem se je lov začasno ustavil in število kostanjevk se je v nekaj dneh povzpelo na 219 osebkov. V času, ko je potekal lov na zadrževalniku Medvedce, je bilo večje število kostanjevk opazovanih na bližnjih Račkih ribnikih. Domnevamo, da se je del osebkov z zadrževalnika zaradi motenj preselil na ribnike.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Sivka x kostanjevka Aythya ferina X A. nyroca
Pochard x Ferruginous Duck — a hybrid of the type more resembling the former species observed on 2 and 16 Apr 2011 at Rački ribniki fishponds (UTM WM54, NE Slovenia) and in the morning of 24 Sep 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia), where in the evening of the very same day, a hybrid of the type more resembling the latter species was seen as well
Leta 2006 sem na Račkih ribnikih opazoval križanca med kostanjevko in sivko (Bordjan 2007A). Opazovani osebek je pripadal tipu križanca, ki je po obarvanosti perja bolj podoben sivki. Po tem opazovanju križancev med različnimi vrstami potapljavk nekaj let nisem videl, ponovno pa sem si jih lahko natančno ogledal v letu 2011. Prvi opazovanji sta bili 2. in 16.4.2011 na Račkih ribnikih, ko sem opazoval isti tip križanca kot v letu 2006. Dne 24.9.2011 sem v dopoldanskih urah med številnimi kostanjevkami na zadrževalniku Medvedce opazoval osebek istega tipa križanca kot nekajkrat pred tem na Račkih ribnikih. Na moje veliko presenečenje sem zvečer istega dne zabeležil še enega križanca med tema dvema vrstama, ki pa je pripadal drugemu tipu. Ta je bil bolj podoben kostanjevki, le da je imel boke in hrbet svetlejše in sivkasto nadahnjene (Svensson et al. 2009). Križanca omenjenega tipa je v bližini meje s Slovenijo opazoval tudi D. Stanič, in sicer dne 10.1.2010 zahodno od izliva Soče v naravnem rezervatu Valle Cavanata (Stanič 2010).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Veliki žagar Mergus merganser
Goosander — increasing numbers of these birds observed since 2008 in the second half of the winters at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia), with 31 individuals recorded on 6 Mar 2011 being the highest count to date; 2 and 4 individuals also noted wintering for the first time in the winters of 2009/2010 and 2010/2011, respectively
Med letoma 2002 in 2007 je veliki žagar na zadrževalniku Medvedce veljal za redko vrsto (Bordjan & Božič 2009). Od vključno leta 2008 naprej pa se je tukaj začel redno pojavljati v drugi polovici zime. V zimah 2009/2010 in 2010/2011 je bilo prvič zabeleženo tudi prezimovanje dveh oziroma štirih osebkov. Število velikih žagarjev na zadrževalniku se je v zadnjih letih meseca februarja povečevalo in tako smo dne 16.3.2010 prešteli 11 osebkov (A. Koren osebno), dne 6.3.2011 pa 31 osebkov. Slednje je tudi največje zabeleženo število velikih žagarjev na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Rdečegrli slapnik Gavia stellata
Red-throated Loon — one 1cy individual observed on 4 and 6 Nov 2011 at a claypit just north of Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); first record for the wider area of this exceptionally well-monitored site
Na novem glinokopu severno od Zadrževalnika Medvedce, izkopanem pred nekaj leti, sem 4. in 6.11.2011 opazoval prvoleten osebek rdečegrlega slapnika. Kljub temu da številčnost vodnih ptic tukaj redno spremljamo že od leta 2002, je to prvi podatek o pojavljanju vrste na širšem območju zadrževalnika (Bordjan & Božič 2009). Rdečegrli slapnik je sicer tudi drugod po Dravskem polju redko opazovana vrsta (Vogrin 2009, Bordjan 2010 & 20iia).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus
Pygmy Cormorant — five individuals observed on 4 Sep 2011 (one individual present regularly later in September and October of the same year) and 10 individuals again on 12 Nov 2011 at Rački ribniki fishponds (UTM WM54, NE Slovenia); first records for the site of species known as rare elsewhere at Dravsko polje outside the Drava river area
Med rednim popisom vodnih ptic na Račkih ribnikih sem 4.9.2011 opazoval pet pritlikavih kormoranov. Prehranjevali so se v Malem ribniku ter letali med Malim in Velikim ribnikom. Gre za prvo opazovanje vrste v Krajinskem parku Rački ribniki - Požeg (lastni podatki), ki velja za redko tudi na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009) oziroma drugod na Dravskem polju, zunaj območja reke Drave (Vogrin 2009). Kasneje v septembru in oktobru sem večkrat opazoval po en osebek, vedno v Malem ribniku. Zadnjič sem pritlikavega kormorana tukaj zabeležil 12.11.2011, ko sem opazoval jato 10 osebkov med preletom Račkih ribnikov v smeri sever—jug.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Kodrasti pelikan Pelecanus crispus
Dalmatian Pelican — one ad. individual observed on 31 Mar and 1 Apr 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); second record for the site where the species had previously been registered a year earlier. The record was confirmed by the Slovenian
Rarities Committee — KRED as the 3rd for Slovenia (category A)
Dne 31.3.2011 sva z D. Bombekom štela rjave lunje Circus aeruginosus v okviru celodnevnega spremljanja selitve ptic na Zadrževalniku Medvedce. Ob 17.22 h mi je Dominik šepnil, da proti nama leti pelikan. V nejeveri sem pogledal proti vzhodu in res opazil odraslega kodrastega pelikana, ki je nizko nad tlemi jadral proti zadrževalniku (slika 1). Nato je počasi zaokrožil in se mirno spustil na gladino (slika 2), kjer se je nekaj časa prehranjeval z ribami. Zvečer je z zadrževalnika v smeri proti SV odletelo 31 velikih belih čapelj Ardea alba. Tem sta sledili dve sivi čaplji Ardea cinerea in tudi kodrasti pelikan. Nekaj minut je krožil za čapljami in počasi zaostajal, po dobrih 15 min pa je priletel nazaj in se ponovno spustil na zadrževalnik. Naslednjega dne (1.4.2011) sva bila za spremljanje selitve ptic zadolžena s T. Basletom. Ko sva zgodaj zjutraj stopila na nasip zadrževalnika, sva iz njega splašila kormorane Phalacrocorax carbo, sive čaplje in kodrastega pelikana. Slednji je nekajkrat zaokrožil nad zadrževalnikom in v zelo nizkem letu odletel proti vzhodu. Domnevam, da se je celo spustil na njive. Čez približno dve uri se je vrnil, zaokrožil nad zadrževalnikom ter odletel
proti severu. Pri tem je nekaj časa krožil nad streliščem pri Gaju pri Pragerskem. Domnevam, da se je spustil na bližnje glinokope, vendar ga zvečer ob obisku lokalitete tam ni bilo. To je drugo opazovanje kodrastega pelikana na zadrževalniku; prvo je bilo 29.4.2010, ko ga je opazoval A. Koren. V tem letu je bil pelikan tudi sploh prvič zabeležen v Sloveniji (Hanžel & Šere 2011). Opisano opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED kot 3. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Čopasta čaplja Ardoella ralloides
Squacco Heron — up to five individuals observed between 8 and 28 May 2011 and a single individual on 28 Aug and 3 Sep 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) — the very first somewhat extended stay by this species noted at this site and only second record during the autumn migration
Zaradi gladine na zadrževalniku Medvedce, ki je bila leta 2011 za ca. 20—30 cm nižja kot običajno, so med robom vodne površine in pasom obrežne vegetacije še v mesecu maju ostali blatni poloji. Na teh polojih sem 8.5.2011 zvečer opazoval pet čopastih čapelj. Različno število osebkov se je nato tu zadrževalo vsaj do 28.5., en osebek pa je bil opazovan tudi 28.8. (M. Gamser osebno) in 3.9.2011. Čopasta čaplja je sicer na zadrževalniku Medvedce redka posamična preletna gostja, vendar se posamezni osebki pojavljajo skoraj vsako leto (Bordjan & Božič 2009). V letu 2011 je bilo prvič zabeleženo dalj časa trajajoče zadrževanje čopastih čapelj na tem območju. Poleg tega je bila vrsta šele drugič po letu 2009 opazovana v času jesenske selitve (lastni podatki).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Kravja čaplja Bubulcus ibis
Cattle Egret — three ad. individuals observed in the company of cattle and horses on 29 Oct 2011 at freshwater part of Škocjanski zatok Nature Reserve (Koper, SW Slovenia, UTM VL04); the species occurs regularly there since 2008, despite being recorded for the first time in Slovenia only in 2005
V soboto, 29.10.2011, smo se z družino odpravili v Naravni rezervat Škocjanski zatok. Tam sva z mamo zavila na krožno učno pot, medtem ko so drugi raziskovali mlako pri baraki. Pri prvi opazovalnici ni bilo ničesar, pri drugi pa sem 10 m od lin opazil dvoje podolskih goved, zraven njiju pa dve odrasli kravji čaplji. Ker sem v avtomobilu pozabil fotoaparat, ju
Sliki 1 in 2 / Figures 1 & 2: Kodrasti pelikan / Dalmatian Pelican Pelecanus crispus, Zadrževalnik Medvedce, 31.3.2011 (foto: D. Bordjan)
žal nisem mogel fotografirati. Čaplji sta se ves čas zadrževali okrog goved, kasneje pa tudi okoli kobil. Za kravjo čapljo je značilno, da je malce manjša od male bele čaplje in ima tudi krajši kljun, ki pa je živo rumene barve (pri mali beli čaplji je temen). Zaradi značilnega kljuna sem čaplji lahko določil kar s prostim očesom, pravilnost določitve pa je potrdila mama. Ko sva odšla naprej in naredila cel krog, so hoteli kravjo čapljo videti tudi drugi člani družine. Tokrat so bile tam kar tri kravje čaplje: dve sta se gibali okrog konjev, tretja pa okoli podolskih goved. Kravja čaplja je bila v Sloveniji prvič opazovana 3.1.2005 v Sečoveljskih solinah, v Škocjanskem zatoku pa je od aprila 2008 redna gostja, vsakokrat le odrasli osebki (Mozetič 2010).
Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI-1315 Velike Lašče, Slovenija
Čopasti ponirek Podiceps cristatus Great Crested Grebe — 56 active nests, mostly forming several small, dense colonies, counted on 25 Jun 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia). Breeding population at the site increased significantly after 2008, this being attributed to heavy growth in numbers of Prussian Carp Carassius gibelio and Topmouth Gudgeon Pseudorasboraparva, presumably important food for this bird species. Colonial breeding has so far been reported only from the nearby Rački ribniki fishponds.
V	zadnjih nekaj letih se je število gnezdečih čopastih ponirkov na zadrževalniku Medvedce v primerjavi z obdobjem 2002— 2008 občutno povečalo (Bordjan & Božič 2009, Božič et al. 2009, lastni podatki). Leta 2011 sem tako dne 25.6. preštel 56 aktivnih gnezd, kar je največ doslej. Od teh jih je bilo 52 v osmih strnjenih, med seboj ločenih skupinah na gosti razrasti plavajočih listov vodnega oreška Trapa natans. To je sicer prvi primer kolonijskega gnezdenja čopastega ponirka na zadrževalniku, ki je bilo pri nas zabeleženo na Račkih ribnikih nedaleč stran (Vogrin 1989, Bordjan 2007c). Domnevam, da je vzrok za naraščajoči trend gnezdeče populacije močna namnožitev srebrnega koreslja Carassius gibelio in pseudorazbore Pseudorasbora parva, ki sta izdaten vir hrane ustreznega velikostnega razreda za čopastega ponirka. Teh dveh vrst rib v zadrževalnik ne vlagajo, saj ju upravljalec ribogojnice obravnava kot "plevel".
V	tem letu je na vodnem orešku gnezdil tudi mali ponirek Tachybaptus ruficollis, in sicer sem naštel 26 gnezd, večinoma precej skupaj.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Rjavovrati ponirek Podiceps grisegena Red-necked Grebe — one 1cy individual observed on 5 Nov 2011 at Rački ribniki fishponds (UTM WM54, NE Slovenia) - the author's sole record for the site after the beginning of regular surveys in 2002
Dne 5.11.2011 sem na Velikem ribniku na Račkih ribnikih opazoval prvoleten osebek rjavovratega ponirka. To je od začetka rednih opazovanj leta 2002 moje prvo opazovanje te vrste na območju Krajinskega parka Rački ribniki - Požeg. Rjavovrati ponirek je redka vrsta tudi na zadrževalniku Medvedce, kjer je bil v osmih letih sistematičnih štetij zabeležen vsega šestkrat (Bordjan & Božič 2009). V pregledu ptic Dravskega polja ga Vogrin (2009) omenja kot preletno vrsto območja.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Rjavi škarnik Milvus milvus
Red Kite - several recent observations of single individuals at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) on 1 Sep 2010, 3, 10 and 12 Apr 2011 and 9 May 2011; the species is considered rare at the site with only six records made in the 2002-2008 period
Rjavi škarnik je na Zadrževalniku Medvedce redka vrsta. V obdobju 2002-2008 je bil opazovan samo šestkrat, večinoma jeseni (Bordjan & Božič 2009). Po tem obdobju je bil en osebek opazovan še 1.9.2010 (A. Koren osebno), v letu 2011 pa smo ga zabeležili kar štirikrat: dvakrat med spremljanjem selitve ptic dne 3.4. (A. Koren osebno) in 10.4. (T. Basle osebno), tretjič dne 12.4. (A. Tomažič osebno), nazadnje pa sem ga imel priložnost videti 9.5.2011. Pri zadnjem opazovanju je šlo za mladosten osebek na selitvi v smeri od JZ proti SV.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Beloglavi jastreb Gyps fulvus Griffon Vulture - two individuals observed on 23 Sep 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); the species occurs regularly in W and SW part of Slovenia, but was recorded only four times in its NE part after 1980 prior to this observation
Glavnina opazovanj beloglavih jastrebov v Sloveniji je iz zahodnega in JZ dela države, kjer se vrsta v topli polovici leta redno pojavlja (Mihelič & Genero 2005). Zunaj tega območja je podatkov zelo malo, še največ na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005, Ž. Šalamun osebno). V SV Sloveniji
je bil beloglavi jastreb po letu 1980 opazovan samo štirikrat (Mihelič & Genero 2005, Bombek 2007, M. Gamser osebno). Dne 23.9.2011 sem opazoval dva osebka, ki sta s pomočjo termike jadrala zahodno od zadrževalnika Medvedce skupaj z nekaj kanjami Buteo buteo in se postopno pomikala proti JZ.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Koconoga kanja Buteo lagopus
Rough-legged Buzzard - one individual observed on 10 Dec 2011 at Parte, Ljubljansko barje (UTM VL69, central Slovenia); first record for this well-monitored site. Most records in Slovenia originate from the NE part of the country.
Verjetno je težko pojasniti, zakaj se je 10.12.2011 na Ljubljanskem barju v Partah ob Ižanski cesti pojavila koconoga kanja. To sobotno dopoldne brez snega je bilo namreč prijetno toplo ob +12 °C in jugozahodnem vetru -kar neobičajne vremenske razmere za ta čas. Z avtomobilom sem se peljal po makadamski cesti od Iga proti Partam, ko se je na bližnjem travniku s tal dvignil večji ptič. V prvem trenutku me je spomnil na velikega škurha Numenius arquata, to pa predvsem zato, ker je bilo videti, kot da ima belo trtico. Ze v tistem trenutku pa sem opazil, da proč od mene leti ujeda, ki ima skoraj ves rep belo obarvan. V tistem trenutku so se ji pridružile štiri kanje B. buteo, jo obletavale in se pri tem oddaljevale od mene. Omenjeno skupino ujed sem kar na slepo fotografiral v zraku v prepričanju, da bo vsaj na eni fotografiji mogoče razbrati, da sem imel priložnost opazovati koconogo kanjo. Ko je bila opazovana skupina ujed nad Iščico, se je koconoga kanja spustila k tlom in od takrat naprej se kanje niso več zmenile zanjo. Ko sem doma pregledal posnetke na računalniku, sem ugotovil, da se na enem lepo vidi značilni beli rep koconoge kanje s črno obrobo na koncu (slika 3). Kasneje sem presenečen spoznal, da koconoge kanje ni na seznamu ptic, ugotovljenih na Ljubljanskem barju (Tome et al. 2005). D. Tome mi je povedal, da v času priprave monografije ni bilo nobenega zanesljivega podatka o tej vrsti, zatorej ni bila uvrščena v ta seznam. Naslednjega dne sem se vrnil na omenjeno mesto in pregledal še širšo okolico, vendar koconoge kanje nisem opazil. Samo še misel za konec: verjetno bi bil moj zapis na začetku povsem drugačen, če bi bilo takrat -12 °C. Večina podatkov o pojavljanju te vrste pri nas je iz SV Slovenije, večje število osebkov pa je bilo v Sloveniji zabeleženo le v polarni zimi 1984/85 (Sovinc 1994).
Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si
V
Slika 3 / Figure 3: Koconoga kanja / Rough-legged Buzzard Buteo lagopus, Parte, Ljubljansko barje, 10.12.2011 (foto: D. Šere)
Mali orel Aquila pennata
Booted Eagle - one individual dark morph observed on 7 May 2011 at Retje, Cerkniško jezero (UTM VL56, S Slovenia); first record for this site of species being rarely observed in Slovenia in general
Dne 7.5.2011 sva se po končanem srečanju ob popisu rumenih pastiric na Cerkniškem jezeru odpravila proti Retju. Tam sva najprej opazila sumljivo kanjo in takoj skočila iz avtomobila po teleskop v prtljažniku. Izkazalo se je, da je bila le kanja Buteo buteo. Ko sva tako stala in gledala v nebo, sva v zraku opazila temno ujedo. Sprva sva zaradi neugodne svetlobe menila, da ponovno opazujeva kanjo, ki ima spodnjo stran telesa v senci. A ko je ujeda začela krožiti, sva opazila, da je celotna spodnja stran ujede temno rjava. Peruti so bile le za spoznanje svetlejše od trupa, vendar še vedno (z izjemo nekaj primarnih peres) enotno temne in zaključene z izrazitimi šestimi najbolj zunanjimi primarnimi peresi oz. "prsti". Rep je bil temen in oglate oblike. Ujedo sva določila za temno obliko malega orla, kar je prvi podatek za Cerkniško jezero (Bordjan v tisku), vrsta pa je tudi na splošno redko zabeležena v Sloveniji (Hanžel & Sere 2011).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Anže Skoberne, Bračičeva 4, SI-1380, Cerknica, Slovenija, e-mail: anze.skoberne@hotmail.com
Južna postovka Falco naumanni
Lesser Kestrel - one 2cy male observed on 6 May 2012 at Brnik Airport near Ljubljana (UTM VM51, central Slovenia); the species has occurred extremely rarely in Slovenia in recent years
Na poti v Kamnik se večkrat ustavim ob žičnati ograji Letališča Brnik pri Ljubljani, kjer je možno v spomladanskem času
opazovati zanimive vrste selečih se ptičev. Dne 6.5.2012 je prav tu mojo pozornost pritegnila postovka, ki se je večkrat spustila na tla in vrnila na ograjo. V primerjavi s postovkami F. tinnunculus, ki navadno takoj odletijo, sploh ni bila plašna. Ko sem naredil nekaj posnetkov, sem ob pregledu fotografij ugotovil, da imam brez dvoma opraviti z južno postovko, čeprav ni imela popolnoma sivo-modrikaste glave in je bilo perje na njenem licu svetlo obarvano; pravi odgovor mi je dal njen rjavi hrbet brez črnih pik. Na posnetku se ravno tako dobro vidijo svetli kremplji, v nasprotju s postovko, ki ima temne, če že ne popolnoma črne kremplje. Nekatere podrobnosti sem si ogledal še v priročniku in tako lahko ugotovil, da sem opazoval in fotografiral drugoletnega samca južne postovke (slika 4). Domnevam, da je drugoletne samce med številnimi postovkami možno spregledati, da samic sploh ne omenjam. To je moje prvo opazovanje te v zadnjem času izredno redke vrste v Sloveniji (Hanžel & Sere 2011).
Dejan Grohar, Britof 296, SI-4000 Kranj, Slovenija, e-mail: dgrohar@gmail.com
Slika 4 / Figure 4: Južna postovka / Lesser Kestrel Falco naumanni, 2cy S, Letališče Brnik, 6.5.2012 (foto: D. Grohar)
Grahasta tukalica Porzana porzana
Spotted Crake — one individual observed on 21 Feb 2012 at Parte, Ljubljansko barje (UTM VL69, central Slovenia); very early spring record for Slovenia, where the earliest published observations, apart from a single winter record from Sečovlje salina, come from the second half of March
Dne 21.2.2012 sem se s psom odpravil na krajši sprehod ob Iščici z namenom, da fotografiram zaledenelo reko. Zadnje dni januarja in v začetku februarja je bilo povsod po Sloveniji namreč zelo mrzlo in tudi marsikatera tekoča vodna telesa so zaledenela. Ob mojem prihodu tega dne je bil Partski kanal ob Iščici na Ljubljanskem barju že delno odmrznjen, led pa je prekrivala približno 1—2 cm debela
plast vode. Sonce je sijalo natančno v kanal z vodo in ledom spodaj, zato sem se odločil, da ta prizor fotografiram. V tistem trenutku sem zagledal ob bregu ptiča, ki je hodil po ledu s plitko vodo in pobiral hrano z listov suhe trave ob kanalu. Videti je bil majhen, zato sem najprej pomislil na mokoža Rallus aquaticus, ki je v tem času pogost obiskovalec barjanskih kanalov. Hotel sem vsaj na hitro narediti dokumentarni posnetek, a glej ga "šmenta": prazne baterije! Hitro sem stekel do avtomobila, ki sem ga parkiral v bližini, in vstavil nove baterije. Se hitreje sem se vrnil in res sem imel srečo, kajti grahasta tukalica se je sedaj prehranjevala kar sredi zaledenelega kanala, na delu, osvetljenim s soncem, tako da mi ni bilo težko narediti kar nekaj dokumentarnih posnetkov (slika 5). Pri tem se je tukalica večkrat nekoliko oddaljila v senco obrežnega vrbovja, vendar se je vsakokrat vrnila na omenjeno sončno mesto. Opisano opazovanje je zelo zgoden spomladanski podatek o pojavljanju grahaste tukalice pri nas, saj selitev v Evropi poteka marca in aprila (Cramp 1979). Pred tem najzgodnejši datum opazovanja na Ljubljanskem barju je iz začetka aprila (Tome et al. 2005), z drugih območij v Sloveniji pa je objavljenih tudi nekaj opazovanj iz druge polovice marca (Geister 1983, SoviNc 1989, SoviNc & Sere 1993, Vrezec 1994, Vrhovnik 1998). En zimski podatek obstaja iz Sečoveljskih solin (SoviNc 1994).
Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si
	wmm
^ / k	
♦ — ÖL' '	
/ - J-,	JoVHRv
	f V ^ ""'
> ./J	r ■ XTfA
■ : JA . i K	
it** ifi f^ - ^ry	
	
Slika 5 / Figure 5: Grahasta tukalica / Spotted Crake Porzana porzana, Parte, Ljubljansko barje, 21.2.2012 (foto: D. Šere)
Školjkarica Haematopus ostralegus
Oystercatcher — unusual observation of a tame individual between 15 Jun and 25 Jul 2011 in a various places at Rače (UTM WM54, NE Slovenia). The majority of Slovenian records come from the Coast, notably Sečovlje salina; rarely recorded inland.
Dne 21.6.2011 sem se po telefonu pogovarjal s starši o svojem prihodu domov. Med pogovorom mi je oče omenil nenavadno ptico, ki sta jo z mamo opazovala tistega popoldneva. Opisal jo je takole: črna po hrbtu in glavi, bela spodaj in z dolgim, ravnim, rdeče oranžnim kljunom. Ves čas opazovanja se je značilno piskajoče oglašala. Ker je povedal, da se ni bala ljudi in je na poti nazaj še vedno bila na istem mestu, sem pomislil na kakšno ubežnico, vendar mi nobena ni prišla na misel. Čez čas sem se spomnil na školjkarico, in ko sem bil doma, sem obema ločeno pokazal sliko vrste v priročniku. Oba sta jo takoj in brez dvoma prepoznala, tako kot tudi oglašanje, ki sem jima ga predvajal. Brž smo zaključili, da sta pri delu Rač, imenovanem Zgornje Rače, na pašniku opazovala školjkarico. Kasneje je M. Vogrin (osebno) sporočil, da se je omenjeni osebek na različnih koncih Rač zadrževal med 15.6. in 25.7.2011. Školjkarica je še v pregledu redkih vrst v Sloveniji leta 1995 veljala za redko vrsto (Sovinc 1997). Večina opazovanj je z obalnih predelov Slovenije, kjer je med drugim znanih 18 opazovanj iz Sečoveljskih solin (Geister 1980, Makovec 1984, Gjerkeš 1986, Ozmec 1997, Škornik 2012). Iz notranjosti države je največ opazovanj z Ormoškega in Ptujskega jezera na reki Dravi (Štumberger 1988, Božič 1994, L. Božič osebno). Poleg opisanega v tem prispevku sta edini objavljeni opazovanji zunaj teh območij z Ljubljanskega barja (Vrezec 2009) in zadrževalnika Medvedce (Bordjan 20iib).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Polojnik Himantopus himantopus
Black-winged Stilt - breeding oftwo pairs on mudflats overgrown with annual plants recorded at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) in 2011. One pair was first observed incubating on 28 May, the second on 11 Jun 2011. The latter was unsuccessful, as the brood failed soon, while the former raised three young, seen on 9 Jul 2011. The species is a regular breeding bird of several coastal wetlands in Slovenia. Outside this region, however, it has bred so far only at the waste water basins of the Ormož sugar factory.
Polojnik pri nas v glavnem gnezdi na obalnih mokriščih, predvsem v Sečoveljskih solinah (Škornik 2012) ter Škocjanskem zatoku (T. Mihelič osebno), leta 2004 pa je bilo gnezdenje zabeleženo tudi v Strunjanskih solinah (Škornik 2012). Zunaj Obale je polojnik gnezdil samo v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož (Štumberger & Bračko 1996, L. Božič osebno). Na zadrževalniku Medvedce je bilo v gnezditvenem obdobju sicer nekajkrat opazovano manjše število osebkov, vendar na območju niso gnezdili (Bordjan & Božič 2009). Leta
2011 je bila gladina vode v zadrževalniku zelo nizka, najnižja po zelo sušnem letu 2003. Tako so bile še v maju vzdolž roba vodnega dela zadrževalnika večje blatne površine, ki so se zaraščale z enoletnimi rastlinami. Polojniki so prileteli že marca in se v manjših skupinah (do 11 osebkov) tukaj zadrževali ves april. Dne 28.5.2011 sem opazoval prvi par med valjenjem. Dne 11.6.2011 se je nedaleč od prvega pojavil še drugi par, ki je prav tako začel valiti, vendar je gnezdo verjetno kmalu propadlo, saj par kasneje ni bil več opazovan. Prvi par je uspešno speljal tri mladiče. Dne 9.7.2011 sem opazoval tri letenja komaj sposobne mladiče, ki so sledili staršema. Ob naslednjem obisku območja dne 16.7.2011 družine polojnikov ni bilo več na zadrževalniku.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Dular Charadrius morinellus
Dotterel - one 1cy individual observed on 21 Sep 2007 close to the top of Mt Peca, Karavanke Mts (UTM VM84, N Slovenia, 2,125 m a.s.l.), which is the second record for this particular mountain. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee - KRED as the 7th for Slovenia (category A). By the end of 2011, a total of 12 observations of this category had been made in Slovenia.
Slika 6 / Figure 6: Dular / Dotterel Charadrius morinellus, Peca, 21.9.2007 (foto: V. Jehart)
V hladnem jesenskem jutru dne 21.9.2007 sem se odpravil na fotolov na Peco (2125 m n.v.). Šel sem z namenom, da fotografiram gamse in pisano panoramo v jesenskih odtenkih. Kot vselej sem se od doma odpravil še v temi, tako da sem bil ob sončnem vzhodu že tik pod vrhom gore. S tihim korakom, pripravljenim fotoaparatom in očmi na preži sem si utiral pot zunaj urejenih stez. Da bi ostal čim bolj neopažen, sem se držal v senci skal. Nenadoma sem s kotičkom očesa zaznal gibanje ptice na tleh nedaleč stran. Hitro sem nameril fotoaparat in naredil posnetek, ptica pa
se sploh ni zmenila zame. Izkoristil sem priložnost in še naprej fotografiral, neznanka pa se je mirno smukala med kamenjem v travi (slika 6). Ta zaupljivost me je presenetila, saj sem fotografiral z razdalje približno 10 m. Iz izkušenj sem namreč vedel, da so naše ptice večinoma zelo plahe. Tako sem že med fotografiranjem ocenil, da gre za selivko. Po nekaj minutah in približno 45 posnetkih se je ptica toliko oddaljila, da ji nisem mogel več slediti, saj mi zahtevni teren tega ni dopuščal. Ker nisem poznal imena zanimive gostje, me je doma čakalo še raziskovalno delo. Moral sem določiti vrsto ptice, ki sem jo fotografiral. Iskal sem v knjigah in na internetu. Glede videza sem bil sprva v dvomih, saj sem fotografiral mlado ptico, vendar je opis njenega vedenja potrdil, da gre za dularja. Posnetke sem poslal prijateljem fotografom po Sloveniji z vprašanjem, ali poznajo to ptico. Le eden je vedel, kaj sem fotografiral, saj je že sam naletel na dularja v avstrijskih Alpah. Bil je navdušen, da se mi ga je posrečilo videti pri nas. Šele takrat sem se zavedel vrednosti opazovanja in narejenih fotografij. Od tega dogodka dalje vsako leto ob približno istem času hodim na Peco, da bi ponovno videl dularja, vendar mi to še ni uspelo. Dular je bil na Peci opazovan že leta 1988 (Jež 1988), kar je bilo takrat prvo opazovanje vrste v Sloveniji po 1.1.1950 (kategorija A), skupaj pa je bilo v tem obdobju do konca leta 2011 zbranih 12 opazovanj (Hanžel & Šere 2011). Opisano opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti — KRED kot 7. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A).
Vlado Jehart, Trg 41, SI-2391 Prevalje, Slovenija, e-mail: vlado.jehart@gmail.com
Dular Charadrius morinellus
Dotterel — two 1cy individuals observed on 6 Sep 2011 on grassy slopes of Mt Vremščica (UTM VL26, SW Slovenia, 1,027 m a.s.l.) at 898 m a.s.l., where the species had already been recorded in 2003
Dular je zanimiva vrsta, ki se pri nas redko pojavlja na spomladanski in jesenski selitvi (Hanžel & Šere 2011). Jeseni leta 2011 sem se tudi sam odločil, da ga poiščem. Vedel sem, da so bili posamezni osebki opazovani na nekaterih slovenskih hribih, kot sta Vremščica in Slavnik (Kapla 2003, Cordelli 2011). Vremščica me je bolj privlačila, zato sem se dne 6.9.2011 tja odpravil s prijateljem I. Maioranom. Vreme je bilo jasno in sveže, z rahlim SV vetrom. Iskanje sva začela v zgodnjem popoldnevu na travnatih pobočjih pod vrhom, na nadmorski višini ca. 835 m, kjer je več odprtih travnikov. Hodila sva naokrog v upanju, da splašiva kakšnega dularja. V celotnem popoldnevu sva nekajkrat zaslišala oglašanje, ki je spominjalo na dularja, a nisva bila prepričana, da gre res za to vrsto. Okrog 17.45 h, ko sva se vračala proti avtomobilu, sva nenadoma ponovno zaslišala oglašanje, tokrat zelo jasno
in s čedalje manjše razdalje. Pogledala sva v zrak in zagledala dve tipični silhueti pobrežnikov — dularja! Letela sta dokaj visoko. Z daljnogledom sva jima sledila vse do tedaj, ko sta se spustila in pristala na vrhu manjše vzpetine (898 m n.v.). Hitro sva se namenila tja in ju čez nekaj minut z lahkoto našla. Prehranjevala sta se nekaj metrov stran od naju na makadamu in v nizki travi (slika 7). Oba osebka sta bila po obarvanosti očitno mladostna. Po prvih minutah evforije sva se z Igorjem mirno usedla na tla in ju opazovala. Dularja sta se še naprej mirno prehranjevala in se nama večkrat približala na vsega 3—4 m. Najina navzočnost ju očitno ni preveč motila, kot tudi ne občasni mimoidoči kolesarji. Dularja sva opazovala dobro uro, nato pa zapustila lokacijo okrog 19.00 h, ko je sonce že zahajalo.
Domen Stanič, Via della Mandria 30, IT-34100 Trieste / Trst, Italy
Slika 7 / Figure 7: Dular / Dotterel Charadrius morinellus, Vremščica, 6.9.2011 (foto: I. Maiorano)
Peščenec Calidris alba
Sanderling — one 1cy individual observed on 2 Sep 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); first record for this exceptionally well-monitored site
Dne 2.9.2011 sem v večernih urah štel vodne ptice, ki so prenočevale na zadrževalniku Medvedce. Med hojo po nasipu sem s kamnov na robu vodne površine splašil prvoleten osebek peščenca. Gre za prvo opazovanje vrste na tem območju (Bordjan et al. 2009). Občasno se sicer pojavlja na območju reke Drave (Štumberger 1982, Božič 1991A & 1991B, L. Božič osebno), drugod v notranjosti Slovenije pa je bila zelo redko zabeležena (Bračko 1986, Kmecl & Rižner 1992, http://www.forum-lov.org/forum/ showthread.php?t=883&page=77).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Puklež Lymnocryptes minimus Jack Snipe - one individual flushed from the ground in Dinaric fir-beech forest at ca. 840 m a.s.l. on 21 Apr 2011 on Mt Krim (UTM VL58, central Slovenia, 1,107 m a.s.l.); an unusual habitat for the species that requires, even during migration, swampy grounds
Dne 21.4.2011 sem pregledoval gnezdilnice za manjše ptice na Krimu. Na območju severno od Strmca (841 m a.s.l.) sem med hojo z gozdnih tal splašil manjšo rjavo ptico; popolnoma tiho je odletela skozi krošnje dreves. Na hrbtu je imela štiri vzdolžne rumeno rjave proge. Podobna je bila kozici Gallinago gallinago, vendar precej manjša. Poleg tega je imela krajši kljun, kar je značilno za pukleža. Puklež je sicer v Sloveniji slabo poznan, vendar je opazovanje vrste, ki se tudi v času selitve vedno zadržuje v habitatih, nasičenih z vodo (Cramp 1983), sredi dinarskega jelovo-bukovega gozda gotovo neobičajno.
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Sabljasti martinec Xenus cinereus Terek Sandpiper - one individual observed on 15 May 2011 at Ormoško jezero reservoir (UTM WM83, NE Slovenia), together with 11 Broad-billed Sandpipers Limicola falcinellus and several other wader species. Both records were confirmed by the Slovenian Rarities Committee - KRED as the 1st and 9th for Slovenia (category A), respectively.
Slika 8 / Figure 8: Sabljasti martinec / Terek Sandpiper Xenus cinereus, Ormo{ko jezero, 15.5.2011 (foto: A. Ploj)
Tako kot že večkrat predtem v mesecu maju sem se tudi v nedeljo, dne 15.5.2011, odpravil na Ormoško jezero, predvsem zaradi kontrole selitve močvirskih čiger Chlidonias. Ponoči je hladna fronta dosegla Slovenijo, začelo je deževati in močno se je ohladilo, kar je napovedovalo
zanimiv opazovalni dan. Ob mojem prihodu na nasip jezera ob 11.10 h je bila temperatura le +12 °C in padal je srednje močan dež, ki je nekoliko motil opazovanje s teleskopom. Gladina jezera je bila malo nižja od običajne v tem času, tako da so na zgornjem delu iz vode segali manjši prodnati oziroma blatni poloji. Ker močvirskih čiger ni bilo veliko, sem se takoj lotil pregledovanja omenjenih polojev. Prvi ptič, ki sem ga zagledal, je bil ploskokljunec Limicola falcinellus v družbi manjšega števila komatnih deževnikov Charadrius hiaticula. Kmalu nato sem opazil svetlega pobrežnika, za katerega sem za hip pomislil, da je jezerski martinec Tringa stagnatilis, vendar sem napačni prvi vtis takoj popravil, saj sem kljub težkim opazovalnim razmeram videl značilni, navzgor zavihani kljun in živo oranžne noge. V trenutku sem prepoznal sabljastega martinca, s katerim sem se pred tem nekajkrat srečal v tujini. Čez nekaj minut je martinec poletel proti levemu nasipu jezera in pri tem razkril še svoj edinstveni vzorec v perutih s široko belo obrobo na zadnjem robu. Kljub iskanju ga v vse močnejšem dežju nisem ponovno zasledil. O izjemnem opazovanju sem takoj obvestil nekaj kolegov, tako da sta sabljastega martinca kasneje opazovala še A. Ploj (ob 12.45 h) in J. Hanžel (okoli 17.00 h), Alenu pa je uspelo narediti tudi zelo dobro dokumentarno fotografijo (slika 8). Poleg tega smo skupno ta dan od zanimivejših vrst prešteli še 11 ploskokljuncev, 10 komatnih deževnikov, devet malih prodnikov Calidris minuta in dve čopasti čaplji Ardeola ralloides. Naslednjega dne ob 7.30 h v jasnem vremenu sabljastega martinca ni bilo več na jezeru, kakor tudi ne večine drugih omenjenih vrst. Sabljasti martinec je gnezdilka borealnih predelov Evrazije, ki v vzhodni Evropi doseže zahodno mejo gnezditvenega areala. Evropska populacija z izjemo Rusije je majhna, pri čemer je nepovezane, skrajne zahodne dele areala naselil šele pred nekaj desetletji. Osebki s tega območja prezimujejo v JZ Aziji ter vzhodni in južni Afriki, tja pa letijo vzdolž široke selitvene poti, ki poteka prek Ukrajine, kavkaške in kaspijske regije ter območja med rekama Volgo in Uralom. V državah zahodno od tod je sabljasti martinec redek gost, vendar se število opazovanj povečuje, zlasti v času spomladanske selitve (Cramp 1983, Snow & Perrins 1998, Kirby & Delany 2009). Od sosednjih držav je bilo v Avstriji do konca leta 2007 znanih 20 opazovanj vrste, pri čemer jih velika večina izhaja iz dveh območij: delte Rena v Bodensko jezero na skrajnem zahodu države in Nežiderskega jezera na SV (Ranner et al. 1995, Laber & Ranner 1997, Ranner 1999 & 2000, Ranner & Khil 2009 & 2011). Zanimivo je, da se je v času opazovanja na Ormoškem jezeru sabljasti martinec zadrževal na obeh omenjenih območjih (http:// www.club300.at/watchings?filter0=468&filter1=**ALL**& filter2=**ALL**), na Nežiderskem jezeru pa je bilo v dneh okoli sredine maja opazovanih tudi do devet ploskokljuncev. Na Madžarskem je bilo do konca leta 2010 skupaj zbranih 65 opazovanj (MME Nomenclator bizottsag 2010),
na Hrvaškem pa dve opazovanji na različnih lokalitetah ob jadranski obali (Lukač 2007, J. Kralj osebno). Za sabljastega martinca je to prvi podatek o pojavljanju v Sloveniji, za ploskokljunca pa deveti (Hanžel & Sere 2011). Obe opazovanji je potrdila Nacionalna komisija za redkosti (kategorija A).
Luka Božič, DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps.si
Črni martinec Tringa erythropus
Spotted Redshank - 30 individuals (8 in winter plumage and 22 moulting from winter to summer plumage) observed on 13 Apr 2011 at Retje, Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia), feeding in shallow water together with 2 Greenshanks T. nebularia, 136 Wood Sandpipers T. glareola, 89 Ruffs Philomachus pugnax and 2 Snipes Gallinago gallinago; the largest flock recorded at the site to date as well as one of the largest in Slovenia in general
V času nižje gladine poplavne vode je Cerkniško jezero pravi magnet za pobrežnike. Prav zato sem se 13.4.2011 za kratko ustavil na območju Retja. Tam sem na plitvinah naštel 89 togotnikov Philomachus pugnax, dve kozici Gallinago gallinago ter dva zelenonoga Tringa nebularia in 136 močvirskih martincev T. glareola. Presenečenje dneva pa je bilo veliko število črnih martincev. Teh sem naštel 30; osem v zimskem perju in 22 v prehodu med zimskim in poletnim perjem. Gre za največje opazovano število osebkov te vrste na Cerkniškem jezeru (Bordjan v tisku) in eno največjih zabeleženih jat v Sloveniji nasploh (Bordjan & Božič 2009, L. Božič osebno, lastni podatki).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Jezerski martinec Tringa stagnatilis
Marsh Sandpiper - five individuals observed on 10 Apr 2011 at Retje, Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia), feeding in shallow water together with 6 Greenshanks T. nebularia, 141 Wood Sandpipers T. glareola, 178 Ruffs Philomachus pugnax, 5 Lapwings Vanellus vanellus and one Black-winged Stilt Himantopus himantopus; one Marsh Sandpiper seen at the same site also on 6 Jul 2011, these being only 2nd and 3rd records of the species at Lake Cerknica. Also, 11 individuals observed on 10 Apr 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia), being the highest number recorded at the site to date and one of the highest ever in Slovenia
Dne 10.4.2011 sem na območju Retja na Cerkniškem jezeru opazoval skupino pobrežnikov, v kateri je bilo 141 močvirskih Tringa glareola in šest zelenonogih martincev T. nebularia, 178 togotnikov Philomachus pugnax, pet prib Vanellus vanellus in polojnik Himantopus himantopus. Med njimi sem opazil tudi pet jezerskih martincev. Kuliso so dopolnili še dva pojoča velika škurha Numenius arquata, trije črnorepi kljunači Limosa limosa v daljavi ter pet žerjavov Grus grus. Tega dne sem manjše število pobrežnikov opazoval tudi na drugih delih jezera. Dne 6.7.2011 je jezerskega martinca opazoval tudi Anže Skoberne (osebno). To sta šele drugo in tretje opazovanje vrste na Cerkniškem jezeru (Bordjan v tisku). V letu 2011 je bil jezerski martinec nekajkrat opazovan tudi na zadrževalniku Medvedce; največ 11 osebkov sem opazoval dne 10.4. To je tudi največje število jezerskih martincev, opazovanih na zadrževalniku v enem dnevu (Bordjan & Božič 2009, Bordjan 2009) in eno večjih števil kadarkoli zabeleženih v Sloveniji (L. Božič osebno).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Rjavi galeb Larus fuscus
Lesser Black-backed Gull - several observations of these birds within large flocks of predominantly Yellow-legged Gulls L. michahellis, feeding on freshly ploughed fields in the Dravsko polje area (UTM WM53 & WM54, NE Slovenia): one ad. of L.f. fuscus ssp. at Sikole and one ad. of L. f. graellsii/intermedius ssp. at Spodnje Jablane on 14 Sep 2009, single ad. individuals of both subspecies on 2 Oct 2010 at Spodnja Gorica and two 2cy individuals of L. f. fuscus on 15 Oct 2011 between Brunšvik and Podova
V zadnjih letih sem med septembrom in novembrom na sveže preoranih poljih Dravskega polja večkrat opazoval velike jate rumenonogih galebov Larus michahellis, ki so štele več sto osebkov. Med njimi so se občasno prehranjevale tudi druge vrste galebov, od katerih sem trikrat zabeležil tudi rjavega galeba. Prvič sem opazoval en odrasel osebek podvrste L. f. fuscus severno od naselja Sikole ter en odrasel osebek podvrste L. f. graellsii/intermedius južno od naselja Spodnje Jablane dne 14.9.2009. Drugič sem opazoval dva odrasla osebka dne 2.10.2011 severno od Spodnje Gorice, in sicer je bil eden podvrste L. f. fuscus, drugi pa L. f. graellsii/intermedius (slika 9). Dne 15.10.2011 sem ponovno opazoval dva rjava galeba. Tokrat sta bila na njivah med naseljema Brunšvik in Podova drugoletna osebka podvrste L. f. fuscus (slika 10).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Slika 9 / Figure 9: Rjavi galeb / Lesser Black-backed Gull, Larus fuscus ssp. graellsii/intermedius, Spodnja Gorica, 2.10.2011 (foto: D. Bordjan)
Slika 10 / Figure 10: Rjavi galeb / Lesser Black-backed Gull, Larus fuscus ssp. fuscus, 2cy, med Brun{vikom in Podovo, 15.10.2011 (foto: D. Bordjan)
Kričava čigra Sterna sandvicensis in školjkarica Haematopus ostralegus
Sandwich Tern & Oystercatcher - 20 individuals (14 ad.-summer, 6 ad.-winter/imm.) of the former and one individual of the latter species observed on 23 Jul 2011 at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia); both are first records for the site. Quite remarkable is the large flock-size of the first species, which occurs in inland Slovenia very rarely indeed.
Ob prehodu hladne fronte, še posebej, če je le-ta hiter, se je vedno dobro odpraviti na teren. Tako je bilo tudi dne 23.7.2011. Zjutraj je še močno deževalo in pogled na internetno stran Agencije za okolje RS je napovedal, da bo konec vremenske motnje čez kakšno uro prešel tudi Dravsko polje in se nato končal, kot bi ga odrezal. Dobro uro kasneje sem že bil na zadrževalniku Medvedce, kjer sprva ni bilo videti nič posebnega. Pogled na vodno površino z obsežnim sestojem vodnega oreška Trapa natans pa je razkril drugačno
sliko. Na vodnem orešku se je prehranjevalo 127 močvirskih martincev Tringa glareola, ki so deloma priletavali v zadrževalnik, deloma pa odletavali v smeri proti JZ. Kmalu sem zaznal tudi manjšo selitev rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus, ki se jih je na koncu nabralo 380. Ob 10.57 h sem visoko nad sabo ponovno opazil galebe, ki so priletavali iz SV, med njimi pa tudi kratko in odrezavo oglašanje. Hitro sem jih preštel, nato pa se lotil štetja rečnih galebov v samem zadrževalniku. Med štetjem teh so začeli pristajati novi galebi in opazil sem, da so med njimi tudi čigre. Bile so enako velike kor rečni galebi, s črnino na zgornjem delu glave, dolgim črnim kljunom s svetlo konico ter belim repom in trtico. Nemudoma sem jih določil za kričave čigre. Ob tem sem se spomnil na prej omenjeno oglašanje in pregledal še preostali del pristajajoče jate. Skupaj sem naštel 14 odraslih ptic v poletnem perju in šest spolno nezrelih ptic oziroma osebkov v zimskem perju. Nekajkrat so zaokrožile nad zadrževalnikom, nato pa se na sredini usedle na suhe veje v vodi (slika 11). Ob 11.29 h so se skupaj z rečnimi galebi dvignile in odletele proti JZ, vendar so se že čez približno 10 min vrnile in se spustile k skupini rečnih galebov. Ob 11.52 h so skupaj z rečnimi galebi v smeri JZ dokončno zapustile območje zadrževalnika. Takrat sem med štetjem zaslišal značilno oglašanje pobrežnika v zraku. Kmalu sem ga zasledil s pogledom in prepoznal školjkarico. Odrasel osebek je kakšnih pet minut krožil nad zadrževalnikom ter se nato usedel neznano kam. Za kričavo čigro in školjkarico je to prvo opazovanje na zadrževalniku (Bordjan & Božič 2009). Kričava čigra je v notranjosti Slovenije zelo redka vrsta (Škoberne & Božič 2010), pozornost zbujajoča pa je tudi velikost na Medvedcah opazovane jate. Tako je bilo na primer v Avstriji, kjer je kričava čigra v zadnjih letih zlasti v poletnih mesecih redna gostja (24 opazovanj samo v letih 2010 in 2011), sočasno zabeleženih največ 15 osebkov (http://www.club300.at/node/478).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Slika 11 / Figure 11: Kri~ava ~igra / Sandwich Tern Sterna sandvicensis, zadrževalnik Medvedce, 23.7.2011 (foto: D. Bordjan)
Rjavi srakoper Lanius collurio
Red-backed Shrike — one male with symmetrical, extensive whiteness at base of its primaries p4—p 10 (ascendant numbering), clearly visible on folded wings, caught and ringed on 16 Jul 2011 at Kozlerjeva gošča, Ljubljansko barje (UTM VL69, central Slovenia)
odkar se ukvarjam z obročkanjem, imel v rokah veliko rjavih srakoperjev, lahko zatrdim, da je to zelo redek pojav, saj takšnega osebka doslej še nisem videl.
Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija,
e-mail: dsere@pms-lj.si
Siva vrana Corvus cornix
Hooded Crow — probable an adult-adult intraspecific predation observed on 26 Feb 2012 in Ljubljana Tivoli City Park (UTM VM60, central Slovenia), when an adult crow was intensively plucking feathers out of a conspecific cadaver, although no signs of actual feeding were later found. This form of predation is very rarely recorded within Corvidae family.
Slika 14 / Figure 14: Kadaver sive vrane / Hooded Crow Corvus cornix cadaver, Tivoli, Ljubljana, 26.2.2012 (foto: A. Vrezec)
Sliki 12 in 13 / Figures 12 & 13: Rjavi srakoper / Red-backed Shrike Lanius collurio, Kozlerjeva gošča, Ljubljansko barje, 16.7.2011 (foto: D. Šere)
Dne 16.7.2011 sem obročkal ptiče ob Kozlerjevi gošči na Ljubljanskem barju. Ko sem iz mreže jemal samca rjavega srakoperja, sem opazil, da ima primarna letalna peresa na bližnjem koncu belo obarvana (slika 12). Postal sem pozoren nanje in videl, da je omenjena obarvanost na obeh perutih simetrična. Pri podrobnejšem pregledu sem ugotovil, da so belo obarvana samo primarna letalna peresa 4—10 (slika 13). Za rjavega srakoperja je to prikazano le v redkih priročnikih in na različne načine, v nekaterih samo v tekstu, drugod pa samo na risbi. V zelo dobrem priročniku za določanje ptic (Svensson et al. 2009) je omenjena belina na risbi komaj vidna, v tekstu pa je omenjena. Srednja primarna peresa, večinoma 5—9, naj bi imela pri rjavem srakoperju pogosto nekaj beline na bazi, vendar je ta pri zloženi peruti navadno skrita pod primarnimi krovci, redkeje pa vidna kot 3—5 mm širok bel pas (Cramp et al. 1993). Glede na to, da sem,
Znotrajvrstno plenjenje ali umor je pri pticah redko zabeležen pojav, čeprav ne nujno tudi redek. Gre namreč za primer plenjenja, kjer ne gre le za hrano, pač pa tudi za izločitev tekmeca. In največji tekmeci so seveda istovrstni osebki. Gre torej za skrajno obliko znotrajvrstne interferenčne kompeticije (Tome 2006), ki pa je s stališča samoohranitve vrste in evolucije morda presenetljiva oblika naravnega izbora. Umor je v nekoliko večji meri zabeležen pri ujedah Falconiiformes in sovah Strigiformes (Duncan 2003, Mebs & Schmidt 2006), pri drugih pticah pa ne. Zato so primeri znotrajvrstnega plenjenja vsekakor vredni večje pozornosti. Dne 26.2.2012 sem v ljubljanskem mestnem parku Tivoli opazoval sivo vrano, kako je vneto pulila perje s ptičjega kadavra. V okolici je dogajanje opazovalo še nekaj vran. Ko sem se dogajanju približal, sem opazil, da je plen pravzaprav siva vrana. Pri pregledu kadavra sem ugotovil, da je šlo za sveže truplo (slika 14), pri čemer je mogoče, da je vrano plenilska vrana dejansko pokončala, možno pa je seveda tudi, da se je lotila že poginjene ptice. Mrtva siva vrana je bila mlada, torej drugoleten osebek, sodeč po svetlem pasu
na notranji strani zgornje polovice kljuna (Svensson 1992). Vsekakor gre za možni primer znotrajvrstnega plenjenja pri sivi vrani, ki po vsaj meni dostopni literaturi ni poznan, med vrani Corvidae pa je znan zgolj en primer znotrajvrstnega plenjenja pri morski vrani Corvus caurinus iz Severne Amerike (Andersen 2004). Dne 28.2.2012 sem se vrnil na to mesto, da bi videl, ali so se vrane s kadavrom dejansko pričele tudi prehranjevati, kar bi bil svojevrsten primer kanibalizma, a kadaver je bil po dveh dneh nedotaknjen. V tem primeru torej ni šlo za kanibalizem, pri čemer pride tudi do dejanskega zaužitja istovrstnega osebka, pač pa najverjetneje za umor, pri katerem do zaužitja pokončanega osebka ne pride (Tome 2006). Odgovora na razlago možnosti, da bi opazovana vrana pulila perje iz že mrtve ptice, pa nisem našel.
Al Vrezec, Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si
Krokar Corvus corax in skobec Accipiter nisus
Raven & Sparrowhawk—one individual ofthe former, probably a non-territorial bird, and the latter chasing each other for 10 min on 6 Mar 2012 near Pokojišče on Menišija plateau (UTM VL48, central Slovenia); most chases were initiated by the Sparrowhawk, but the Raven, which appeared to be merely playing, also launched several attacks and afterwards even harassed a Buzzard Buteo buteo gliding nearby.
Dne 6.3.2012 sem opazoval krokarje na Pokojiški planoti. Malo pred 9. uro zjutraj je mojo pozornost pritegnil krokar, ki ga je preganjal skobec. Ptici sta se intenzivno preganjali po zraku precej časa, saj sem ju opazoval približno 10 min, morda pa se je preganjanje začelo že prej. Čeprav je bil večino časa skobec tisti, ki je napadal, je občasno vračal napade tudi krokar. Največkrat se je skobec dvignil nad krokarja in potem strmoglavil nanj. Krokar se je v odgovor spretno odmaknil, vendar ni zbežal, ampak se je z iztegnjenimi nogami spustil za skobcem, ki je švignil mimo. Med opazovanjem sem dobil občutek, da je preganjanje za krokarja bolj zabava kot kaj drugega. Krokar bi se večkrat zlahka umaknil, a ko se je skobec nekoliko oddaljil od njega, je bil krokar tisti, ki je poletel nazaj proti skobcu in s tem izzval nove napade. Kmalu po tem, ko sta se ptici razšli, sem opazil, da je v bližini en krokar (verjetno isti kot prej) nekajkrat napadel še kanjo Buteo buteo, ki je prijadrala mimo. Glede na datum opazovanja pri skobcu ni šlo za branjenje gnezda. Enako verjetno velja za krokarja, čeprav čas opazovanja sicer ustreza gnezditvenemu obdobju. Glede na to, da sem malo pred tem na istem mestu skupaj opazoval štiri krokarje, namreč domnevam, da je bil tudi opazovani
krokar eden izmed neteritorialnih osebkov, ki sem jih tiste dni večkrat opazoval, ko so se v jatah do 70 ptic klatili po Menišiji. Najbližje znano gnezdo krokarjev je bilo od mesta opazovanja oddaljeno približno 2 km. Tako kot mnogi drugi vrani so tudi krokarji znani po tem, da se pogosto preganjajo z različnimi vrstami ujed (Ratcliffe 1997). Pri opazovanem primeru je zanimivo predvsem dejstvo, da je intenzivno spopadanje krokarja in skobca, ki je moralo biti za obe ptici energetsko precej potratno, trajalo tako dolgo. In to kljub temu, da ni bilo nobenega očitnega razloga za spopad, kot na primer v obliki gnezda ali hrane.
Miha Krofel, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: miha.krofel@gmail.com
Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris Crag Martin — one pair observed on 28 Jun 2011 under the Črni Kal Viaduct (UTM VL14, SW Slovenia), indicating probable breeding, although no nest was found. Breeding has not been registered in this part of Slovenia so far, with the nearest published nest-sites situated ca. 40 km away in NE direction.
Na mladinskem ornitološkem taboru v Rakitovcu smo največ pozornosti posvetili pticam, ki se zadržujejo v skalnih stenah Kraškega roba. Dne 28.6.2011 smo se peljali v smeri Ospa pod viaduktom Črni Kal. Med iskanjem morebitnih gnezd rdečih lastovk Cecropis daurica smo opazovali par skalnih lastovk, ki se je spreletaval pod viaduktom. Gnezda kljub iskanju nismo našli. Za skalno lastovko je značilno, da se je sočasno s širitvijo areala v minulih desetletjih povečala uporaba viaduktov, mostov in stavb za gnezdenje (Sackl & Šere 1997). Po pregledu literature smo ugotovili, da gnezdenje v tem delu Slovenije še ni bilo zabeleženo, najbližje objavljeno gnezdišče vrste pa sta viadukta Unec in Ravbarkomanda pri Postojni (Šere 1997), oddaljeni vsaj 40 km v smeri proti SV.
Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI-3310 Žalec, Slovenija, e-mail: jurenovak15@yahoo.com
Matej Gamser, Na griču 3, SI-3202 Ljubečna, Slovenija, e-mail: matej.gamser@gmail.com
Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: ploj.alen@gmail.com
Tilen Basle, Koroška cesta 178a, SI-2351 Kamnica, Slovenija, e-mail: tjulentil@gmail.com
Taščica Erithacus rubecula in Ščinkavec Fringilla coelebs
Robin & Chaffinch — observation of kleptoparasitism among two passerines on 4 Feb 2012 near Pokojišče on Menišija plateau (UTM VL48, central Slovenia);
the Robin stole a walnut from the male Chaffinch that was feeding on it; such records of interspecific kleptoparasitism among passerines are rare, especially in the non-breeding period and when parasite is smaller than host
Dne 4.2.2012 sem pri Pokojišču na Menišiji skozi okno opazoval ptice v sadovnjaku pred hišo. Mojo pozornost sta pritegnili dve ptici, ki sta čepeli na tleh v snegu. Pogled skozi daljnogled je razkril samico velikega detla Dendrocopos major, ki je poskušala odpreti lupino oreha, okoli nje pa je skakal samec ščinkavca. Ščinkavec je očitno čakal, da bi tudi sam dobil nekaj hrane, in se je detlu večkrat povsem približal, ta pa je nekajkrat kljunil proti njemu in ga prepodil. Enkrat se je obema pticama približala tudi taščica, in njej se je ščinkavec umaknil. Taščica je nato po nekaj sekundah odletela. Po približno minuti truda je detlu uspelo streti lupino oreha in iz nje izvleči približno polovico jedrca. S hrano v kljunu je odletel, preostali del oreha pa je pustil na tleh. Takoj zatem se je orehu približal ščinkavec in se začel hraniti s preostalim delom orehovega jedrca. Nato je ponovno priletela taščica (domnevno isti osebek kot prej), prepodila ščinkavca in odnesla celotnem preostali del oreha. Ščinkavec je nekaj časa še kljuval po tleh na mestu, kjer je prej ležal oreh, nato pa tudi sam odletel. Takšno interakcijo, ko en osebek ukrade že prisvojeno, a še ne v celoti konzumirano hrano drugemu osebku, ki je v njeno pridobitev že vložil energijo, opisujemo kot kleptoparazitizem (Tome 2006). Kleptoparazitizem je med pticami dokaj pogost pojav, ki je bil največkrat zabeležen med vrstami vodnih ptic (npr. galebi, čigre) in ujed (Brockmann & Barnard 1979, Shealer 2001), znan pa je tudi med mnogimi drugimi skupinami živali (Iyengar 2008). Kljub temu da so pevci vrstno daleč najbolj številna skupina ptic, je število primerov zabeleženega kleptoparazitizma med njimi majhno in večinoma omejeno na družini vranov Corvidae in srakoperjev Laniidae (Brockmann & Barnard 1979). To je najverjetneje posledica dejstva, da se pevci večinoma hranijo z majhnimi kosi hrane, ki jih je mogoče hitro zaužiti (Kellner & Cooper 1998), s krajšanjem časa konzumacije pa se v splošnem zmanjša verjetnost kleptoparazitizma (Stillman et al. 1997). Zato je pri pticah pevkah večja verjetnost kleptoparazitizma v obdobju gnezdenja, ko starši nosijo hrano mladičem v gnezdu, zaradi česar se podaljša čas od pridobitve hrane do zaužitja, kar kažeta npr. dve opažanji, zabeleženi pri severnoameriških penicah Parulidae (Kellner & Cooper 1998). V našem primeru je bil čas hranjenja ščinkavca podaljšan zaradi lupine oreha, ki je preprečeval, da bi lahko gostitelj na hitro pojedel hranilno sredico. To je izkoristila taščica, ki je bila očitno dominantna proti ščinkavcu, saj ta ni niti poskušal braniti pridobljene hrane. Zanimivo pri opaženi interakciji je to, da je manjša vrsta (taščica — dolžina telesa 140 mm, razpon peruti 200—220
mm, masa 16—22 g) ukradla hrano večji (ščinkavec — dolžina telesa 145 mm, razpon peruti: 245—285 mm, masa: 19—24 g; Krystotek & Janžekovič 1999). Pri pticah namreč večje vrste navadno dominirajo v agresivnih medvrstnih interakcijah (Vrezec 2004), kar velja tudi za interakcije pri hranjenju (Wallace & Temple 1987).
Miha Krofel, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: miha.krofel@gmail.com
Ščinkavec Fringilla coelebs
Chaffinch — intensive visible spring migration in NE direction noted in the Dravsko polje area (NE Slovenia): 2,644 individuals counted on 19 Mar 2011 between 8.30 and 10.00 hrs at Medvedce reservoir (UTM WM53, NE Slovenia) and ca. 7,000 individuals on 20 Mar 2011 between 7.00 and 10.00 hrs at several Dravsko polje sites. Altogether, probably more than 100,000 individuals migrated over the area in those two days, based on simple calculation. Presumably, it was rather strong headwinds that forced the birds to migrate at such low altitudes (< 50 m).
Spomladanska selitev ščinkavcev je bila v Sloveniji opisana dvakrat v zadnjih nekaj letih: prvič nad Dravskim Dvorom na Dravskem polju (Bordjan 2007B) in drugič na Gurah na JZ robu snežniške planote (Figelj 2008). V obeh primerih so bile seleče se ptice preštete znotraj omejenega vidnega polja opazovalcev. V datumsko zelo podobnih opazovanjih sredi marca je bilo v razmeroma kratkem času preštetih oziroma ocenjenih 1533 oziroma 2000 osebkov. V letu 2011 sem imel priložnost ponovno opazovati selitev ščinkavcev. Tokrat sem zaradi popisov različnih vodnih teles na Dravskem in Ptujskem polju pregledal večji del Dravskega polja. Dne 19.3.2011 sem se napotil na zadrževalnik Medvedce in na poti tja opazil nekaj jat ščinkavcev, ki pa jim nisem posvetil posebne pozornosti, saj se mi je mudilo k zadrževalniku. Tam sem se zavedel zmote, saj sem med 8.30 in 10.00 h v srednje močnem SV vetru naštel 2644 osebkov, ki so vsi leteli proti SV. Največja posamezna jata je štela 250 osebkov. V istem času je na zadrževalnik preletelo še 112 brinovk Turdus pilaris, 272 grivarjev Columba palumbus in 6 duplarjev C. oenas. Selitev se je nadaljevala tudi naslednji dan, ko sem ščinkavce in grivarje opazil že doma na Dravskem Dvoru. Seleče se jate sem spremljal še vso pot do Medvedc, na zadrževalniku ter še večji del poti od tam proti bazenom tovarne sladkorja pri Ormožu. Skupaj sem selitev spremljal od 7.00 do 10.00 h. Na Dravskem Dvoru sem v pol ure zabeležil okoli 1500 osebkov, nadaljnjih 1000 pa med 20 min dolgo vožnje do zadrževalnika, kjer sem nato naštel okoli 4000 osebkov v uri in pol. Na poti do bazenov pri Ormožu sem naštel še 500 osebkov. Skupaj sem
tako ta dan zabeležil dobrih 7000 ščinkavcev, ki so tako kot prejšnji dan vsi leteli proti SV. Dne 20.3. je sem zabeležil tudi 661 grivarjev in tri brinovke. Selitev je bila približno enako intenzivna po celotnem Dravskem polju, od zore do časa malo pred 10. uro, zato ocenjujem, da je v treh urah Dravski Dvor preletelo vsaj 9000 osebkov, zadrževalnik Medvedce pa vsaj 8000. Pot iz Dravskega Dvora na zadrževalnik poteka skoraj pravokotno na smer opazovane selitve, ki je bila vzdolž celotne poti enako intenzivna, s približno 50 os./km razdalje. Tako ocenjujem, da je vsak kilometer razdalje med Dravskim Dvorom in Medvedci do 10. ure preletelo 9000 ščinkavcev. Domnevam, da je v dveh dneh med 19. in 20.3.2011 Dravsko polje preletelo več kot 100.000 ščinkavcev. Medtem ko se ostali pevci večinoma selijo ponoči (Burton 1992), pa se ščinkavec seli podnevi, in sicer predvsem v jutranjih urah (Cramp et al. 1994). Masovni vidni selitvi ščinkavcev je verjetno botroval tudi srednje močan SV veter, ki je torej pihal v nasprotno smer, kot je potekala selitev. Ker na večji višini veter navadno piha močneje kot pri tleh, sta domnevno močnejši veter višje in njegova neugodna smer prisilila ščinkavce k selitvi na majhni višini (večina jat < 50 m) (glej Newton 2008).
Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com
Severni repnik Carduelis flavirostris Twite - two individuals observed on 4 Dec 2010 at Ptujsko jezero reservoir (UTM WM63, NE Slovenia); very rare species in Slovenia, with only 10 records made prior to this observation, but almost unrecorded in the last 30 years, with last previous record made in 1994 at the same site
V mrzlem in zasneženem dnevu 4.12.2010 sem se z vlakom odpravil na Ptuj, da bi se udeležil srečanja Stajerske sekcije, ki naj bi se pričelo v popoldanskih urah v Markovcih pri Ptuju. Zaradi slabih prometnih povezav sem imel na voljo veliko časa za opazovanje ptic v okolici Ptujskega jezera. Od vseh zabeleženih vrst sta me najbolj presenetila dva severna repnika, ki sta se prehranjevala na zaraščeni njivi in mejici ob jezeru. S teleskopom sem lepo videl njun značilni rumeni kljun in rdečo trtico. Kmalu za tem sta odletela kakšnih 100 m do bližnjega potoka in se tam še naprej prehranjevala. Severni repnik je v Sloveniji zelo redka vrsta, saj je bil pred mojim opazovanjem zabeležen vsega desetkrat (Hanžel & Sere 2011). Pri tem najbolj bode v oči dejstvo, da ga v zadnjih 30 letih skoraj ni bilo videti. Nazadnje je bil ugotovljen novembra 1994, in to prav na Ptujskem jezeru (Božič 1995).
Matej Gamser, Na griču 3, SI-3202 Ljubečna, Slovenija, e-mail: matej.gamser@gmail.com
Vrtni strnad Emberiza hortulana
Ortolan Bunting - one 1cy individual caught and ringed on 12 Sep 2011 at Retje, Lake Cerknica (UTM VL56, S Slovenia); obviously a very rare species at the site as previously caught only twice in the 20 years of our ringing efforts
Slika 15 / Figure 15: Vrtni strnad / Ortolan Bunting Emberiza hortulana, Retje, Cerkni{ko jezero, 12.9.2011 (foto: D. Šere)
Dne 12.9.2011 sem obročkal ptiče ob kanalu Sudanka pri Retju na Cerkniškem jezeru. Skupno sem obročkal 96 ptičev, od tega največ srpičnih Acrocephalus scirpaceus (55) in bičjih trstnic A. schoenobaenus (22), modre taščice Luscinia svecica (3), kobiličarja Locustella naevia (2) itd. Tega dne me je presenetila srpična trstnica z obročkom BUDAPEST K 118781, še bolj pa vrtni strnad Emberiza hortulana (slika 15). Zbral sem naslednje biometrične podatke: dolžina peruti 86 mm, masa 21,6 g in starost 1y. Starost sem določil na osnovi oblike in obarvanosti repnih peres (Svensson 1992). V roki sem vrtnega strnada fotografsko dokumentiral in z obročkom LJUBLJANA SLOVENIJA AV 55003 izpustil. Pri pregledu podatkov o obročkanih ptičih v Sloveniji za obdobje 2000-2011 sem ugotovil, da je bil vrtni strnad pred tem na Cerkniškem jezeru obročkan samo dvakrat, in sicer 24. in 28.8.2000 (obročkovalec B. Lapanja). Glede na to, da na Cerkniškem jezeru ptiče redno obročkamo že več kot 20 let, zlasti v času jesenske selitve (avgust/september), lahko sklepamo, da je vrtni strnad tu zelo redka vrsta.
Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si
Hrvaška / Croatia
Kravja čaplja Bubulcus ibis in plevica Plegadis falcinelus
Cattle Egret & Glossy Ibis - one ad. individual of the former species observed between 25 Apr and 3 May 2011 at Velo blato, Pag Island (UTM WK01, N Dalmatia), accompanied by two individuals of the latter species on 29 Apr 2011; 5th record of the Cattle Egret for this island (all recent, three spring and two summer records), while Glossy Ibis occurs regularly and may even breed here occasionally. The record was confirmed by the Croatian Rarities Committee.
Dne 27.4.2011 sem obiskal mokrišča na južnem delu otoka Paga. Po ogledu Dinjiških solin in okolice sem se odpravil na Velo blato. Ko sem hodil ob trstičju in vlažnem travniku proti opazovalnici, je mimo mene priletela manjša čaplja, in ko sem pogledal skozi daljnogled, sem takoj ugotovil, da gre za odraslo kravjo čapljo. Odpravil sem se za njo z namenom, da naredim dokumentarni posnetek in si jo od bliže ogledam. Po nekaj minutah hoje sem jo zagledal na vlažnem travniku in uspelo mi je narediti kar nekaj dokumentarnih posnetkov. Na isto mesto sem se vnovič odpravil čez dva dni, to je 29.4. 2011, in na veliko presenečenje sem opazil kravjo čapljo (domnevno isti osebek) skupaj z dvema plevicama Plegadis falcinelus (slika 16). Ponovno sem jo imel priložnost opazovati na Velem blatu dne 3.5.2012, tokrat v družbi z veliko belo čapljo Ardea alba. Kasneje sem izvedel, da sta verjetno isti osebek opazovala A. Ploj in J. Novak (osebno) že dne 25. in 26.4.2011. Kravjo čapljo sem do nedavnega na otoku Pagu opazoval samo enkrat v Dinjiških solinah dne 4.5.2002 (Kralj 2005). Iz zadnjih let so znani tudi poletni podatki s Kolanskega blata (28.7.2005 in 20.8.2008) (Bordjan & Sere 2011). Iz zbranih opazovanj je razvidno, da je za otok Pag doslej znanih pet podatkov o kravji čaplji, in sicer trije spomladanski ter dva poletna. V
nasprotju s kravjo čapljo je plevica na Pagu veliko pogostejša, saj jo je mogoče videti tako spomladi kot poleti. Dopuščam možnost, da bi na Velem blatu plevica lahko občasno tudi gnezdila. Podatek o opazovanju kravje čaplje je potrdila Hrvaška komisija za redkosti.
Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija,
e-mail: dsere@pms-lj.si
Južna postovka Falco naumanni
Lesser Kestrel - several observations from Pag Island (N Dalmatia) in spring 2012: one ad. male on 10 Apr 2012 at Malo blato (UTM WK01), 10 individuals on 5 May and 9 individuals (8 2cy males, 1 female) on 1 Jun 2012 at Kolansko blato, (UTM VK92); the species has been considered extinct in Croatia since the 1960s, until a newly established colony was discovered on Rab Island, some 15 km from the latter locality in 2010
Slika 17 / Figure 17: Južna postovka / Lesser Kestrel Falco naumanni, Malo blato, otok Pag, 10.4.2012 (foto: D. Grohar)
Slika 18 / Figure 18: Južna postovka / Lesser Kestrel Falco naumanni, Kolansko blato, otok Pag, 5.5.2012 (foto: D. Šere)
Slika 16 / Figure 16: Kravja ~aplja in plevica / Cattle Egret & Glossy Ibis Bubulcus ibis & Plegadis falcinelus, Velo blato, otok Pag, 29.4.2011 (foto: D. Šere)
Dne 10.4.2012 je bil na Malem blatu na otoku Pagu fotografsko dokumentiran samec južne postovke. Omenjena postovka se je prehranjevala tako, da je z bližnje žičnate in kamnite ograje letala na tla in se s plenom vračala na ograjo. Posedala je tudi po kamnih na tleh (slika 17) in ves čas iskala hrano. Naslednjega dne je na tem mestu ni bilo več opaziti. Južne postovke so bile v tem letu opažene tudi na Kolanskem blatu. Dne 5.5.2012 je bilo nad travnikom ob visokonapetostnem daljnovodu kar 10 osebkov. Ker niso bile plašne in so občasno priletele v bližino opazovalca, je lahko nastal pričujoči posnetek (slika 18). Južne postovke so nad travnikom lebdele v zraku in se občasno spuščale k tlom ter nato v zraku plen tudi pojedle. Po daljšem opazovanju je bilo ugotovljeno, da se prehranjujejo z murni Gryllidae. Vsake toliko časa so se postovke usedle na steber daljnovoda, si urejale perje in se nato ponovno lotile lova. To so počele ves dan, proti večeru pa izginile neznano kam. Na istem mestu so bile južne postovke opazovane tudi 1.6.2012; takrat je bilo ugotovljeno, da gre za osem samcev in eno samo samico. Verjetno je v tem primeru šlo za iste osebke kot pred mesecem dni, tudi lovile so na isti način. Po natančnem pregledu vseh osebkov s teleskopom je bilo jasno, da so to drugoletni osebki, ki v tem koledarskem letu še ne gnezdijo (Bauer et al. 2005). Vsi opazovani samci so imeli svetlejše lice kot odrasel samec, fotografiran aprila na Malem blatu. Glede na to, da je južna postovka v srednji Evropi prenehala gnezditi pred dvajsetimi leti, so ti podatki izredno pomembni in dragoceni. Možno je celo, da bodo ti letujoči osebki v naslednjem letu gnezdili kje v bližini. Južna postovka je sicer na Hrvaškem od 60-ih let veljala za izginulo gnezdilko, leta 2010 pa je bila odkrita nova kolonija vsaj 20 parov na bližnjem otoku Rabu (Mikulic et al. 2011), na lokaciji, oddaljeni manj kot 15 km od Kolanskega blata.
Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si
Dejan Grohar, Britof 296, SI-4000 Kranj, Slovenija, e-mail: dgrohar@gmail.com
Rdečenoga postovka Falco vespertinus
Red-footed Falcon - several observations from Pag Island (N Dalmatia): one male on 26 Apr 1989 between Zrče and Caska (UTM VK93), two 2cy males on 24 May 2008 at Smokvica (UTM WK10) and nine individuals (4 ad. males, 1 2cy male, 4 females) feeding on Aiolopus strepens grasshoppers on 27 Apr 2011 at Dinjiška salina (UTM WK01); apparently a rare spring migrant on this island, as these are the only records in 20 years of our intensive observations
Z rdečenogo postovko sem se na otoku Pagu prvič srečal davnega leta 1989. Prijatelj iz Anglije Krys Kazmierczak se je ravno takrat mudil v Sloveniji in dogovorila sva se, da se
Slika 19 / Figure 19: Rde~enoga postovka / Red-footed Falcon Falco vespertinus, 2cy Smokvica, otok Pag, 24.5.2008 (foto: D. Šere)
sredi aprila odpraviva na omenjeni otok. Zadnji dan najinega popotovanja, 26.4.1989, je Krys med Zrčami in Casko na osamljenem kolu zagledal samca rdečenoge postovke. Takrat nisva imela sreče, da bi si jo lahko ogledala bolj od blizu, pa čeprav si je Krys to zelo želel in sva že imela tudi teleskop. Trajalo je kar 20 let, da sem imel to vrsto postovke ponovno priložnost opazovati na otoku Pagu. Dne 24.5.2008 sem se čisto po naključju odpeljal proti vasi Smokvica v bližini Velega blata in na žičnati ograji zagledal dve rdečenogi postovki, ki pa nista bila tako značilno obarvani (slika 19). Eno od teh postovk mi je uspelo digiskopirati in ob podrobnejšem pregledu fotografij sem ugotovil, da gre za drugoletnega samca. Za postovke je namreč značilno, da samci, ki so bili izvaljeni v prejšnjem letu, v naslednjem letu še ne gnezdijo in niso obarvani kot odrasli samci. Ravno tako se lahko na selitvi pojavljajo precej pozno, saj se jim ne mudi na gnezdišča (Cramp 1979). Dne 27.4.2011 sem na travniku ob Dinjiških solinah na otoku Pagu opazil šest rdečenogih postovk. Ko sem si jih podrobneje ogledal in digiskopiral (sliki 20 in 21), sem ugotovil, da so trije večletni samci, dve večletni samici in eden drugoletni samec. Posedale so po kolih in žičnatih ograjah ter se spuščale na tla v travo, od tam pa vračale s plenom na žico ali kol. Opazil sem, da so se prehranjevale s kobilicami vrste Aiolopus strepens (za določitev se zahvaljujem Stanislavu Gombocu). Ker je pihala močna burja, so bile postovke obrnjene proti vzhodu, občasno pa so v zraku tudi lebdele. Nenadoma je od nekod priletel samec močvirskega lunja Circus pygargus in vse postovke so se takoj dvignile visoko v zrak ter se oddaljile od kraja opazovanja. Ko sem se čez nekaj časa vrnil na omenjeno mesto, sem naštel devet rdečenogih postovk (4 4 $ in 1 2cy Spet so lovile zares številne kobilice v travi in pri tem je občasno katera od postovk hodila po tleh in tudi tako zlahka prišla do hrane. Naslednjega dne je bilo na tem mestu samo še pet rdečenogih postovk. Očitno je rdečenoga postovka na Pagu redka vrsta, pojavljajoča se v času spomladanske selitve.
Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija,
e-mail: dsere@pms-lj.si
Sliki 20 in 21 / Figures 20 & 21: Rde~enoga postovka / Red-footed Falcon Falco vespertinus, ad. Dinji{ke soline, otok Pag, 27.4.2011 (foto: D. Šere)
Žerjav Grus grus
Crane - one 1cy individual feeding among sheep on 28 Nov 2009 and one probably 3cy individual observed on 5 May 2012 at Kolansko blato, Pag Island (UTM VK92, N Dalmatia), the latter being unusually late observation as the species occurs regularly during spring migration between March and beginning of April
Ko sem 5.5.2012 opazoval ptice na Kolanskem blatu na otoku Pagu, sem sredi travnikov bolj na daleč opazil silhueto večjega ptiča, ki se je prehranjeval na travniku. V tem času resnično nisem pričakoval žerjava, saj se tu običajno pojavljajo v večjem številu marca ali v začetku aprila in nato pred zimo. Žerjavu se mi je posrečilo nekoliko približati in tudi narediti dokumentarni posnetek (slika 22). Po obarvanosti perja sem ocenil, da gre za večleten osebek, saj se je od odraslih osebkov razlikoval samo po tem, da mu je na temenu manjkala rdečina, to pa pomeni, da je verjetno šlo za osebek v tretjem letu življenja. Opazovanju tega zamudnika
bi dodal še en podatek iz neposredne bližine Kolanskega blata, ko je 28.11.2009 med ovcami nekaj časa taval mlad žerjav (slika 23). Nanj so me opozorili domačini, ki so dejali, da se med ovcami pase ptica, podobna noju, le da je manjša. Rucner (1998) navaja, da so opažanja te vrste ob Jadranski obali redka. Moja in druga novejša opazovanja pa kažejo, da se žerjavi v zadnjih letih na otoku Pagu redno pojavljajo v spomladanskem in jesenskem času.
Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si
Slika 22 / Figure 22: Žerjav / Crane Grus grus, 5.5.2012, Kolansko blato, otok Pag (foto: D.Šere)
Slika 23 / Figure 23: Žerjav / Crane Grus grus, 1cy, 28.11.2009, Kolansko polje, otok Pag (foto: D.Šere)
Little Ringed Plover Charadrius dubius
Mali deževnik — gnezdo s šestimi jajci najdeno 10.6.2012 na ustju Neretve (UTM XH96, južna Dalmacija); domnevno je šlo za zelo redko simultano bigamijo, kjer sta dve samici legli jajca (dve legli s po tremi jajci) v isto gnezdo. Splošna ornitološka literatura navaja redke konkretne primere tega pojava samo za komatnega C. hiaticula in beločelega deževnika C. alexandrinus, ne pa za to vrsto.
In the morning of 10 Jun 2012 I visited the mouth of the Neretva River as part of the regular monitoring of breeding waders in the Neretva valley, mostly Kentish Plovers Charadrius alexandrinus and Black-winged Stilts Himantopus himantopus. At the end of the field visit, around 11.00 hrs, I found a plover's nest containing six eggs. Small differences in the colour of the eggs indicated two clutches with three eggs (Figure 24), but I was not sure about the species involved. Even after waiting for some time, I saw no bird, so I returned to the nest in the afternoon. On that occasion, I spotted the Little Ringed Plover on the nest. I returned again next day with camera to photograph the bird. After discussion with my colleagues, we came to a conclusion that this was a case of very rare simultaneous bigamy, with two females laying eggs in the same scrape. In general, plovers are monogamous, with both parents equally sharing incubation. Cramp (1983) claimed there were no records of simultaneous bigamy in that species, contrary to the Kentish and Ringed Plover Charadrius hiaticula. However, rare records of nests with more than three eggs have already been reported (Dvorsky & Dvorska 1980) that might indicate simultaneous breeding of this species.
Bariša Ilic, Mlinska 50, HR-20350 Metkovič, Hrvatska, e-mail: bare_vid@net.hr
Slika 24 / Figure 24: Gnezdo malega deževnika s šestimi jajci / Little Ringed Plover Charadrius dubius nest with six eggs, 10.6.2012, ustje Neretve, južna Dalmacija (foto: B. Ilic)
Čopasta kukavica Clamator glandarius
Great Spotted Cuckoo — one individual observed on 24 Mar 2012 at Kolansko blato, Pag Island (UTM VK92, N Dalmatia); additional record on the island of this rare species in Croatia after two observations in 2011, but also a fairly early record, given that most records in the country to date have been made in April
Dne 24.3.2012 sem bil ponovno na otoku Pagu. Ko sem se
peš po kolovozu nekoliko dvignil nad Kolansko blato, sta za menoj pripeljala domačina Tihomir in Jakov iz vasi Kolan. Pripeljala sta za noge zvezane ovce, da bi jih izpustila v svoj ograjeni pašnik. Dejal sem jima, da bi rad ovce fotografiral, ko bosta izpustila vse hkrati. V trenutku, ko so nekatere ovce čakale na izpust, pastirja pa sta jih nosila v rokah v travo, je mimo nas, v višini oči, priletela čopasta kukavica. Na glas sem zavpil, da redka kukavica otoka Paga leti mimo nas, in naredil en posnetek ptice v letu. Pastirja sta mi odgovorila, da to že ni kukavica, temveč nekaj drugega ... Edini posnetek, ki sem ga naredil, mi žal ni uspel, saj čopaste kukavice na njem nisem našel. Nato sem del dopoldneva in popoldneva pregledoval še druge predele Kolanskega blata in Kolanskega polja, da bi jo kje ponovno zasledil in mogoče fotografsko dokumentiral, vendar zaman. Glede na leto 2011, ko sem čopasto kukavico na Kolanskem blatu opazoval 30.4.2011 in je bila opazovana ter fotografirana tudi na Velem blatu dne 25.4.2011 (Ploj et al. 2011), je opisano precej zgoden podatek. Da gre za eno zgodnejših opazovanj na Hrvaškem, potrjujejo tudi podatki iz literature: večina jih je iz aprila, samo dva pa iz marca (Stipčevic 1996).
Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si
Bee-eater Merops apiaster
Čebelar — kolonija ca. 30 parov (skupno 80 gnezdilnih rovov) odkrita dne 10.6.2010 v steni iz puhlice pri vasi Music (UTM BR71, Slavonija, SV Hrvaška); na tem območju, za katerega praktično ni objavljenih podatkov o pticah, je bilo zabeleženih še 31 drugih vrst, domnevnih gnezdilk območja
In the afternoon of 10 Jun 2010, I spent several hours in the neighbourhood of Music (UTM BR71, Slavonija, NE Croatia), at the northern foothills of Dilj Mountains (471 m a.s.l.). About 400 m to the NE from the village centre I counted about 80 Bee-eater nest-holes in the loess wall of a sandmine (45°17'29.47"N, 18°10'15.14"E). Based on the number of birds observed in the vicinity and the number of actively used holes, I estimated the colony at ca. 30 pairs. In addition to Bee-eaters, further 31 bird species were recorded in the very same area, for which almost no published data on birds exist: Phasianus colchicus — 4 ind., Buteo buteo — 3 ind., Columba oenas — 2 ind., Columba palumbus — 2 ind., Streptopelia turtur — 15 ind., Streptopelia decaocto — 1 ind., Cuculus canorus — 3 ind., Jynx torquilla — 3 ind., Dendrocopos major — 3 ind., Oriolus oriolus — 3 ind., Garrulus glandarius
—	4 ind., Pica pica — 5 ind., Corvus cornix — 2 ind., Corvus corax — 3 ind., Poecile palustris — 1 ind., Parus major — 5 ind., Hirundo rustica — 25 ind., Acrocephalus arundinaceus
—	2 ind., Sylvia atricapilla — 5 ind., Sitta europaea — 3 ind., Sturnus vulgaris — 55 ind., Turdus merula — 8 ind., Turdus
philomelos - 1 ind., Luscinia megarhynchos - 8 ind., Saxicola torquatus - 1 ind., Passer domesticus - 7 ind., Passer montanus - 3 ind., Motacilla alba - 4 ind., Fringilla coelebs - 4 ind., Serinus serinus - 5 ind., Emberiza citrinella - 3 ind.). The numbers and behaviour of these species suggested that nearly all of them were breeders in the surveyed area.
Jeno J. Purger, University of Pecs, Institute of Biology, Ifjusag utja 6, HU-7624 Pecs, Hungary, e-mail: purger@gamma.ttk.pte.hu
Puščavec Monticola solitarius
Blue Rock Thrush - one male observed on 18 and 19 Dec 2011 at Kolan, Pag Island (UTM VK92, N Dalmatia); the species can be seen on this island throughout the year, but the author has previously never recorded it in the island's villages during the winter period
Slika 25 / Figure 25: Pu{~avec / Blue Rock Thrush Monticola solitarius, Kolan, otok Pag, 18.12.2011 (foto: D. Šere)
Kadar sem na otoku Pagu, se skozi vas Kolan navadno peljem tudi po večkrat na dan, ne glede na letni čas. Dne 18.12.2011 popoldne pa sem v tej vasi iz avtomobila med vožnjo opazil na skladovnici drv v bližini hiše sedečega samca puščavca. Ker sem ga hotel fotografirati, sem se z vzvratno vožnjo vrnil nazaj, vendar ga ni bilo več tam. Vrnil sem se čez dobrih 10 min in ga ponovno opazil na istem mestu. Ko sem ga hotel fotografirati iz avta kar skozi steklo, je v trenutku izginil, vendar sem nato opazil, da sedi na strehi bližnje hiše. Zato sem se čez dobrih 10 min ponovno vrnil k skladovnici, in puščavec je vnovič sedel na svojem mestu. Potem ko mi je le uspelo narediti nekaj dokumentarnih posnetkov (slika 25), je puščavec izginil za skladovnico. Nekaj časa sem še počakal v avtomobilu, in sicer v prepričanju, da se bo vrnil na stalno mesto, pa čeprav se je že začelo mračiti. In res je kmalu spet čepel na običajnem mestu, vendar je že v naslednjem trenutku odletel, kajti tesno mu je sledil skobec Accipiter nisus. Takrat nisem videl, ali ga je skobec ujel ali ne, toda naslednje jutro je puščavec spet sedel na skladovnici
drv, in moram priznati, da sem se kar oddahnil. Puščavca lahko srečamo na otoku Pagu vse leto; gnezda sem našel tudi po hišah, balkonih in pastirskih bajtah, vendar ga dotlej pozimi še nisem opazil sredi tako majhne vasi.
Dare Sere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dsere@pms-lj.si
Citronasta pastirica Motacilla citreola
Citrine Wagtail - one male observed on 28 Apr 2011 at Kolansko blato, Pag Island (UTM VK92, N Dalmatia); third record for Pag Island and 8th for Croatia. The record was confirmed by the Croatian Rarities Committee.
Med enotedenskim obiskom otoka Paga sva vsak dan pregledala vsa nama znana najboljša območja za opazovanje ptic na selitvi. Tako sva 28.4.2011 zgodaj zjutraj obiskala Kolansko blato. Stevilnih pobrežnikov, ki sva jih zabeležila prejšnji dan (komatni deževniki Charadrius hiaticula, spremenljivi prodnik Calidris alpina in dva temminckova prodnika C. temminckii), tokrat nisva opazila, pač pa sva v kanalu ob cesti zagledala več rumenih pastiric M. flava. Med rumenimi je bil tudi en samec citronaste pastirice. Žal sva ga videla le za hip, nato pa se je najinemu pogledu izmaknil med gostim rastjem vzdolž kanala (slika 26). Citronasta pastirica je bila predtem na otoku Pagu zabeležena dvakrat v zelo podobnem času konec aprila kot najino opazovanje, ki je 8. podatek o tej vrsti na Hrvaškem (Sere 2010). Podatek je potrdila Hrvaška komisija za redkosti.
Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: ploj.alen@gmail.com
Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI-3310 Žalec, Slovenija, e-mail: jurenovak15@yahoo.com

r
m

i iä®L
Slika 26 / Figure 26: Citronasta pastirica / Citrine Wagtail Motacilla citreola, Kolansko blato, otok Pag, 28.4.2011 (foto: A. Ploj)
Srbija / Serbia
Red Kite Milvus milvus
Rjavi škarnik — en osebek te redke vrste opazovan v obdobju zelo mrzlega vremena s snegom dne 16.2.2011 v Somboru (UTM CR56 & CR57, SZ Srbija); nove vrste ptic, po letu 2010 prvič zabeležene na območju mesta, kjer je bilo v treh desetletjih raziskav skupaj ugotovljenih 152 vrst, so še pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus, duplar Columba oenas, tamariskovka Acrocephalus melanopogon, mali deževnik Charadrius dubius in belolična čigra Chlidonias hybridus
Since the book "Birds of Sombor" was published (Merö & žuljevic 2010), six new species have been recorded in the town. According to it, 152 species were found within the town's territory during the three decades of bird observation and ringing. The latest three new species were observed in a very short time interval, during the very cold and snowy weather in February 2012: single Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus between 9 and 18 Feb 2012 on the Mostonga watercourse (UTM CR 56 28), a flock of Stock Doves Columba oenas with up to 20 individuals between 15 and 21 Feb 2012 (UTM CR 56 28), and rare Red Kite on 16 Feb 2012 (UTM CR 56 37). It is important to mention that the Mostonga watercourse does not freeze even during the severest frosts (Merö & Žuljevic 2010). We assume this might be the reason why the Pygmy Cormorant visited this water habitat during the freezing weather. The earlier three additions to the town's list were observed during a much longer time interval, between September 2010 and August 2011. Single individuals of Moustached Warbler Acrocephalus melanopogon were caught and ringed on 13 Oct 2010, 21 Jun 2011 and 18 Oct 2011, on Bager Pond (UTM CR 57 22), two Little Ringed Plovers Charadrius dubius were recorded on 8 Jul 2011 at Veliki Bački canal (UTM CR 56 27), and two Whiskered Terns Chlidonias hybridus (one adult and one juvenile) on 1 and 2 Aug 2011 at Jaroš (UTM CR 57 52).
Thomas Oliver Merö, Department of Ecology, University of Debrecen, Egyetem ter 1, HU-4032 Debrecen, Hungary, e-mail: thomas.oliver.mero@gmail.com
Antun Zuljevic,Vere Gucunje 20, RS-25000 Sombor, Serbia, e-mail: buza@ravangrad.net
Buzzard Buteo buteo
Kanja — 80 osebkov opazovanih dne 20.12.2008 vzdolž 3,5 km dolgega cestnega odseka v bližini vasi Kruščic (UTM CR75, SZ Srbija); avtorja domnevata, da je kanje pritegnilo obilje razpoložljivega plena, kar potrjujejo tudi 202 male uharice Asio otus, preštete na
prenočiščih v vasi. Kanje se pozimi običajno zadržujejo posamič, do začasnih zbiranj osebkov pa prihaja v nižinah z ugodnimi razmerami.
During the winter census of Long-eared Owl Asio otus in Bačka (NW Serbia) on 20 Dec 2008 we drove along a road surrounded by crop fields in the neighbourhood of the village of Kruščic (UTM CR75). Here we counted 80 Buzzards on a road section with a total length of 3.5 km. The birds stayed on crop land and shrubs or hunted within 500 m distance from both sides of the road. Crop fields were ploughed or planted by clover, and occasionally surrounded with shrubs and low trees. Saker Falcon Falco cherrug, Kestrel Falco tinnunculus and Sparrowhawk Accipiter nisus were also observed in the area. We presume the large number of Buzzards was attracted here because of the high food availability. This assumption was supported by the fact that a total of 202 Long-eared Owls that depend on similar prey were counted on roosting places in the village of Kruščic. Buzzards usually disperse singly in wintering grounds, establishing winter territories, while temporal gathering typically occur in favourable lowlands (Glutz von Blotzheim et al. 1971).
Nenad Spremo, Filipa Višnjica 5, RS-25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com
Thomas Oliver Merö, Department of Ecology, University of Debrecen, Egyetem ter 1, HU-4032 Debrecen, Hungary, e-mail: thomas.oliver.mero@gmail.com
Osprey Pandion haliaetus
Ribji orel — novejša opazovanja posameznih osebkov na ribniku Svilojevo (UTM CR45, Vojvodina, SZ Srbija) dne 21.10.2006, 3.9.2008 ter 21. in 28.3.2009, ki potrjujejo redno pojavljanje na območju, kjer je bila vrsta nekajkrat zabeležena že v 80-ih in 90-ih letih
During the migration period, several observations of the Osprey were made at the Svilojevo fishpond (UTM CR45, Vojvodina, NW Serbia). On 21 Oct 2006, one individual was seen perching on a tree and then flying above Lake 1 of the fishpond. On 3 Sep 2008, one individual was observed again at Lake 1 during a regular visit to the fishpond. On that occasion, the Osprey plunged into the water, caught a carp and flew away with the prey in its claws. During the spring migration, it was seen on 21 and 28 Mar 2009. It was observed while flying over the fishpond and attempting to catch its prey. On 28 Mar 2009, one Osprey was seen flying over the village of Svilojevo, probably the same individual as observed above the fishpond earlier. So far, Osprey has been seen several times at the Svilojevo fishpond in the 1980s and 1990s (Obradovic 1983, Lakatos 1992), thus my recent observations confirm regular occurrence of the species at this site.
Nenad Spremo, Filipa Višnjica 5, RS-25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com
Collared Pratincole Glareola pratincola
Rjava komatna tekica - en osebek opazovan dne 9 in 19.5.2008 na ribniku Svilojevo (UTM CR45, Vojvodina, SZ Srbija), kar je prvi podatek o pojavljanju vrste na tem območju. Poleg tega je bila vrsta leta 2008 v Vojvodini zabeležena še trikrat.
While visiting the Svilojevo fishpond (UTM CR45, Vojvodina, NW Serbia) on 9 May 2008, I observed a Collared Pratincole flying over Lake 1. The bird was flying from the direction of agricultural fields nearby, flew over the lake and headed northwards, to the opposite side of the lake. On 19 May 2008, I observed one individual again. It made several circles above Lake 1 and then headed northwards, towards the fields. These are the first observations of Collared Pratincole at the Svilojevo fishpond (LakatoŠ 1992). Further three observations of the species were made in Vojvodina in 2008 (Vučkovic et al. 2008).
Nenad Spremo, Filipa Višnjica 5, RS-25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com
Grey Plover Pluvialis squatarola Črna prosenka - 39 osebkov opazovanih dne 23. in 30.10.2010 na ribniku Svilojevo (UTM CR45, Vojvodina, SZ Srbija), skupaj s 1600 pribami Vanellus vanellus; največje število osebkov doslej zabeleženih v enem dnevu na eni lokaciji v Srbiji
On 23 and 30 Oct 2010, I observed a flock of 39 Grey Plovers at the Svilojevo fishpond (UTM CR45, Vojvodina, NW Serbia). During this period, the fishpond was regularly visited by up to 1,600 Lapwings Vanellus vanellus, with which the Grey Plovers associated. This is the highest number of Grey Plovers so far recorded in Serbia (Šciban 2009).
Nenad Spremo, Filipa Višnjica 5, RS-25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com
Alpine Swift Apus melba
Planinski hudournik - trije osebki opazovani dne 8.7.2009 nad mestom Pirot (UTM FN37, JV Srbija), kar je prvi podatek o tej vrsti na območju mesta
During my visit of the town Pirot (UTM FN37, SE Serbia) in early afternoon hours on 8 Jul 2009, I observed three Alpine Swifts in flight over the town's market. The birds were flying low over the buildings, loudly calling from time to
time, which in fact attracted my attention in the first place. During previous and several following days, birds were not recorded over the town any longer, nor are there any previous data on observations of this species in the town's vicinity.
Marko Šciban, Bate Brkica 18, RS-21000 Novi Sad, Serbia, e-mail: sciban.marko@gmail.com
Middle Spotted Woodpecker Dendrocopos medius
Srednji detel - teritorialno oglašanje enega osebka zabeleženo dne 23.1.2010 v parku Zobnatica pri Bački Topoli (UTM CR97, S Srbija), ki leži več kot 70 km zunaj gnezditvenega areala vrste v Srbiji, saj je najbližja gnezdeča populacija poznana v NP "Fruška gora"; eno redkih opazovanj iz obsežnih območij izkrčenega gozda v severni Srbiji
As part of the winter Long-eared Owl Asio otus census in Vojvodina, a group of volunteers visited Zobnatica Park near Bačka Topola (UTM CR97, N Serbia) on 23 Jan 2010. During our stay there, we noticed a strange calling woodpecker in the vicinity of the buildings. After a short search, we found that it was a calling Middle Spotted Woodpecker male. The bird was not shy and was frequently calling for around 10 min, as long we remained in the park. Beside this species, we also observed 87 Long-eared Owls, 1 Short-eared Owl A. flammeus, several Coal Tits Periparus ater, some 50 Fieldfares Turdus pilaris and 10 Goldfinches Carduelis carduelis. This finding of the Middle Spotted Woodpecker so far outside its breeding range in Serbia is very interesting indeed. The nearest known breeding population is situated more than 70 km away in "Fruška gora" National Park Jankovi c 2009). The territorial calling may even suggest its possible breeding, but there were no additional visits made to the locality at a later date to confirm that possibility. Anyhow, this is one of the very few observations of Middle Spotted Woodpeckers in huge deforested areas of northern Serbia.
Marko Šciban, Bate Brkica 18, RS-21000 Novi Sad, Serbia, e-mail: sciban.marko@gmail.com
David Grabovac, Tekelijina 17, RS-21000 Novi Sad, Serbia, e-mail: davcogr@gmail.com
White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos
Belohrbti detel - več osebkov opazovanih dne 27.8.2010 v zrelem gozdu balkanske bukve Fagus moesiaca na severnem pobočju vrha Babin zub, Stara planina (UTM FP20, JV Srbija, 1.757 m n.v.),
eden tudi v bližini istoimenskega hotela. Najdba je zanimiva in nekoliko presenetljiva, saj so bili obsežni deli gozda v zadnjih petih letih uničeni oziroma pozidani zaradi graditve smučišč.
On 27 Aug 2010, our group visited one of the peaks of „Stara planina" Nature Park named Babin zub (UTM FP20, SE Serbia, 1,757 m a.s.l.). During the visit of the area we passed through the old beech forest on the northern slopes of the peak, where large parts of the forest have been severely damaged by machinery clearing the area for ski-tracks. We took the road built between the hotel „Babin zub" and the upper sections of the ski-tracks. In total, we observed 2—3 individuals of White-backed Woodpeckers that day, feeding on mature Balkan Beech Fagus moesiaca trees for more than an hour. The birds were not shy and allowed us to approach them on less than 15 m. On the same location, we also observed several Treecreepers Certhia familiaris, Nuthaches Sitta europea, Willow Poecile montanus and Coal Tits Periparus ater. Later that day, we even heard a calling White-backed Woodpecker just next to the hotel „Babin zub", which was more than surprising to us. Since the whole area around Babin zub experienced an intensive destruction and urbanisation due to the building of the ski-resort in the past five years, the observation of several White-back Woodpeckers is significant and rather unexpected at the same time.
Marko Šciban, Bate Brkiča 18, RS-21000 Novi Sad, Serbia, e-mail: sciban.marko@gmail.com
Igor Tupitsyn, Smidt street 26, RU-664039 Irkutsk, Russian Federation, e-mail: tupitsyn@rambler.ru
Mihail Prikop, 3rd Sovietskaya 11, RU-664535 Mamony, Irkutsk area, Russian Federation
Red-throated Pipit Anthus cervinus Rdečegrla cipa — dva osebka opazovana dne 23.4.2011 pri Apatinu (UTM CR45, Vojvodina, SZ Srbija); prvi podatek za to območje
On 23 Apr 2011, I observed two adult male Red-throated Pipits at a temporary pond in the arable area at the Ninth Panel 2 km from Apatin (UTM CR45, Vojvodina, NW Serbia). The observation was made using spotting scope (magnification 60x) that clearly enabled identification of the species. This observation represents the very first data on the occurrence of this species around Apatin (LakatoŠ 1979).
Nenad Spremo, Filipa Višnjica 5, RS-25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com
Literatura / References
Andersen, E.M. (2004): Intraspecific Predation among Northwestern Crows. — Wilson Bulletin 116 (2): 180— 181.
Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. — AULA Verlag, Wiebelsheim.
Bombek, D. (2007): Beloglavi jastreb Gyps fulvus. — Acrocephalus 28 (132): 39—40.
Bordjan, D. (2007A): Križanec sivke in kostanjevke Aythya ferina X nyroca. — Acrocephalus 28 (132): 39.
Bordjan, D. (2007B): Ščinkavec Fringilla coelebs. — Acrocephalus 28 (132): 43.
Bordjan, D. (2007c): Čopasti ponirek Podiceps cristatus. — Acrocephalus 28 (135): 173.
Bordjan, D. (2009): Jezerski martinec Tinga stagnatilis. — Acrocephalus 30 (141/142/143): 218.
Bordjan, D. (2010): Rdečegrli slapnik Gavia stellata. — Acrocephalus 31 (144): 57.
Bordjan, D. (2011A): Zlatouhi ponirek Podiceps auritus in rdečegrli slapnik Gavia stellata. — Acrocephalus 32
(148/149): 85.
Bordjan, D. (2011B): Kričava čigra Sterna sandvicensis in školjkarica Haematopus ostralegus. - Acrocephalus 32 (150/151): 225.
Bordjan, D. & Božič, L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002—2008. — Acrocephalus 30 (141/142/143): 55—163.
Bordjan, D. & Šere, D. (2011): Kravja čaplja Bubulcus ibis. — Acrocephalus 32 (148/149): 103—104.
Bordjan, D., Kerček, M. & Božič, L. (2009): Seznam ptic, utovljenih na območju zadrževalnika Medvedce (SV Slovenia). — Acrocephalus 30 (141/142/143): 195—198.
Božič, L. (1991A): Beli prodnik Calidris alba. — Acrocephalus
12 (47): 31.
Božič, L. (1991B): Polojnik Himantopus himantopus. — Acrocephalus 12 (49): 156—157.
Božič, L. (1994): Morska sraka Haematopus ostralegus. — Acrocephalus 15 (65/66): 152.
Božič, L. (1995): Severni repnik Carduelis flavirostris. — Acrocephalus 16 (68/69/70): 85.
Božič, L., Kerček, M. & Bordjan, D. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne območja zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) in dejavniki ogrožanja. — Acrocephalus 30 (141/142/143): 181—193.
Bračko, F. (1986): Peščenec Calidris alba. — Acrocephalus 7 (30): 60.
Brockmann, H.J. & Barnard, C.J. (1979): Kleptoparasitism in Birds. — Animal Behaviour 27: 487—514.
Burton, R. (1992): Bird Migration. — Aurum Press, London.
Cordelli, E. (2011): Dotterel Charadrius morinellus. — Acrocephalus 32 (148/149): 92—93.
Cramp, S. (ed.) (1979): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic. Vol. 2. Hawks to Bustards. — Oxford University Press, Oxford.
Cramp, S. (ed.) (1983): Handbook of the Birds of Europe,
the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic. Vol. 3. Waders to Gulls. - Oxford University Press, Oxford.
Cramp, S., Perrins, C.M. & Brooks, D.J. (eds.) (1993): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic. Vol. 7. Old World Flycatchers to Shrikes. - Oxford University Press, Oxford.
Cramp, S., Perrins, C.M. & Brooks, D.J. (eds.) (1994): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic. Vol. 8. Crows to Finches. - Oxford University Press, Oxford.
Duncan, J. (2003): Owls of the World. - Key Porter Books, Toronto.
Dvorsky, M. & Dvorska, J. (1980): [Unusual number of eggs in nest of Little Ringed Plover (Charadrius dubius Gm.).] - Zpravy MOS 38: 125-126. (in Czech)
Figelj, J. (2008): Novi podatki o pojavljanju ščinkavcev (Fringillidae) na Volovji rebri (JZ Slovenija). -Acrocephalus 29 (136): 53.
Geister, I. (1980): Morska sraka Haematopus ostralegus. -Acrocephalus 1 (3): 47.
Geister, I. (1983): Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka. - Acrocephalus 4 (17/18): 43-54.
Gjerkeš, M. (1986): Morska sraka Haematopus ostralegus. -Acrocephalus 7 (29): 40.
Glutz von Blotzheim, U.N., Bauer, K.M. & Bezzel, E. (eds.) (1971): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 4. Falconiforms- Greifvögel. - Aula Verlag, Wiesbaden.
Hanžel, J. & Šere, D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst 2011. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203
Iyengar, E.V. (2008): Kleptoparasitic interactions throughout the animal kingdom and a re-evaluation, based on participant mobility, of the conditions promoting the evolution of kleptoparasitism. - Biological Journal of the Linnean Society 93 (4): 745-762.
Jankovic M. (2009): Gustina populacije detlica u šumskim staništima Fruške gore. Diplomski rad. - Prirodno-matematički fakultet, Novi Sad.
Jež, M. (1988): Severni dular Eudromias morinellus na Peci. - Acrocephalus 9 (35/36): 1-2.
Kapla, A. (2003): Dular Charadrius morinellus. -Acrocephalus 24 (116): 32-33.
Kellner, C.J. & Cooper, R.J. (1998): Two instances of kleptoparasitism in passerines. - Journal of Field Ornithology 69 (1): 55-57.
Kirby, J. & Delany, S. (2009): Terek Sandpiper Xenus cinereus. pp. 343-345 In: Delany, S., Scott, D., Dodman, T. & Stroud, D. (eds.): An Atlas of Wader Populations in Africa and Western Eurasia. - Wetlands International, Wageningen.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1992): Poletni prelet pobrežnikov (Larilimicolae) na Cerkniškem jezeru v letu 1991. -Acrocephalus 13 (50): 17-20.
Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-31.
Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. - Larus 46: 1-112.
Kryštufek, B. & Janžekovič, F. (eds.) (1999): Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. - DZS, Ljubljana.
Laber, J. & Ranner, A. (1997): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1991-1995. 2. Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich. - Egretta 40 (1): 1-44.
Lakatoš, J. (1979): Ptice Apatina. - Glas komune, Apatin.
Lakatoš, J. (1992): Ornitofauna ribnjaka u Svilojevu. -Ciconia 2 : 28-42.
LukaČ, G. (2007): Popis Ptica Hrvatske. - Natura Croatica 16 (1):1-148.
Makovec, T. (1984): Kamenjar Arenaria interpres, morska sraka Haematopus ostralegus. - Acrocephalus 5 (22): 62.
Mebs, T. & Schmidt, D. (2006): Die Greifvögel Europas, Nordafrikas und Vorderasiens. - Franckh-Kosmos Verlags GmbH & Co. KG, Stuttgart.
Mero, T.O. & Žuljevic, A. (2010): Ptice Sombora. -Društvo za zaštitu i proučavanje prirode - Natura, Sombor.
Mihelič, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. - Acrocephalus 26 (125): 73-79.
Mikulic, K., Budinski, I., Čulina, A. & Jurinovic, L. (2011): First breeding record of the Lesser Kestrel (Falco naumanni) in Croatia after more than 40 years. pp. 263 In: Fusani, L., Coppack, T. & Strazds, M. (eds.): Programme and Abstracts. 8th Conference of the European Ornithologists' Union, 27-30 Aug 2011, Riga. - Latvian Ornithological Society, Riga.
MME Nomenclator bizottsag (2010): [The 2010 report of the Hungarian Checklist and Rarities Committee on rare birds in Hungary.] - [http://www.birding.hu/doc/ NB2010.pdf], 10/9/2012 (in Hungarian).
Mozetič, B. (2010): Kravja čaplja Bubulcus ibis. -Acrocephalus 31 (145/146): 151-152.
Newton, I. (2008): The migration ecology of birds. -Academic Press, London.
Obradovic, R. (1983): Orao ribar, Pandion haliaetus, na ribnjaku kod Svilojeva. - Larus 33-35: 201.
Ozmec, V. (1999): Školjkarica Haematopus ostralegus. -Acrocephalus 20 (97): 198.
Ploj, A., Novak, J. & Šere, D. (2011): Čopasta kukavica Clamator glandarius. - Acrocephalus 32 (148/149): 105-106.
Ranner, A. (1999): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1996-1998. 3. Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich.
Ranner, A. (2000): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1999-2000. 4. Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich.
Ranner, A. & Khil, L. (2009): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 2001-2006. Fünfter Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich. - Egretta 50: 51-75.
Ranner, A. & Khil, L. (2011): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 2007-2009. 6. Bericht der Avifaunistischen Kommission von BirdLife Österreich. - Egretta 52: 13-32.
Ranner, A., Laber, J. & Berg, H.-M. (1995): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1980-1990. 1. Bericht der Avifaunistischen Kommission
von BirdLife Österreich. - Egretta 38 (2): 59-98.
Ratcliffe, D. (1997): The Raven. - T & A D Poyser, London.
Sackl, P. & Sere, D. (1997): Crag Martin Ptyonoprogne rupestris. pp. 476 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. - T & A D Poyser, London.
Snow, D.W. & Perrins, C.M. (1998): The Birds of the Western Palearctic. Concise Edition. Vol. 1. Non -passerines. - Oxford University Press, Oxford.
Sovinc, A. (1989): Grahasta tukalica Porzana porzana. -Acrocephalus 10 (41/42): 61.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Sovinc, A. (1997): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995.
-	Acrocephalus 18 (84): 151-156.
Sovinc, A. (1998): Grahasta tukalica Porzana porzana. -Acrocephalus 10 (41/42): 61.
Sovinc, A. & Sere, D. (1993): Ornitološka kronika za leto 1991. - Acrocephalus 14 (58/59): 140-144.
Stanič, D. (2010): An unexpected clear day. - Goatsucker Birding: A birding diary from the North Adriatic region, Slovenia and the Western Palearctic by Domen Stanič.
-	[http://www.goatsuckerb. blogspot.com/2010/01/ unexpected-clear-day.html], 20/2/2012
Stillman, R.A., Goss-Custard, J.D. & Caldow, R.W.G. (1997): Modelling interference from basic foraging behaviour. - Journal ofAnimal Ecology 66 (5): 692-703.
Stipčevic, M. (1996): A contribution to the Croatian List of rare and scarce birds recorded from 1985-1995. -Natura Croatica 5: 53-81.
Svensson, L. (1992): Identification Guide to European Passerines. - Fingraf AB, Stockholm.
Svensson, L., Mullarney, K., & Zetterström, D. (2009): Collins Bird Guide. 2nd Edition. - HarperCollins Publishers, London.
Sciban, M. (2009): Seoba srebrnog vivka Pluvialis squatarola na jezeru Rusanda kod Melenaca. - Ciconia 18: 128-131.
Sere, D. (1997): Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris. -Acrocephalus 18 (85): 187.
Sere, D. (2010): Citronasta pastirica Motacilla citreola. -Acrocephalus 31 (145/146): 166-167.
Shealer, D.A. (2001): Foraging behavior and food of seabirds. pp. 137-177 In: Schreiber, E.A. & Burger J. (eds.): Biology of marine birds. - CRC Press, Marine biology series.
Skoberne, A. (2010): Kostanjevka Aythya nyroca. -Acrocephalus 31 (144): 58-59.
Skoberne, A. & Božič, L. (2010): Kričava čigra Sterna sandvicensis. - Acrocephalus 31 (144): 63.
Skornik, I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. - Soline pridelava soli d.o.o., Seča.
Stumberger, B. (1982): Beli prodnik Calidris alba. -Acrocephalus 3 (11/12): 31.
Stumberger, B. (1988): Razvoj oblačnosti pri močvirskih čigrah Chlidonias in nenaden pojav morske srake Haematopus ostralegus. - Acrocephalus 9 (37/38): 68-69.
Stumberger, B. & Bračko, F. (1996): Gnezditev polojnika Himantopus himantopus v ormoških bazenih za odpadne
vode. - Acrocephalus 17 (78/79): 135-143.
Tome, D. (2006): Ekologija: organizmi v prostoru in času. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3. -DOPPS, Ljubljana.
Vogrin, M. (1989): Gnezdenje čopastega ponirka Podiceps cristatus v koloniji na ribnikih v Račah. - Acrocephalus 10 (41/42): 51-56.
Vogrin, M. (2009): Ptice med Pohorjem in Halozami. pp. 465-489 In: Gradišnik, S. (ed.): Zbornik Občine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bočem. -Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica.
Vrezec, A. (1994): Grahasta tukalica Porzana porzana. -Acrocephalus 15 (62): 29.
Vrezec, A. (2004). Medvrstni odnosi med gozdnimi sovami (Strigidae). Doktorska disertacija. - Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana.
Vrezec, A. (2009): Ptice naših krajev. - Svet ptic 15 (2): 4-5.
Vrhovnik, D. (1998): Grahasta tukalica Porzana porzana. - Acrocephalus 19 (89): 118.
Vučkovič, Č., Gergelj, J. & Tucakov, M. (2008): Posmatranja zijavca Glareola pratincola u Vojvodini 2008. - Ciconia 17: 91-92.
Wallace, M.P. & Temple, S.A. (1987): Competitive interactions within and between species in a guild of avian scavengers. - Auk 104: 290-295.
Nove knjige New books
Golob, Z. (2011): Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije. — Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. 427 strani, ISBN 978-961-6657-20-4, številne risbe, preglednice in fotografije, trde platnice s premičnim hrbtom in šivano vezavo,120 €
Pred nami je delo, ki celostno obravnava ptiče. Osupi nas s svojim obsegom, z globino pogleda v njihovo življenje, telesno zgradbo in delovanje. Izposodimo si besede, ki jih je avtor zapisal v uvodu: "Funkcionalna anatomija se poleg opisovanja oblike in delovanja posameznih telesnih delov sprašuje tudi o tem, kako so spremembe nastale. Z združenim preučevanjem obeh vidimo, kako se niti oblike, delovanja in ekologije spletajo v trdno preprogo, ki ji pravimo življenje. Oblika in delovanje sta dve strani istega kovanca, ena ne obstaja brez druge."
Vsebina knjige je sistematično razdeljena na številna poglavja. Poleg uvoda in razlage uporabljenih splošnih okrajšav so naslovi poglavij naslednji: 3. Izvor ptičev, 4.
Taksonomija in klasifikacija ptičev, 5. Izrazi o položaju telesnih delov, 6. Zunanja topografska anatomija ptičev, 7. Koža, 8. Skeletnomišični sistem, 9. Gibanje ptičev, 10. Osrčnik, plevra in peritonej, 11. Prebavni sistem, 12. Dihalni sistem, 13. Spolni organi samice, 14. Spolni organi samca, 15. Sečni organi, 16. Kloaka, 17. Endokrini sistem, 18. Obtočila, 19. Limfatični sistem in vranica, 20. Živčni sistem, 21. Čutni organi, 22. Ravnotežno-slušni organ, 23. Kemični čuti pri ptičih, 24. Selitev, orientacija in navigacija, 25. Priloge (življenjska doba, nekateri rekordi iz ptičjega sveta) in 26. Anatomija bele štorklje. V tem poglavju avtor na osmih celostranskih risbah natančno opisuje svojo najljubšo ptico, belo štorkljo, od njene zunanje anatomije do skeleta, živčevja in drugih notranjih organov. Sedem izmed teh risb je dodatno v obliki prosojnic priloženo v žepu notranje strani zadnje platnice. Posamezna poglavja v knjigi imajo večinoma številna podpoglavja, kar zagotavlja preglednost podajane snovi. Knjigo zaključujejo obsežen seznam uporabljene literature (307 enot), vsebinski pregled slikovnega gradiva ter stvarno kazalo latinskih izrazov.
Besedilo je tekoče berljivo, pisano zgoščeno in v lepem strokovnem jeziku, ki bo zadovoljil najzahtevnejšega bralca, pa vendar je zadosti poljudno in razumljivo tudi manj izkušenim. Pri anatomskih pojmih je poleg slovenskega zapisan tudi strokovni izraz, kot je to uveljavljeno v veterinarski terminologiji. K ponazoritvi obravnavanih tem prispevajo številne nazorne risbe, rentgenski posnetki, fotografije ptičjih organov in histoloških preparatov ter preglednice. Pozornost pritegneta avtorjeva temeljitost in korektnost, da pri posameznem slikovnem prikazu, če ni originalen, navaja vir, od koder ga je pridobil z dovoljenjem avtorja. Delo je tudi oblikovno skrbno opravljeno do najmanjše podrobnosti. Vsi strokovni izrazi, tako pri razlagah slikovnih prispevkov kot v splošnem besedilu, so nevsiljivo obarvani, kar močno prispeva k preglednosti.
Dr. Zlatko Golob je opravil ogromno, rečemo lahko orjaško delo, ki mu vsaj v domači literaturi ni para. Široko znanje je črpal iz izkušenj, ki si jih je pridobil tudi na usposabljanjih v različnih znanstvenih in strokovnih ustanovah Evrope, Amerike in Azije. Knjiga je velik prispevek k vsestranskemu poznavanju ptičev, od njihove raznolikosti do najmanjše podrobnosti njihove histologije in anatomije, in je tudi dragocen prispevek k terminologiji.
Obravnavana knjiga je temeljni učbenik, ki ne sme manjkati na policah knjižnic različnih naravoslovnih ustanov. Po njej bodo segali učitelji in učenci visokih in srednjih naravoslovnih šol, nepogrešljiva bo zlasti pri študiju veterine in primerjalne anatomije, dragocena
pa bo tudi za vsakogar, ki želi poglobljen pogled v ptičje življenje.
Avtorju, dr. Zlatku Golobu, se lahko samo zahvalimo za opravljeno delo in mu iskreno čestitamo.
Janez Gregori
Lukač, G. (2010): Vodič za promatranje ptica: lokaliteti Paška blata i okolica Nina / Birdwatching Guide: Wetlands of the Islands of Pag and the Nin Area. — Zadar: Javna ustanova za upravljanje zašticenim dijelovima prirode na području Zadarske županije / Zadar: Public Institute for the Management of Protected Natural Areas in Zadar County. 64 strani, ISBN 978-953-56292-0-7, jezik: hrvaška in angleška različica knjige
Domače in tuje obiskovalce otoka Paga, ki v glavnem prihajajo sem kot turisti, je razveselila novica, da sta izšla dva vodnika za opazovanje ptičev po otoku Pagu in okolici Nina, prvi, pisan v hrvaščini, leta 2010, lani pa še v angleščini. Pohvalno je, da so na turističnem uradu v Kolanu delili oba vodnika kar brezplačno. Glede na to, da je bilo med obiskovalci zanimanje
veliko, so izvodi v domačem jeziku kmalu pošli. Verjetno tudi zato, ker se je večina slovenskih turistov odločila za vodnik v hrvaščini, saj le-ta zanje ni nobena jezikovna ovira.
Vodnika sta po vsebini skoraj identična, bralca pa nekoliko zmede dejstvo, da se naslovnici in zadnji strani po videzu povsem razlikujeta, pa tudi ponekod po slikovnem gradivu (na primer 2. in 4. stran). Bralec ima občutek, da gre za dve vsebinsko različni publikaciji. Ko ju primerjamo, vidimo, da letnici izdaje nista enaki, kakor tudi seznam fotografov in institucij, ki so prispevali svoje fotografije: v tuji verziji so navedeni, v domači jih ni. Osredotočili se bomo na prikaz vodnika, ki je namenjen vsem tistim, ki jim je hrvaški jezik bliže.
Že takoj v uvodu avtor navaja, da je bilo na Hrvaškem doslej zabeleženih kar 401 različnih vrst ptic. Posebnega pomena za ptiče je jadranska obala, med otoki zbuja pozornost otok Pag z ornitološkimi rezervati Veliko, Malo in Kolansko blato. Za prezreti ni Paških, Dinjiških niti Ninskih solin, kjer je kaj videti v vseh letnih časih. Poseben ornitološki poudarek je namenjen zalivu Plemiči in Ljubač, ki ležita bolj proti jugu, tik preden dosežemo otok Pag prek paškega mostu. Se največ prostora je avtor namenil Ninskim solinam, tako po opisu kakor po zanimivih vrstah ptic. V nadaljevanju je predstavljenih 14 različnih tipov življenjskih prostorov, od ledin do močvirij s trstišči ali rogozom, pa od borovih gozdov do odprtih morskih površin. Pri vseh teh tipih so navedene najbolj značilne vrste ptic.
V nadaljevanju sledi poglavje o gnezdilkah ter o pticah na selitvi in prezimovanju. Pri gnezdilkah je podana ocena števila gnezdečih parov, kakor tudi komentar pri redkih vrstah, npr. bobnarici, pritlikavem kormoranu itd. Na omenjenih lokalitetah se tako lahko srečamo na jesenski selitvi s 125 različnimi vrstami ptic. Sledi še poglavje o prezimovanju, s poudarkom na prezimujočih vrstah ptičev na Velem blatu, kjer je bilo v tem času ugotovljenih 81 različnih vrst. Zadnje poglavje je namenjeno spomladanski selitvi ptic, na vseh navedenih lokalitetah naj bi bilo zabeleženih 150 vrst ptic. Navedene so običajne vrste, z izjemo pritlikavega kormorana.
Sledi prikaz ogroženosti posameznih vrst ptic na vseh šestih lokali tetah (Veliko, Malo in Kolansko blato, zaliv Plemiči in Ljubač ter Ninske soline) z dodanimi kraticami kategorij ogroženosti. Sledi prikaz 22 vrst ptičev, opremljenih z barvnimi fotografijami, statusom ogroženosti ter številčnostjo. Pri nekaterih vrstah je naveden tudi čas selitve. Sledi še geografski prikaz lokalitet s širšo okolico.
Čisto na koncu vodnika je spisek 200 vrst ptic, ki so bile zabeležene na vseh omenjenih lokalitetah. Znanstvenemu imenu ptice je dodano ime v
hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku. Pri vsaki vrsti je navedena možnost opazovanja posamezne vrste po mesecih. Sledi prazna stran, za vpisovanje podatkov o novih opažanjih.
Poudariti je treba izredni pomen tega vodnika za otok Pag kot tudi njegovo okolico. Pomemben je za popularizacijo opazovanja ptic, ki ima potencial tudi zunaj glavne turistične sezone in s tem v povezavi za popestritev zunajsezonskega turizma na otoku in okolici.
Malo podrobneje si oglejmo omenjeni seznam in slikovni prikaz 22 vrst ptic. Prav gotovo bi šlo tu mesto črnoglavemu strnadu, ki ga srečujemo marsikje na otoku in tu tudi gnezdi. Marsikateri turist/ ornitolog iz zahodne, srednje ali severne Evrope bi si rad ogledal prav to vrsto, saj je zahodna meja njene razširjenosti ravno ob jadranski obali. V ožjem izboru sta tudi obe vrsti prosenk z oznako ogroženosti EN in NT. Če odmislimo stopnjo ogroženosti, je navedba števila gnezdečih parov nesmiselna, saj ti dve vrsti na Hrvaškem sploh ne gnezdita. Enako velja med drugim tudi za školjkarico, kjer je na sliki pri odraslem osebku še mladič, in tako bi si lahko napačno predstavljali, da ta vrsta na obravnavanem območju celo gnezdi. V seznam bi vsekakor sodile vse tiste vrste, ki bi privabile turiste in ornitologe iz drugih držav Evrope. Takih vrst pa je kar nekaj, samo na seznam bi jih bilo treba uvrstiti. Na selitvi se prav tako pojavlja veliko atraktivnih vrst, ki bi bile vabljive za ornitologe, a jih na seznamu ni, čeprav so bile že večkrat predstavljene v strokovni literaturi. Ne glede na število objavljenih prispevkov v strokovni literaturi bi bil v vodniku seznam uporabne ali priporočene ornitološke literature na vsak način dobrodošel, če že ne upoštevan.
Vsak opazovalec bi se laže znašel s seznamom, če bi bil kompleten (ne samo 200 vrst) z oznako statusa (gnezdilka, selivka, stalnica, prezimovalka itd.). Ne nazadnje, če so njihova imena zapisana v treh jezikih, bi bila lahko tudi v slovenščini, saj smo Slovenci na otoku številčno med vodilnimi v času turistične sezone.
Vodnik je vsekakor privlačen in gotovo se bo kmalu pokazala potreba po ponatisu. Ker je besedila v njem razmeroma malo, saj glavnino pokrivajo fotografije, bi bilo mogoče bolj smotrno in praktično izdati vodnik v eni celoti, v hrvaščini in angleščini.
Vodnik je velik prispevek k popularizaciji ornitologije in turistične ponudbe na otoku Pagu in njegovi okolici. Prav gotovo bo lepa spodbuda, da bodo kmalu na voljo podobne publikacije še za druge predele, saj je avifavna bogata ne samo na hrvaških otokih, marveč vzdolž celotne jadranske obale.
Dare Šere
Kazalo letnika 32 (2011), {t. 148-151: str. 1-253 Index of Volume 32 (2011), No. 148-151: pp. 1-253
Kazalo avtorjev / Index of authors Uvodnik / Editorial
Denac, K.: Nova mednarodno pomembna območja (IBA) v Sloveniji [New Important Bird Areas (IBAs) in Slovenia], 1—10
Hanžel, J.: Nacionalna komisija za redkosti — zakaj jo potrebujemo [The National Rarities Committee — why do we need it], 117—122
Originalni članki / Original articles
Chakarov, N. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Cheshmedzhiev, S. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Daskalova, G. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Dimchev, I. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Dolenec, Z. ^ Radovic, A., 135—141
Dyulgerova, S. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Fontana-Pudic, K. ^ Radovic, A., 135—141
Gocheva, Y. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Hanžel, J. & Šere, D.: Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst [The list of birds of Slovenia with an overview of rare species], 143—203
Hristov, K. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Jelaska, S.D. ^ Radovic, A., 135—141
Krečič, P.: Opis gnezditvenega ciklusa kačarja Circaetus gallicus na dveh lokacijah v JZ Sloveniji v letih 2010 in 2011 [Description of the Short-toed Eagle Circaetus gallicus breeding cycle at two sites in SW Slovenia during the years 2010 and 2011], 53—66
Krofel, M.: Monitoring of facultative avian scavengers on large mammal carcasses in Dinaric forest of Slovenia [Spremljanje priložnostnih ptičjih
mrhovinarjev na truplih velikih sesalcev v dinarskem gozdu Slovenije], 45—51
Madzharov, M. ^ Shurulinkov, P., 29—43
Petkov, N.: Habitat characteristics assessment of the wetlands with breeding Ferruginous Duck Aythya nyroca and Pochard A. ferina in Bulgaria [Ocena habitatnih značilnosti mokrišč z gnezdečimi kostanjevkami Aythya nyroca in sivkami A. ferina v Bolgariji], 127—134
Radovic, A., Fontana-Pudic, K., Dolenec, Z. & Jelaska, S.D.: Detecting habitat changes using MODIS EVI images: a case study of Spoonbill Platalea leucorodia in Croatia [Ugotavljanje sprememb v habitatih z uporabo posnetkov MODIS EVI: vzorčna študija žličarke Platalea leucorodia na Hrvaškem], 135—141
Shurulinkov, P., Daskalova, G., Chakarov, N., Hristov, K., Dyulgerova, S., Gocheva, Y., Cheshmedzhiev, S., Madzharov, M. & Dimchev, I.: Characteristics of soaring birds' spring migration over inland SE Bulgaria [Značilnosti spomladanske selitve jadrajočih ptic v notranjosti JV Bolgarije],
29—43
Šere, D. ^ Hanžel, J., 143—203
Šušmelj, T.: The impact of environmental factors on distribution of Scops Owl Otus scops in the wider area of Kras (SW Slovenia) [Vpliv okoljskih dejavnikov na razširjenost velikega skovika Otus scops na širšem območju Krasa (JZ Slovenija)], 11—28
Kratki prispevki / Short Communications
Bordjan, D., & Šinigoj, E.: Pojavljanje nilske gosi Alopochen aegyptiacus v Sloveniji [Occurence of the Egyptian Goose Alopochen aegyptiacus in Slovenia], 81—83
Božič, L.: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji [Results of the January 2011 waterbird census in Slovenia], 67—77.
Dyakov, N. ^ Gruychev, G., 213—214.
Georgiev, V. ^ Milchev, B., 211—212.
Gruychev, G. & Dyakov, N.: First confirmed breeding of Woodcock Scolopax rusticola in Vitosha Mountain (CW Bulgaria) [Prvo potrjeno gnezdenje sloke Scolopax rusticola v gorovju Vitoša (osrednja zahodna Bolgarija)], 213—214.
Hristova-Nikolova, I.P. ^ Nikolov, B.P., 79—80.
Milchev, B. & Georgiev, V.: Plastic fibres cause a brood failure in a Long-legged Buzzard Buteo rufinus nest [Plastična vlakna kot vzrok propada legla rjaste kanje Buteo rufinus], 211—212.
Nikolov, B.P., Hristova-Nikolova, I.P. & van Grouw, H.: Aberrantly coloured Cory's Shearwater Calonectris diomedea offshore Chalkidiki, northern Greece [Aberantno obarvan rumenokljuni viharnik Calonectris diomedea opazovan v bližini Chalkidike, severna Grčija], 79—80
Petras Sackl, T. ^ Sackl, P., 205—206.
Presetnik, P.: 42 let gnezdenja bele štorklje Ciconia ciconia na gnezdu v Spodnji Polskavi in analiza fenoloških podatkov [42 years of White Stork Ciconia ciconia breeding at Spodnja Polskava and phenology data analysis], 207—210.
Sackl, P. & Petras Sackl, T.: First breeding record of free-ranging Canada Goose Branta canadensis in Greece [Prvo opazovanje gnezdenja prostoživeče kanadske gosi Branta canadensis v Grčiji], 205—206
Sinigoj, E. ^ Bordjan, D., 81—83.
van Grouw, H. ^ Nikolov, B.P., 79—80.
Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook
Basle, T. & Premzl, M.: Bobnarica Botaurusstellaris, 86. Basle, T. ^ Novak, J., 100, 227. Basle, T. ^ Ploj, A., 87—88.
Bombek, D.: Priba Vanellus vanellus, 93, Zalivski galeb Chroicocephalus genei, 96, Srednji detel Dendrocopos medius, 99.
Bordjan, D.: Rdečegrli slapnik Gavia stellata, 85, Zlatouhi ponirek Podiceps auritus, 85, Bobnarica Botaurus stellaris, 85—86, 151, Kravja čaplja Bubulcus ibis, 86—87, Sivka Aythya ferina in kostanjevka A. nyroca, 88, Srednji žagar Mergus serrator, 89, Južna postovka Falco naumanni, 91—92, Močvirski Tringa glareola in zelenonogi martinec T. nebularia, 94, Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus, 95—96, Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla, 99—100, Smarnica Phoenicurus ochruros, 100—101, Sredozemski kupčar Oenanthe hispanica, 101, Sredozemski viharnik Puffinus yelkouan, 103, Sredozemski sokol Falco eleonorae, 104, Sršenar Pernis apivorus, 107, Rdečegrla cipa Anthus cervinus, 107—108, Kreheljc Anas crecca in kostanjevka Aythya nyroca, 215, Kostanjevka Aythya nyroca, 215, Sivka x kostanjevka Aythya ferina X A. nyroca, 216, Veliki žagar Mergus merganser, 216, Rdečegrli slapnik Gavia stellata, 216, Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmaeus, 216, Kodrasti pelikan Pelecanus crispus, 216—217, Čopasta čaplja Ardoella ralloides, 217, Čopasti ponirek Podiceps cristatus, 218, Rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, 218, Rjavi škarnik Milvus milvus, 218, Beloglavi jastreb Gyps fulvus, 218—219, Skoljkarica Haematopus ostralegus, 220—221, Polojnik Himantopus himantopus, 221, Peščenec Calidris alba, 222, Puklež Lymnocryptes minimus, 223, Črni martinec Tringa erythropus, 224, Jezerski martinec Tringa stagnatilis, 224, Rjavi galeb Larus fuscus, 224, Kričava čigra Sterna sandvicensis in školjkarica Haematopus ostralegus, 225, Ščinkavec Fringilla coelebs, 228—229.
Bordjan, D. & Sere, D.: Kravja čaplja Bubulcus ibis, 103—104.
Bordjan, D. & Skoberne, A.: Mali orel Aquila pennata, 219.
Božič, L.: Prekomorski prodnik Calidris melanotos, 93—94, Sabljasti martinec Xenus cinereus, 223—224.
Božič, L. & Stumberger, B.: Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus, 95.
Bračko, F.: Rjavoglavi srakoper Lanius senator, 102. Cordelli, E.: Dotterel Charadrius morinellus, 92—93. Denac, M.: Kravja čaplja Bubulcus ibis, 217—218. Ernst, S.: Baillon's Crake Porzana pusilla, 106—107. Fekonja, D.: Kačar Circaetusgallicus, 90
Gamser, M.: Stepski lunj Circus macrourus, 91, Puklež Lymnocryptes minimus, 94, Grivar Columbapalumbus, 96-97, Hudournik Apus apus, 98-99, Čebelar Merops apiaster, 99, Severni repnik Carduelis flavirostris, 229.
Gamser, M. ^ Novak, J., 100, 227.
GAMSER, M. ^ PLOJ, A., 87-88, 94-95, 96.
Grabovac, D. ^ Šciban, M., 236.
Grohar, D.: Južna postovka Falco naumanni, 219220.
Grohar, D. ^ Šere, D., 230-231.
Ilic, B.: Little Ringed Plover Charadrius dubius, 232233.
Jagodnik, A. ^ Jančar, T., 98. Jančar, A. ^ Jančar, T., 98.
Jančar, T., Jagodnik, A. & Jančar, A.: Močvirska uharica Asio flammeus, 98.
Jehart, V.: Dular Charadrius morinellus, 221-222.
Kmecl, P.: Veliki žagar Mergus merganser, 89.
Koren, A.: Belorepec Haliaeetus albicilla, 90.
Krofel, M.: Mali skovik Glaucidum passerinum, 97, Krokar Corvus corax, 102-103, Krokar Corvus corax in skobec Accipiter nisus, 227, Taščica Erithacus rubecula in Ščinkavec Fringilla coelebs, 227-228.
Mero, T.O. & Žuljevic, A.: Red Kite Milvus milvus, 235.
Mero, T.O. ^ Spremo, N., 235.
Novak, J., Gamser, M., Ploj, A. & Basle, T.: Rdeča lastovka Cecropis daurica, 100, Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris, 227.
NOVAK, J. ^ PLOJ, A., 105, 105-106.
Podhraški, Z.: Velika bela čaplja Casmerodius albus, 87, Žerjav Grus grus, 92.
Ploj, A.: Svilnica Cettia cetti, 101.
Ploj, A. & Gamser, M.: Kamenjar Arenaria interpres, 94-95, Kaspijska čigra Hydroprogne caspia, 96.
Ploj, A. & Novak, J.: Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, 105, Citronasta pastirica Motacilla citreola, 234.
Ploj, A., Gamser, M. & Basle, T.: Raca žličarica Anas clypeata, 87-88.
Ploj, A., Novak, J. & Šere, D.: Čopasta kukavica Clamator glandarius, 105-106.
Ploj, A. ^ novak, J., 100, 227.
Premzl, M. ^ Basle, T., 86.
Prikop, M. ^ Šciban, M., 237.
Purger, J.J.: Bee-eater Merops apiaster, 233-234.
RaŠovic, B.: Zitting Cisticola Cisticola juncidis, 108.
Spremo, N.: Osprey Pandion haliaetus, 235-236, Collared Pratincole Glareola pratincola, 236, Grey Plover Pluvialis squatarola, 236, Red-throated Pipit Anthus cervinus, 237.
Spremo, N. & Mero, T.O.: Buzzard Buteo buteo, 235.
Stanič, D.: Dular Charadrius morinellus, 222.
Šciban, M.: Alpine Swift Apus melba, 236.
Šciban, M. & Grabovac, D.: Middle Spotted Woodpecker Dendrocopos medius, 236.
Šciban, M., Tupitsyn, I. & Prikop, M.: White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos, 237.
Šere, D.: Tatarska žvižgavka Netta rufina, 88, Rjavi škarnik Milvus milvus, 90, Trstni cvrčalec Locustella luscinioides, 101-102, Koconoga kanja Buteo lagopus, 219, Grahasta tukalica Porzana porzana, 220, Rjavi srakoper Lanius collurio, 226, Vrtni strnad Emberiza hortulana, 219, Kravja čaplja Bubulcus ibis in plevica Plegadis falcinelus, 230, Rdečenoga postovka Falco vespertinus, 231-232, Žerjav Grus grus, 232, Čopasta kukavica Clamator glandarius, 233, Puščavec Monticola solitarius, 234.
Šere, D. & Grohar, D.: Južna postovka Falco naumanni, 230-231.
Šere, D. ^ Bordjan, D., 103—104.
ŠERE, D. ^ PLOJ, A., 105—106.
Škoberne, A. ^ Bordjan, D., 219.
Štumberger, B. ^ Božič, L., 95.
Tome, D.: Ploskokljunec Limicola falcinellus, 105.
Tupitsyn, I. ^ Šciban, M., 237.
Vrezec, A.: Siva vrana Corvus cornix, 226—227.
Vrezec, A. & Vrh Vrezec, P.: Čuk Athene noctua, 97—98.
Vrh Vrezec, P. ^ Vrezec, A., 97—98. Žuljevic, A. ^ Merö, T.O., 235.
Nove knjige / New books
Golob, Z. (2011): Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije. — Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 241—242 (Gregori, J.).
Knaus, P., Graf, R., Guelat, J., Keller, V., Schmid, H. & Zbinden, N. (2011): Historischer Brutvogelatlas. Die Verbreitung der schweizer Brutvögel seit 1950. / Atlas historique des oiseaux nicheurs. La repartition des oiseaux nicheurs de Suisse depuis 1950. — Schweizerische Vogelwarte, Sempach / Station ornithologique suisse, Sempach, 114—115 (Štumberger, B.).
Lukač, G. (2010): Vodič za promatranje ptica: lokaliteti Paška blata i okolica Nina / Birdwatching Guide: Wetlands of the Islands of Pag and the Nin Area. — Zadar: Javna ustanova za upravljanje zašticenim dijelovima prirode na području Zadarske županije / Zadar: Public Institute for the Management of Protected Natural Areas in Zadar County, 242—243 (Šere, D.).
Maumary, L., Vallotton, L. & Knaus, P. (2007): Die Vögel der Schweiz. / Les oiseaux de Suisse. — Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin / Station ornithologique suisse, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin, 113—114 (Štumberger, B. & Božič, L.).
Kazalo znanstvenih imen ptic / Index of scientific names of birds
A
Accipiter brevipes 29, 117
Accipiter gentilis 29, 45, 143
Accipiter nisus 29, 143, 227, 234, 235
Acridotheres tristis 143
Acrocephalus agricola 117, 143
Acrocephalus arundinaceus 1, 143, 233
Acrocephalus dumetorum 117, 143
Acrocephalus melanopogon 1, 117, 143, 235
Acrocephalus paludicola 117, 143
Acrocephalus palustris 101, 143
Acrocephalus schoenobaenus 1, 101, 117, 143, 229
Acrocephalus scirpaceus 1, 101, 143, 229
Actitis hypoleucos 1, 67, 94, 143
Aegithalos caudatos 143
Aegolius funereus 1, 97, 143
Aegypius monachus 143
Aix galericulata 67, 143
Aix sponsa 143
Alauda arvensis 1, 143
Alca torda 143
Alcedo atthis 1, 67, 143
Alectoris chukar 143
Alectoris graeca 1, 143
Alectoris rufa 143
Alopochen aegyptiaca 81, 143
Amandava amandava 143
Anas acuta 67, 143, 215
Anas carolinensis 143
Anas clypeata 1, 67, 87, 143, 215
Anas crecca 67, 143, 215
Anas formosa 143
Anas hottentota 143
Anaspenelope 67, 85, 143
Anasplatyrhynchos 67, 81, 85, 87, 143, 215
Anas querquedula 1, 143, 215
Anas sibilatrix 143
Anas strepera 1, 67, 88, 143
Anser albifrons 1, 67, 143
Anser anser 1, 67, 81, 143
Anser brachyrhynchus 143
Anser cygnoides 143
Anser erythropus 143
Anser fabalis 67, 143
Anser indicus 143
Anthus campestris 1, 143
Anthus cervinus 107, 143
Anthus pratensis 143
Anthus richardi 117, 143
Anthus spinoletta 143
Anthus trivialis 143
Apus apus 98, 107, 143
Apus melba 143, 236
Apus pallidus 143
Aquila chrysaetos 1, 29, 143
Aquila clanga 143
Aquila fasciata 143
Aquila heliaca 29
Aquilapennata 29, 143, 219
Aquila pomarina 1, 29, 143
Ardea alba 1, 67, 81, 85, 86, 87, 143, 217, 230
Ardea cinerea 67, 81, 85, 87, 143, 217
Ardea purpurea 1, 143
Ardeola ralloides 1, 143, 217, 223
Arenaria interpres 94, 143
Asio flammeus 98, 143, 236
Asio otus 97, 143, 235, 236
Athene noctua 97, 143
Aythya ferina 1, 67, 88, 127, 143
Aythya ferina x A. nyroca 67, 216
Aythya fuligula 1,67, 88, 143
Aythya marila 67, 143
Aythya nyroca 1, 67, 88, 89, 127, 143
B
Bombycilla garrulus 143
Botaurus stellaris 1, 67, 85, 86, 143
Branta bernicla 143
Branta canadensis 81, 143, 205
Branta leucopsis 143
Branta ruficollis 143
Bubo bubo 1, 11, 29, 143
Bubo scandiacus 143
Bubulcus ibis 86, 103, 143, 217, 230
Bucephala clangula 1, 67, 88, 143
Burhinus oedicnemus 143
Buteo buteo 29, 45, 143, 218, 219, 227, 233, 235
Buteo lagopus 143, 219
Buteo rufinus 29, 117, 143, 211
C
Cairina moschata 67, 143 Calandrella brachydactyla 99, 143 Calcarius lapponicus 143 Calidris alba 143, 222 Calidris alpina 67, 94, 143, 234 Calidris canutus 143 Calidris ferruginea 93, 105, 143 Calidris melanotos 93, 143 Calidris minuta 143, 223 Calidris temminckii 143, 234 Callonetta leucophrys 143 Calonectris borealis 79
Calonectris diomedea 79
Caprimulgus europaeus 1, 143
Carduelis cabaret, 143
Carduelis cannabina 143
Carduelis carduelis 7, 115, 236
Carduelis citrinella 143
Carduelis flammea 143
Carduelis flavirostris 143, 229
Carduelis spinus 143
Carpodacus erythrinus 1, 143
Cecropis daurica 100, 143
Cepphus grylle, 143
Certhia brachydactyla 143
Certhia familiaris 143, 237
Cettia cetti 101, 106, 143
Charadrius alexandrinus 1, 143, 232
Charadrius dubius 1, 143, 232, 235
Charadrius hiaticula 94, 143, 223, 232, 234
Charadrius morinellus 92, 143, 221, 222
Chenonetta jubata 143
Chlamydotis macqueeni 143
Chlidonias hybrida 1, 143, 235
Chlidonias leucopterus 143
Chlidonias niger 1, 96, 143
Chloris chloris 143
Chroicocephalus genei 96, 143
Chroicocephalus ridibundus 1, 67, 95, 96, 143, 225
Ciconia ciconia 1, 29, 67, 143, 207
Ciconia nigra 1, 29, 143
Cinclus cinclus 67, 143
Circaetus gallicus 1, 29, 53, 90, 143
Circus aeruginosus 1, 29, 67, 91, 96, 107, 143, 217
Circus cyaneus 1, 29, 91, 143
Circus macrourus 1, 29, 91, 143
Circus pygargus 1, 29, 91, 143
Cisticola juncidis 108, 143
Clamator glandarius 105, 143, 233
Clangula hyemalis 143
Coccothraustes coccothraustes 143
Colinus virginianus 143
Columba livia 143
Columba livia domestica 143
Columba oenas 96, 143, 228, 233, 235
Columbapalumbus 96, 143, 228, 233
Coracias garrulus 1, 143
Corvus caurinus 226
Corvus corax 45, 102, 143, 227, 233
Corvus cornix 45, 93, 143, 226, 233
Corvus corone 143
Corvus frugilegus 143
Corvus monedula 143
Coturnix coturnix 1, 143
Crex crex 1, 87, 143
Cuculus canorus 143, 233 Cursorius cursor 143 Cyanistes caeruleus 143 Cygnus atratus 143 Cygnus columbianus 143 Cygnus cygnus 131, 143 Cygnus olor 67, 143
D
Delichon urbicum 143 Dendrocopos leucotos 1, 143, 237 Dendrocopos major 143, 227, 233 Dendrocopos medius 1, 99, 143, 236 Dendrocopos minor 143 Dendrocopos syriacus 143 Dendrocygna bicolor 143 Dryocopus martius 1
E
Egretta garzetta 1, 67, 103, 143 Emberiza bruniceps 143 Emberiza cia 1, 143 Emberiza cirlus 66, 115, 181, 143 Emberiza citrinella 181, 143, 233 Emberiza hortulana 1, 143, 229 Emberiza leucocephalos 117, 143 Emberiza melanocephala 143 Emberiza pusilla 143 Emberiza rustica 143 Emberiza rutila 143 Emberiza schoeniclus 143 Eremophila alpestris 143 Erithacus rubecula 143, 227 Estrilda astrild 143
F
Falco biarmicus 143
Falco cherrug 143, 235
Falco columbarius 1, 143
Falco eleonorae 104, 143
Falco naumanni 1, 91, 143, 219, 230
Falco peregrinus 1, 29, 143
Falco rusticolus 143
Falco subbuteo 29, 143
Falco tinnunculus 29, 98, 104, 143, 235
Falco vespertinus 1, 29, 91, 143, 231
Ficedula albicollis 1, 143
Ficedula hypoleuca 143
Ficedula parva 1, 117, 143
Fratercula arctica 143
Fringilla coelebs 143, 227, 228, 233
Fringilla montifringilla 143
Fulica atra 67, 81, 89, 143
Fulmarus glacialis 143 G
Galerida cristata 143
Gallinago gallinago 1, 67, 94, 143, 224
Gallinago media 143
Gallinula chloropus 67, 143
Garrulusglandarius 45, 106, 143, 233
Gavia adamsii 143
Gavia arctica 1, 67, 103
Gavia immer 143
Gavia stellata 1, 67, 85, 143, 216
Gelochelidon nilotica 105, 143
Geronticus eremita 143
Glareola pratincola 143, 236
Glaucidium passerinum 1, 97, 143
Grus grus 1, 29, 67, 92, 143, 224, 232
Gypaetus barbatus 143
Gyps fulvus 1, 29, 45, 143, 218
H
Haematopus ostralegus 143, 220, 225
Haliaeetus albicilla 1, 29, 67, 90, 143
Himantopus himantopus 1, 143, 221, 224, 232
Hippolais icterina 143
Hippolais polyglotta 143
Hirundo rustica 143, 233
Hydrobates pelagicus 143
Hydrocoloeus minutus 1, 143
Hydroprogne caspia 96, 143
I
Iduna caligata 143 Iduna pallida 143 Ixobrychus minutus 1, 143
J
Jynx torquilla 1, 143, 233 L
Lagopus muta 1, 143 Lanius collurio 1, 143, 226 Lanius excubitor 143 Lanius minor 1, 143 Lanius senator 102, 143 Larus argentatus 67, 143 Larus audouinii 143 Larus cachinnans 67, 143 Larus canus 1, 67, 143 Larus fuscus 143, 224 Larus fuscus fuscus 224 Larus fuscus graellsii 103, 224 Larus hyperboreus 143
Larus ichthyaetus 143
Larus marinus 67, 143
Larus melanocephalus 1, 67, 103, 107, 143
Larus michahellis 1, 67, 143
Leiothrix lutea 143
Limicola falcinellus 105, 143, 223
Limosa lapponica 143
Limosa limosa 1, 94, 143, 224
Locustella fluviatilis 143
Locustella luscinioides 1, 101, 107, 143
Locustella naevia 1, 143, 229
Lonchura punctulata 143
Lophodytes cucullatus 143
Lophophanes cristatus 143
Loxia curvirostra 143
Loxia leucoptera 143
Loxia pytyopsittacus 143
Lullula arborea 1, 143
Luscinia luscinia 143
Luscinia megarhynchos 106, 143, 233
Luscinia svecica 143, 229
Lymnocryptes minimus 94, 143, 223
M
Melanitta fusca 67, 103, 143 Melanitta nigra 143 Melanocorypha calandra 143 Melopsittacus undulatus 143 Mergellus albellus 1, 67, 143 Mergus merganser 1, 67, 89, 143, 216 Mergus serrator 67, 89, 143 Merops apiaster 1, 29, 99, 143, 233 Miliaria calandra 1, 143 Milvus migrans 1, 29, 143 Milvus milvus 90, 143, 218 Monticola saxatilis 1, 143 Monticola solitarius 1, 143, 234 Montifringilla nivalis 1, 143 Morus bassanus 143 Motacilla alba 143, 233 Motacilla cinerea 143 Motacilla citreola 143, 234 Motacilla flava 107, 143, 234 Motacilla flava thunbergi 107 Muscicapa striata 143
N
Neophron percnopterus 29, 143, 211 Netta rufina 67, 88, 143 Nucifraga caryocatactes 143 Numenius arquata 1, 67, 94, 143, 224 Numeniusphaeopus 94, 143 Numenius tenuirostris 143
Nycticorax nycticorax 1, 143 Nymphicus hollandicus 143
O
Oenanthe hispanica 101, 143 Oenanthe oenanthe 1, 101, 143 Oriolus oriolus 143, 233 Otis tarda 143 Otus scops 1, 11, 143 Oxyura jamaicensis 117, 143 Oxyura leucocephala 117
P
Pandion haliaetus 1, 29, 87, 143, 235
Panurus biarmicus 143
Parus major 143, 233
Passer domesticus 143, 233
Passer hispaniolensis 143
Passer italiae 143
Passer luteus 143
Passer montanus 143, 233
Pastor roseus 143
Pelecanus crispus 143, 216
Pelecanus onocrotalus 29, 143
Perdix perdix 117, 143
Periparus ater 143, 236, 237
Pernis apivorus 1, 29, 91, 104, 107, 143
Petronia petronia 143
Phalacrocorax aristotelis 1, 67, 103, 143
Phalacrocorax carbo 67, 86, 87, 143, 217
Phalacrocorax pygmeus 1, 67, 143, 216, 235
Phalaropus fulicarius 143
Phalaropus lobatus 143
Phasianus colchicus 117, 143, 233
Pheucticus ludovicianus 143
Philomachus pugnax 1, 94, 143, 224
Phoenicopterus roseus 1, 143
Phoenicurus ochruros 100, 143
Phoenicurus phoenicurus 1, 143
Phylloscopus bonelli 1, 143
Phylloscopus collybita 143
Phylloscopus fuscatus 143
Phylloscopus inornatus 143
Phylloscopus proregulus 117, 143
Phylloscopus sibilatrix 143
Phylloscopus trochiloides 117, 143
Phylloscopus trochilus 1, 143
Pica pica 143, 233
Picoides tridactylus 1, 143
Picus canus 1, 143
Picus viridis 143
Pinicola enucleator 143
Platalea leucorodia 135, 143
Plectrophenax nivalis 143 Plegadis falcinellus 1, 143, 230 Pluvialis apricaria 1, 143 Pluvialis fulva 143 Pluvialis squatarola 67, 94, 143, 236 Podiceps auritus 67, 85, 143 Podiceps cristatus 67, 85, 143, 218 Podiceps grisegena 1, 67, 143, 218 Podiceps nigricollis 67, 143 Poecile lugubris 143 Poecile montana 143, 237 Poecile palustris 143, 233 Porzana parva 1, 106, 143 Porzana porzana 1, 143, 220 Porzana pusilla 106, 117, 143 Prunella collaris 1, 143 Prunella modularis 143 Psittacula krameri 143 Ptyonoprogne rupestris 143 Puffinus yelkouan 1, 103, 143 Pyrrhocorax graculus 1, 143 Pyrrhocorax pyrrhocorax 143 Pyrrhula pyrrhula 143
R
Rallus aquaticus 1, 67, 143 Recurvirostra avosetta 1, 143 Regulus ignicapilla 143 Regulus regulus 143 Remiz pendulinus 1, 143 Riparia riparia 1, 143 Rissa tridactyla 143
S
Saxicola rubetra 1, 143 Saxicola torquatus 143, 233 Scolopax rusticola 1, 105, 143, 213 Serinus serinus 143, 233 Sitta europaea 143, 233, 237 Sitta neumayer 143 Somateria mollissima 143 Stercorarius longicaudus 143 Stercorarius parasiticus 95, 143 Stercorarius pomarinus 143 Stercorarius skua 143 Sterna bengalensis 143 Sterna hirundo 1, 103, 143 Sterna sandvicensis 1, 67, 143, 225 Sternula albifrons 1, 143 Streptopelia decaocto 143, 233 Streptopelia senegalensis 143 Streptopelia turtur 107, 143, 233 Strix aluco 11, 97, 143
Strix nebulosa 45, 143 Strix uralensis 1, 45, 97, 143 Sturnus vulgaris 143, 233 Surnia ulula 143 Sylvia atricapilla 106, 143, 233 Sylvia borin 143 Sylvia cantillans 106, 143 Sylvia communis 143 Sylvia crassirostris 143 Sylvia curruca 143 Sylvia melanocephala 143 Sylvia nisoria 1, 143 Syrrhaptes paradoxus 143
T
Tachybaptus ruficollis 67, 143, 218 Tadorna ferruginea 143 Tadorna tadorna 67, 143 Tarsiger cyanurus 143 Tetrao tetrix 1, 143 Tetrao urogallus 1, 143 Tetrastes bonasia 1, 143 Tetrax tetrax 143 Tichodroma muraria 1, 143 Tringa erythropus 67, 94, 143, 224 Tringa flavipes 143 Tringa glareola 1, 94, 143, 224, 225 Tringa nebularia 67, 94, 143, 224 Tringa ochropus 67, 94, 143 Tringa stagnatilis 143, 224 Tringa totanus 1, 67, 94, 143 Troglodytes troglodytes 143 Turdus iliacus 143 Turdus merula 106, 143, 233 Turdus philomelos 143, 233 Turdus pilaris 143, 228, 236 Turdus torquatus 1, 143 Turdus viscivorus 143 Tyto alba 143
U
Upupa epops 1, 143 V
Vanellus gregarius 143
Vanellus vanellus 1, 67, 93, 143, 224, 236
X
Xenus cinereus 143, 223 Z
Zoothera dauma 143
Seznam recenzentov letnika 32 (2011)
The list of manuscript reviewers of Volume 32 (2011)
Spisek recenzentov, ki so pregledovali prispevke v reviji Acrocephalus za letnik 32, 2011. Njihov delež pri nastajanju revije je bil velik in ključen pri objavljanju kvalitetnih prispevkov. Urednik se zato vsem iskreno zahvaljuje za opravljene recenzije v minulem letu. Imena recenzentov so urejena po abecednem vrstnem redu brez akademskih naslovov, a z oznakami držav:
The list of manuscript reviewers for the journal Acrocephalus in Volume 32, 2011. Their contribution was great and essential in preparing high quality papers published in Volume 32. The Editor would like to thank them for their work in the past year. Names of reviewers are presented in alphabetical order without academic titles but with abbreviations of their countries:
Nicolantonio Agostini (IT)
Ernst Albegger (AT)
Luka Božič (SI)
Damijan Denac (SI)
Katarina Denac (SI)
Bojidar Ivanov (BG)
Franc Janžekovič (SI)
Klemen Jerina (SI)
George Handrinos (GR)
Jurij Hanžel (SI)
Primož Kmecl (SI)
Jelena Kralj (HR)
Lovrenc Lipej (SI)
Nikolai Petkov (BG)
Jeno J. Purger (HU)
Jose Antonio Sanchez Zapata (ES)
Andrej Sovinc (SI)
Borut Stumberger (SI)
Davorin Tome (SI)
Metodija Velevski (MK)
Al Vrezec (SI)
Vsak dan vas pričakajo sveže sladice iz lastne slaščičarne, unionska kava ali skodelica čaja ob prebiranju dnevnih časopisov. Večerne ure v kavarni zaznamujejo literarni večeri, večeri plesa, variete, gledališke igre ter potopisna predavanja.
Program "Unionske novičke7' najdete na www.gh-union.si ali pri nas v Kavarni Union!
Odprto: od ponedeljka do sobote od 9. do 1 7. ure, v času prireditev pa od 19. do 24. ure. Lokacija: center Ljubljane, pritličje Grand Hotela Union Miklošičeva 1, Ljubljana T: 01 308 1972, W: www.gh-union.si
Grand Hotel Union
hotel in konferenčni center
-h*
Ih
Nabžba v vašo prihodnost
OPERACip DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski sklad za regionalni razvoj
Navodila za avtorje / Instructions for authors
Original work on all fields of ornithology, without any geographical limitation, is published in Acrocephalus. However, articles covering the south-eastern European and eastern Mediterranean regions are particularly encouraged. The contributions should not have been submitted for publication elsewhere. Review articles, original articles, points-of-view, specialist and scientific comments (Editorial, Forum), short communications, short notes ('From the ornithological notebook'), diploma abstracts and book reviews (New books) are considered for publication. Contributions can be published in English or Slovene.
Submission procedure:
Articles should be submitted by e-mail to [editor-acrocephalus@dopps-drustvo. si].The editor sends an acknowledgement within a few days and informs the authors of the further editorial procedure. Review articles and original articles are peer-reviewed by two referees, and further reviewed by the editor and editorial board. The editorial procedure can therefore be expected to last at least three months. The authors should modify the paper strictly according to the referees' detailed comments and explain non-accepted comments when returning the manuscript. The editor decides whether the manuscript should be accepted, rejected or additional review is to be made. Points-of-view and short communications are peer-reviewed by one person. Short notes 'From the ornithological notebook' are checked only by the editor, who may consult the members of the editorial board. All papers are edited for correct use of English and Slovene.
General remarks:
In general, Microsoft programmes should be used for preparing manuscripts. They should be formatted in single spacing. Please consult the editor about the use of other software. Files larger than 10 Mbytes should be sent by regular mail on DVD ROM. Send figures as RGB (8 bits per channel) in TIFF or JPG format with at least 300 dpi resolution. For vector graphics, EPS and CDR are the preferred formats. Colour dependent figures (with true colours; e.g. differences in feather colours) should be sent separately by regular mail. Send tables and graphs in XLS format, each table in its worksheet. The associated text should consist of just titles and legends; these should be sent in a separate file. English bird names should follow Svensson et al. [Svensson, L., Mullarney, K., & Zetterström, D. (2009): Collins Bird Guide. 2nd Edition. -HarperCollins, London.]. Scientific bird names should follow recommendations of British Ornithologists' Union Records Committee [http://www.bou.org.uk/ british-list]. Slovene bird names should follow Jančar et al. [Jančar, T., Bračko, F., Grošelj, P., MiHEuč, T., Tome, D., Trilar, T. & Vrezec, A. (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. - Acrocephalus 20 (94/96): 97-162]. Rarities should be accepted by the national rarities' committee, if it exists. Exceptionally, if the committee is not operating for more than six months after submitting the rarity, it can be assessed by editorial board and published.
Format of original articles submitted for publication:
The paper should be headed by the title, names of authors, institution or home addresses as appropriate, and e-mail addresses of all authors. Abstract and key words should not be longer than 250 words, and should include aims, methods, main results, and conclusions. Do not refer to the main text in abstract, and do not use abbreviations. Key words have to represent the text as much as possible.
Text should follow IMRAD structure (Introduction, Methods, Results, Discussion). The scientific name, in italics, should be given in the title (if appropriate), in the first mention of a species in the abstract and in the first mention in the main text.
References should be cited in alphabetical order, and, for the same author, by chronological order. If the author has published more than one work in a year, a small letter is added to the year (e.g. Tome 1990a). In the text, references are cited as Snow & Perrins (1998) or (Snow & Perrins 1998) as appropriate. More than two authors are cited as (Zeiler et al. 2002). Abbreviations commonly used for journals may be found at [http://www.ueb.cas.cz/bp/notice-abbrev.
htm]. Citing unpublished data should be avoided as much as possible. Citing articles in preparation, but not yet accepted for publication, is not accepted. If the language of the reference is other than English and the understanding of the title is important, an English translation can be provided in brackets (see example below). References should be in the following style:
journal paper: Sackl, P. (2000): Form and function of aerial courtship displays in Black Storks Ciconia nigra. - Acrocephalus 21 (102/103): 223-229. Cited as: Sackl (2000).
journal paper, language other than English (optional format):
Spiridonov, Z. (1988): [Contribution to the breeding avifauna of Ludogorie]. - Orn. Inf. Bull. 23-24: 89-98. (in Bulgarian) Cited as: Spiridonov (1988). book: Handrinos, G. & Akriotis, T. (1997): The Birds of Greece. -Christopher Helm, A & C Black, London. Cited as: Handrinos & Akriotis (1997).
chapter in book: Diedrich, J., Flade, M. & Lipsbergs, J. (1997): Penduline Tit Remiz pendulinus. pp. 656-657 In: Hagemaijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. - T & AD Poyser, London. Cited as: Diedrich et al. (1997).
short note: Bordjan, D. (2005): Sombre Tit Parus lugubris. -Acrocephalus 26 (125/126): 147-157. Cited as: Bordjan (2005). theses: Kuhar, B. (2005): [Diet of the Tawny Owl Strix aluco in Kozjansko Regional Park]. - BSc thesis, University of Maribor. (in Slovene) Cited as Kuhar (2005).
internet sources: BirdLife International (2004): Species factsheet: Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus. - [www.birdlife.org], 10/5/2010. Cited as BirdLife International (2004). legislation: Uradni list RS (2004): Uredba o ekološko pomembnih območjih (no. 48/04). Cited as Uradni list RS (2004). When quoting congress proceedings quote proceedings title, the organization and town.
Tables: Each Table should be headed by an informative title and a brief explanatory legend which should make the general meaning comprehensible without reference to the text. Tables are drawn without vertical lines. In the text, tables must be referred to as 'Table 1'.
Figures: Only photographs that are essential to illustrate the article theme are accepted. Colour photos may exceptionally be published, and are printed at the back of the journal as a colour appendix. Figures must be referred to in the text as 'Figure 1'.
Format of other sections:
Review papers and points-of-view should follow the same rules as original papers. The section names are not so strict and can be adapted as the contents require.
Short communications should also follow the general rules of original papers but the authors are free to determine the structure.
Forum has special rules for publication: An author of the comment is allowed just one comment, to which the author of the original article has the right to reply in the same issue.
Short notes 'From the ornithological notebook': The title is the name of the species. The text should be in a single paragraph. A very short abstract, with two sentences at most, must contain the location with geographical coordinates (UTM, degree, Gauß-Krüger) and date of observation, and should summarize the essence of the note. In the text, references are cited as Snow & Perrins (1998) or (Snow & Perrins 1998) as appropriate. Short notes must be submitted in separate files, species by species.
Special abbreviations used in text: English: pers. comm., unpubl., own data, in print, in prep.; Slovene: osebno, neobj, lastni podatki, v tisku, v pripravi.
General advice:
Authors are advised to check the latest issues of Acrocephalus for style and format when preparing the text. Please check the journal's home page [www. ptice.si] for further instructions and the Slovene text.
Vsebina / Contents	letnik 32 I številka 150/151 I strani 117-253
volume 32 I number 150/151 I pages 117-253
Uvodnik / Editorial 117 Nacionalna komisija za redkosti - zakaj jo
POTREBUJEMO (J. HANŽEL)
The National Rarities Committee - why do we need it
(J. Hanžel)
123 V spomin: dr. Martin Schneider-Jacoby, 1956-2012
(B. Stumberger)
In memoriam: Dr Martin Schneider-Jacoby, 1956-2012
(B. Stumberger )
Originalni članki / Original articles 127 Habitat characteristics assessment of the
wetlands with breeding Ferruginous Duck Aythya nyroca and Pochard A. ferina in Bulgaria (N. Petkov)
Ocena habitatnih značilnosti mokrišč z gnezdečimi kostanjevkami Aythya nyroca in sivkami A. ferina v Bolgariji
(N. Petkov)
135 Detecting habitat changes using MODIS EVI
images: a case study of Spoonbill Platalea leucorodia in Croatia (A. Radovic, K. Fontana-Pudic, Z. Dolenec & S.D. Jelaska)
Ugotavljanje sprememb v habitatih z uporabo posnetkov MODIS EVI: vzorčna študija žličarke Platalea leucorodia na Hrvaškem (A. Radovic, K. Fontana-Pudic, Z. Dolenec & S.D. Jelaska)
143 Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (J. Hanžel & D. Šere)
The list of birds of Slovenia with an overview of rare species
(J. Hanžel & D. Šere)
Kratki prispevki / Short communications 205 First breeding record of free-ranging Canada Goose Branta canadensis in Greece (P. Sackl & T. Petras Sackl) Prvo opazovanje gnezdenja prostoživeče kanadske gosi Branta canadensis v Grčij
207 42 let gnezdenja bele štorklje Ciconia ciconia na gnezdu v Spodnji Polskavi in analiza fenoloških podatkov (P. Presetnik)
42 years of White Stork Ciconia ciconia breeding at Spodnja Polskava and phenology data analysis (P. Presetnik)
211 Plastic fibres cause a brood failure in a Long-legged Buzzard Buteo rufinus nest
(B. Milchev & V. Georgiev)
Plastična vlakna kot vzrok propada legla rjaste kanje Buteo rufinus (B. Milchev & V. Georgiev)
213 First confirmed breeding of Woodcock Scolopax rusticola in Vitosha Mountain (CW Bulgaria) (g. Gruychev & N. Dyakov) Prvo potrjeno gnezdenje sloke Scolopax rusticola v gorovju Vitoša (osrednja zahodna Bolgarija) (G. Gruychev & N. Dyakov)
215 Iz ornitoloŠke beležnice / From the ornithological notebook
Slovenija / Slovenia: Anas crecca, Aythya nyroca, Aythya ferina X A. nyroca, Mergus merganser, Gavia stellata, Phalacrocorax pygmeus, Pelecanus crispus, Ardoella ralloides, Bubulcus ibis, Podiceps cristatus, Podiceps grisegena, Milvus milvus, Gyps fulvus, Buteo lagopus, Aquila pennata, Falco naumanni, Porzana porzana, Haematopus ostralegus, Himantopus himantopus, Charadrius morinellus, Calidris alba, Lymnocryptes minimus, Xenus cinereus, Tringa erythropus, Tringa stagnatilis, Larus fuscus, Sterna sandvicensis & Haematopus ostralegus, Lanius collurio, Corvus cornix, Corvus corax & Accipiter nisus, Ptyonoprogne rupestris, Erithacus rubecula & Fringilla coelebs, Fringilla coelebs, Carduelis flavirostris, Emberiza hortulana Hrvaška / Croatia: Bubulcus ibis & Plegadis falcinelus, Falco naumanni, Falco vespertinus, Grus grus, Charadrius dubius, Clamator glandarius, Merops apiaster, Monticola solitarius, Motacilla citreola
Srbija / Serbia: Milvus milvus, Buteo buteo, Pandion haliaetus, Glareola pratincola, Pluvialis squatarola, Apus melba, Dendrocopos medius, Dendrocopos leucotos, Anthus
241 Nove knjige / New books
245 Kazalo letnika 32 (2011) / Index of Volume 32 (2011) 253 Seznam recenzentov / The list of manuscript reviewers
W