770040 771208 Model jadrnice za začetnike CD Strela - model čolna MČ-I Slovensko jadralno letalo apis in njegova leteča maketa sXSS ertB, •Ug > ai^ e ' z,a najml»j» enaW ;. . k iolS- sWa “i rada Spregledano meso družino Praznično številka 9 8013 najvišiih stavb na swtu številka 8 akril aois številka 7 MAREC 8013 SUDOK U) 12 sutotajei različnih težavnostnih stopenj prva nagrada 500 € NAGRADE • Zabavajte se in osvojite: J 500,200,100 ali 50 € prva nagrada 500 € 2,70 € V nfP 'v Najbolj zabavna revija za vso družino! Vsak ' zadnji • petek f v mesecu, a 2,70 € za ^vn arevfe zabavna 500,200,100 ali 50 € Več kot 25 strani križank različnih težavnosti _ NAGRADE • Zabavajte se in osvojite: revija za vso 1 trikov, kako se mu izogniti Horoskop, humor, kviz, mate matične nj- ank^ Najbolj 7 nasvetov za bogatejšo letino na vašem vrtu Koromač Nizkokalorična eksplozija okusa jL So družino Naibnii § - rev iiazavso družino Avto medija d. o. o., Ljubljana KAZALO REPORTAŽA_ 2 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU (3- DEL) MAKETARSTVO_ 11 SLOVENSKO JADRALNO LETALO APIS IN NJEGOVA LETEČA MAKETA 28 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI (10. DEL) 30 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - MiG-21 BIS 32 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (12. DEL) MODELARSTVO 18 MODEL JADRNICE ZA ZAČETNIKE 25 STRELA-MODEL ČOLNA MČ-I PRILOGA 5 MAKETA LETALA PIPER SUPER CUB IZ PAPIRJA 16 IZDELAVA MODELA KS-IC RAČUNALNIŠTVO 34 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI (10. DEL) ZA SPRETNE ROKE 38 CVETOČE DREVO Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 11, 080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Oblikovna zasnova: Tina Kopač Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: simona.strezek@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 16,87 €, celoletna naročnina pa 33,75 €. Pri naročilu za dve leti je cena 60,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Tisk: Korotan Ljubljana, d. o,Ljpbljthld.,2. Naklada: 2.900 izvodov ..r > Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Letalo piper PA-18 super cub je majhno dvosedežno enomotorno športno letalo, ki ga v slovenskih aeroklubih uporabljajo predvsem za vleko Jadralnih letal. Eno od takšnih letal, z oznako S5-DDE, uporabljajo tudi v Aeroklubu Celje. Foto: Marjan Klenovšek junij 2013 | I REPORTAŽA Plastične makete na sejmu v Nurnbergu (3. dei) Eduard,Trumpeter, Hobby Boss,Academy MITJA MARUŠKO Foto: Miha Čuden Eduard Smo že skoraj na polovici leta, zato bomo od evropskih predstavili le še novosti tega ugle¬ dnega češkega proizvajalca, ki še niso ugledale maketarskega trga. Dolgo pričakovani spitfire Mk.lXc v merilu I : 48 je tu in letos sledita še dve bogati izdaji, prva v kraljevski seriji, kjer boste v škatli našli dve maketi in tri različice krila (IXc - zgodnja, IXc - pozna, IXe), oznake za kar 14 letal, dva sodčka za pivo, več parov koles z različnimi platišči, podtrupni rezer¬ voar za gorivo, maske za barvanje, kovinske dodatke z zakrilci in ostalimi deli ter kristal¬ ni kozarec, ki obeležuje izid te serije. Druga posebna izdaja bo posvečena obletnici vrnitvi čeških letalcev iz Velike Britanije, ki jo obele¬ žujejo 13. avgusta. V posebni izdaji bo mrgole¬ lo oznak za letala čeških in slovaških pilotov, načrtovana je posebna znamka in sodelovanje češke pošte pri dostavi na dan obletnice. Eduardov spitfire Mk.lXe je odlično konstrukcijsko domišljena maketa z dodatki v merilu I : 48. Serijo odličnih maket ruskega lovca MiG-21 v merilu I : 48 bo nadaljevala izvedenka MiG-2IR (8239) in pozneje še MiG-21 PFM (8237). V času okoli božiča se obeta prva ma¬ keta iz serije nemških lovcev messerschmitt Bf I09G v merilu I : 48 (8268). Prva izveden¬ ka, ki bo na voljo, je Bf 109 G-6, sledile pa bodo še F-4, F-2, G-2, G-4, G-10 in K-4, če¬ ške povojne izvedenke avia S.99 in S. 199, pa tudi maketa s poliuretanskimi dodatnimi deli za dvosedežno izvedenko CS.I99. Na police pravkar prihaja ponatis Aca- demyine makete F-I5E v merilu I : 48 (1177) in »Proflpack« - izdaja tropskih izvedenk Bf l09E-7/trop (8264). Ob dobro opremljeni izdaji zgodnje izvedenke F6F-5 (8225) v meri¬ lu I : 48 sta na voljo še dva ameriška morna¬ riška lovca F6F-3 (84135) in F6F-5 (84136) v t. i. izdaji »VVeekend«. Spet je tu tudi polikarpov 1-16 tip 18 v izdaji »VVeekend« (8465). Vmerilu 1:72ševednočakamonaznovaza- gnani projekt maket sovjetskega lovca MiG-15. Pri Eduardu načrtujejo izdajo prvih maket v septembru, ko organizirajo veliki dogodek E-DayvPragi.NavoljobodoMiG-l5,MiG-l5bis in dvosedežni MiG-15 UTI. Seriji polno opremljenih maket bf 110 sledijo še izdaje »VVeekend« Bf HOD dackel- Izbor slikovitih oznak za izdelavo le enega letala je značilnost vikend serije Eduardovih maket. Tu je še en F6F-3 hellcat v merilu I : 48. Maketa puščavskih izvedenk Bf l09E-7/trop ponuja zanimiv izbor oznak v merilu I : 48. bauch (7420), Bf IIOG-2 (7421) in Bf IIOG-4 (7422). V juniju bo na voljo posebna izdaja ob¬ novljenega fokkerja Dr.l v seriji »Stripdovvn«, kjer iz kovinskih jedkanih delov s plastičnimi dodatki zgradimo maketo s povsem razga¬ ljeno notranjostjo trupa in strukturo kril Nemški lovec bf IIOD z dodatnim trebušnim re¬ zervoarjem za gorivo v merilu I : 72 Osvežena stara skeletna maketa fokkerja Dr.l v merilu I : 72 (2214). Slednje vsekakor ne priporočamo začetnikom. V seriji poliuretanskih dodatkov »bras- sin« se nadejamo oborožitve in motorjev ter pilotskih kabin za vse odlične Eduardove ma¬ kete in novosti. Slednje pri Eduardu zasnuje¬ jo tako, da izdatno detajliranje notranjosti in motorjev letal prepuščajo uporabnikom ko¬ vinskih in poliuretanskih dodatkov, povprečni graditelj pa si lahko obeta hitro in enostavno gradnjo. Trumpeter Kitajski Trumpeter vsako leto vidno za¬ znamuje svetovni maketarski trg in vztrajno širi ponudbo velikih maket v merilu I : 32, zato si najprej poglejmo napovedi za to ma- ketarsko disciplino. Novi katalog napove¬ duje nemškega lovca Fw-l90A-6/8 (02419), jurišnika junkers ju 87A stuka (03213) in Ju 87D-3 stuka (02420), ameriške lovce P-40E (02269), P-40M kittyhwak (02211) in P-40N (02212) ter P-51 b/C mustang III (02402), TBD-I devastator (02226), serijo nemških lovcev Bf 109 G-2/trop (02295), Bf 109 G-6 pozna različica (02297), Bf 109 G-10 (02298) in Bf 109 K-4 (02299), dvosedežnega F-I00F super sabre (02246), grumman A-6A intruder (02249) in A-6E (02250) ter douglas A-ID skyraider (02252). Tropska izvedenka slavnega messerschmitta Bf 109 G-2 je bila zadnja na afriškem bojišču, zgradite jo lahko v velikem merilu I : 32. V merilu I : 35 bo izšel helikopter SA365N dauphin 2 (05106), ki ga licenčno izdelujejo na Kitajskem ter dopolnjuje serijo maket okle¬ pnih vozil v tem merilu. V merilu I : 48 so najavljene naslednje novosti: ameriška amfibija grumman HU-I6A albatross (02821), kitajski lovec J-8F finback (02847), šolski T-38 talon (02852), tri izve¬ denke MiG-23, MF flogger B (02854), ML flogger G (02855) in MLD flogger K (02856). Seriji MiG-21 se pridružujeta dve zgodnji ki¬ tajski različici J-7B (02860) in J-7GB (02862), klasični MiG-21 MF (02863) in dvosedežni mig-2IUM (02865), britanski mornariški lovec supermarine attacker FB.2 (02867), vampire F.Mk.5 (02874), ameriški mornariški bombnik 2 | junij 201 3 REPORTAŽA Dobrih maket naj ne bi bilo nikoli preveč, zato je tu poleg odlične Eduardove serije še Trumpeterjev MiG-21 MF v merilu I : 48. douglas A-3D-2 skywarrior (02868) in kitaj¬ sko šolsko letalo nanchang CJ-6 (02887). V programu maket v merilu I : 72 je osta¬ lo še nekaj lanskih obljub, med njimi serija nemških bombnikov in izvidniških letal focke vvulf Fw 200 C-3 (01637), C-4 (01638) in C-8 (01639) condor ter serija ameriškim mor¬ nariških jurišnikov grumman A-6A (01640), A-6E (01641), A-6E TRAM (01642) intruder in EA-6B provvler (01643). Tu so še sovjetski hidroplan Be-6 madge (01646), lovec MiG-19 PM farmer E (01647) in pozna izvedenka su- 27 flanker B (01660). Dobro oblikovan sovjetski lovec suhoj Su-27B v merilu I : 72 V seriji velikih ladijski maket v merilu I : 200 bodo na voljo makete mornariških letal: ameriški OS2U-I kingfisher (04201), B-25 mitchel (04204), grumman F4F vvildcat (04205), TBD devastator (04206), SBD daun- tless (04207) in nemški arado Ar 196 (04203). V merilu I : 350 pa so najavljeni italijanska reggiane Re 2000 (06207) in IMAM Ro.43 (06208), helikopterji mitsubishi SH-60K (06254), AH-IW cobra (06255), CH-46 sea knight (06256), CH-53E super stalli- on (06257), MV-22 osprey (06258), EH-I0I (06265), HAS-3 (06266), UH-IN (06268), ki¬ tajski helikopterji Z-9 (06260), Z-9A (06261), WZ-9C (06262), Z-8 (06267) in vodni velikan Raketometni sistem BM-21 v merilu I : 35 SH-5 (06263). Serijo zaključujeta francoski MB4II (06264) in ameriški AV-8B harrier II (06259). V manjši seriji v merilu I : 700 se med novostmi znova pojavijo: helikopter CH- -46E sea knight (03454), IMAM Ro.43 (03455), reggiane Re.2000 (03456), MV-22 osprey (03457), AH-IVV cobra (03458), AV-8B harrier II (03459), CH-53E super stallion (03460) in Z-8 (03462). Novosti med maketami maket oklepnih vozil začenja maketa sovjetskega Su- 1 00 v me¬ rilu I : 16 (00915). V klasičnem merilu I : 35 za makete vozil in oklepne tehnike so na vo¬ ljo cela serija tovornih vozil od M1083 FMTV z oklepljeno kabino (01008), M1078 LMTV z oklepljeno kabino (01009), M1082 LMTV s prikolico (01010), MTVR Mk.23 tovornjak (01011), ruski tovornjak ural-4320 (01012), tovornjak z raketometom BM-21 hail MRL v zgodnji (01013) in v pozni izvedenki (01014). Serijo oklepnih kolesnikov sesatavljajo kanad¬ ski AVGP husky (01506), sovjetski BTR-60PU (01576), nemški SPVV-70 (01592), sovjetski BTR-80 (01595), BTR-80A (01595), 9PI48 s protitankovskimi raketami (05515), italijanski puma 6 x 6 (05526) in ameriški ASLAV-PC (05535). Med goseničarji najdemo naslednje novosti: BMP-3 (UAE) z reaktivnim oklepom (01532), T-62 model 1960 (01546), T-62 mo¬ del 1960 kot iraška izvedenka (01547), T-62 model 1962 iraške vojske (01548), T-62 mo¬ del 1972 iraške vojske (01549), T-62 model 1962 z reaktivnim oklepom (01555), samoho¬ dna havbica 2S3 152 mm v zgodnji (05543) in pozni izvedenki (05567), samohodna havbica 2SI I52mm (05571) in oklepni transporter BMP-IP (05556). Sovjetska samohodna havbica 2SI gvozdika je bila tudi v oborožitvi jugoslovanske in slovenske vojske. Sovjetski transporter BTR-80a v merilu I : 35 V arzenalu topov v merilu I : 35 med no¬ vostmi najdemo sovjetski ML-20 152-mm hav¬ bico (02324), sovjetske topove A-19 122 mm model 1931/1937 (02325), BR-2 152 mm mo¬ del 1935 (02338) in D-44 88 mm (02339) ter kitajski top tipa 56 (02340). Novost je še zgodnja izvedenka motornih sani NKL-16 (02337). Sovjetski 152-mm top D-20 v merilu I : 35 V manjšem merilu I : 72 je presenetlji¬ vo malo novosti: nemška samohodna havbi¬ ca pz.sfl. IV a dicker max (07108), izraelski tank merkava Mk.3 baz (07104), nemški tank panther ausf.D (07245) in panther ausf.A (07246). Nove makete ladij v merilu I : 350 pa so: kitajski rušilec DDG 138 Taizhou (04541), britanski fregati H MS VVestminster (F237) (04546) in HMS Monmouth (F235), ameriški rušilec USS Fort VVorth (LCS-3) (04548) in ameriška križarka USS Indianapolis CA-35 iz leta 1944 (05327) in iz leta 1945 (05326), britanska oklepnica Dreadnought iz leta 1915 (05329) in iz leta 1918 (05330), britanska križarka Belfast 1942, britanski rušilec HMS Zulu iz leta 1941 (05332) in HMCS Huron iz leta 1944 (05333). V manjšem merilu I : 700 bomo ugledali le ameriško oklepnico USS Ma- ryland BB-46 iz leta 1941 (05769). Trumpeterjeva upodobitev ameriške križarke USS Indianapolis CV-35 v merilu I : 350, ki jo je 1945 leta potopila japonska podmornica, ko je po ne¬ kaj dneh v vodi življenje izgubilo več sto nesrečnih mornarjev. Hitra in lahka britanska križarka HMS Belfast v merilu I : 350 Hobby Boss Kitajski Hobby Boss nadaljuje ponudbo enostavno sestavljivih maket, vedno več pa imajo dovršenih maket v merilu I : 48. Med enostavnimi maketami v merilu I : 72 bomo lahko posegli po novih maketah sovjetskega jurišnika iljušin II-2M3 šturmovik (80285), nemškem strmoglavcu junkers Ju 87 D-3 junij 2013 | 3 REPORTAŽA Enostavna upodobitev zanimivega letala dornier Do 335 v merilu I : 72 stuka (80286), japonskem lovcu mitsubishi A5M2 (80288), britanskemu dvokrilnem lov¬ cu gloster gladiator Mk.l (80289), italijanskem lovcu mačehi MG 200 saetta (80291), messer- schmittu Bf 110 C/D (80292), svojevrstnem nemškem lovcu bombniku dornier Do 335 pfeil (80293), sovjetskih bombnikih petljakov Pe-2 (80296) in tupoljev Tu-2 (80298). Med zahtevnejšimi maketami pa se nam obetajo helikopter MI-2URP (87244), douglas A-4E (87254), A-4F (87255) in A-4M skyhawk (87256). V merilu I : 48 pričakujemo nadalje¬ vanje serije ameriških mornariških lovcev F4U-4 corsair v pozni izvedenki (80387) in jurišni različici AU-I corsair (80393), nemški nočni lovec messerschmitt Me 262 B-la/UI (80379), focke wulf Ta 152 C-ll (81704), Fw I90D-9 (81716), sovjetski lovec suhoj Su-27 flanker B (81711), ameriški jurišnik grumman A-6E intruder (81709), ameriški lovec F-80C shooting star (81725) in F-84F thunderstreak (81726). Zadnja izvedenka mornariškega lovca F4U-4B cor¬ sair z oznakami iz korejske vojne v merilu I : 48 Dolgokrili nemški lovec Ta 1 52 C-11 zaključuje se¬ rijo upodobitev makete tega zanimivega lovca ob koncu druge svetovne vojne v merilu I : 48. V velikem merilu I : 32 se je na trgu že po¬ javil nočni lovec P-6IB black widow (83209). Serija maket oklepnih in drugih vozil v merilu I : 35 obeta zapolnitev nekaterih vr¬ zeli v ponudbi sodobnih vozil, ki sodelujejo v potekajočih spopadih po svetu ali pa priha¬ jajo iz obsežnega kitajskega arzenala. Tu so maketa hitrega štirikolesnika delta force fav (82406), kitajska transporterja 63-2 (82481) in YW 531C (82482), samohodni top PLL 05 (82487) in štirikolesnik AFT 9 (82488). Serijo zgodnjih sovjetskih tankov tvorijo T-26 mo¬ del 1933 (82495), T-26 model 1935 (82496), T-26 model 1938 (82497) in samohodni top T-l (82499). Edini nemški tank med novinci je Pzkpfvv. I ausf.F (VK801) v zgodnji različici (83804). Najbolj znana in številčna nemška lokomotiva dru¬ ge svetovne vojne, BR 86 v merilu I : 72 Med maketami vlakov in tirnih vozil bomo lahko posegli po nemški vojni lokomotivi BR-86 (82914). Podmorniški floti se v merilu I : 350 pri¬ družuje kitajska podmornica tipa 031 golf (83514). Nove makete ladij v merilu I : 700 so ameriške desantne letalonosilke USS Boxer LHD-4 (83405), USS Bataan LHD-5 (83406), USS Bonhomme Richard LHD-6 (83407) in USS lwo Jima LHD-7 (83408) ter ameriški raketni rušilci USS Lassen DDG-82 (83412), USS Momsen DDG-92 (83413), USS Forrest Sherman DDG-98 (83414) in oskrbovalna ladja USS New York LPD-21 (83415). Desantno transportna ladja ameriške mornarice LPD 21 Nevv York v merilu I : 700 Academy Južnokorejsko podjetje Academy je v za¬ dnjem desetletju obkroženo z izjemno moč¬ no kitajsko konkurenco, vendar se vsako leto pojavi na maketarskem tržišču z nekaj vedno dobro oblikovanimi novostmi. Prav češki par¬ tner Eduard je v zadnjih treh letih natisnil kar nekaj njihovih maket in jih opremil z dodatki v posebni seriji. Tudi Academy sega po tujih kalupih in tako bomo v letu 2013 v merilu I : 48 ugledali Accurate Miniaturesov B-25G mitchell s topom v nosu (12290), povsem nov F-4C iz vietnamske vojne (12294), ponatis MiG-2IUB (12292), ponatis F4U-ID corsair z oznakami eskadrilje »Jolly Rogers« (12293) in ponatis F-I5E strike eagle (12295). Iz nabora lanskoletnih obljub so tu še makete nočnega lovca lockheed F-94 starfire (12241), helikop- Lanskoletna uspešnica je povsem novi Academiyin F-4B phantom II v merilu I : 48, ki očitno začenja novo serijo maket tega letala. ter AH-64A apache (12239) in curtiss P-36A (12238). V merilu I : 72 je znova tu SR-7IA (12509), grumman F-I4A VF-I »Wolf Pack« (12504), F/A-I8C »Chippy Ho 1994« (12505) in F-I5C (12506). Vrste oklepnikov dopolnjujeta novi lovec tankov M36BI (13279), ki nam je znan tudi z balkanskih bojišč, nemški lovec tankov hetzer v zgodnji različici (13278) in v različici v Pra¬ gi zaplenjenih nedokončanih hetzerjev v letu 1945 s češkimi oznakami (13277). Glede na že omenjeno tesno sodelovanje z češkim Edu- ardom bosta obe maketi hetzerjev verjetno ponatis Eduardove makete z dopolnitvami. Pravkar na trg stopa maketa nemškega tanka kingtiger (13229). Kingtiger v merilu I : 35 je monumentalna maketa, ki bo zagotovo našla veliko kupcev. Prva izvedenka lovca tankov hetzer v merilu I : 35 je že na voljo. Gre za povsem nov kalup. Floto maket v merilu I : 350 razširja ame¬ riška križarka Indianapolis CA-35 (14107). 4 | junij 2013 Uvod Letalo pipet PA-18 super cub je majhno dvosedežno enomotorno športno letalo, ki ga v slovenskih aeroklubih uporabljajo pred¬ vsem za vleko jadralnih letal. Letalo ima raz¬ pon kril 10,73 m, dolgo pa je okrog 6,9 m. Visoko nameščeno krilo je podprto z opor¬ nicami in prekrito s platnom. Trup in repne površine so iz jeklenih cevi in prav tako pre¬ kriti s platnom. Motor lycoming 0-320 je v bokserski izvedbi in ima ISO KM. Eno od takšnih letal, z oznako S5-DDE, uporabljamo tudi v Aeroklubu Celje (slika I). Maketa tega letala iz papirja je peta v seriji maket letal, ki so letela ali še letijo v slovenskih aeroklubih in ki so bile objavljene v Timu. Seveda je tudi ta maketa izdelana v istem merilu kot druge, to je I : 25. Ker je maketa zasnovana razmeroma pre¬ prosto, jo zlahka izdelajo tudi manj izkušeni maketarji. Seveda pa brez osnovnega orodja in lepil z izdelavo ne bo nič (slika 2). Za reza- 2 nje bomo uporabili škarje ali modelarski nož in kovinsko ravnilo. Papir režemo na primer¬ ni podlagi iz debelejšega kartona ali umetne mase. Za lepše krivljenje papirja uporabimo okrogle lesene ali plastične paličice premera približno 5 in 10 mm ter kos jeklene žice pre¬ mera 2 do 3 mm. Ravne robove prepogibamo ob plastičnem ali ob kovinskem ravnilu, za prepogibanje najmanjših delov pa uporabimo primerno pinceto. Dele makete lepimo s ka¬ kovostnim lepilom za papir, npr. UHU Alles- kleber. Včasih uporabimo tudi tekoče ciano- akrilatno lepilo, npr. Loctite Super Attak, ki papir dobro zlepi, hkrati pa ga tudi utrdi. Mo¬ delarska lepila za les, kot je npr. UHU Hart, za lepljenje papirja niso primerna, ker se pri sušenju preveč skrčijo in deformirajo papir. Za lepljenje papirnatih predlog na karton uporabljamo t. i. kontaktna lepila, kot so npr. Neostik SK 121, Henkel Moment Universal in Pattex Moment. Pri uporabi rezalnih orodij bodimo zelo previdni, saj je hitro lahko kaj narobe. Predloga za maketo obsega šest listov formata A 4, ki jih morate prefotokopirati na primeren papir. Ker nekateri fotokopirni apa¬ rati in računalniški tiskalniki tiskajo nekoliko po svoje, so na listih narisane kontrolne mi¬ limetrske merilne skale. Na prvih štirih listih so deli, ki jih izrežete iz debelejšega papirja (160 do 180 g/m 2 ), na petem listu so narisani deli, ki jih izrežete iz kartona, na šestem pa je narisana sestavna risba makete. Sestavni deli makete so oštevilčeni, številke delov na predlogi pa se ujemajo s številkami na sestav- nici. Za fotokopiranje oz. tiskanje listov 5 in 6 lahko uporabite običajen pisarniški papir s težo 80 g/m 2 . Za izdelavo nosilnih delov po¬ trebujete še karton debeline 0,8 do I mm. Takšnega kartona ni težko najti, saj ga pogo¬ sto uporabljajo za izdelavo različnih embala¬ žnih škatel. Tisti, ki imate osebne računalnike poveza¬ ne s spletom, lahko barvno predlogo za izde¬ lavo makete v formatu pdf pretočite s spletne strani naše založbe: http://www.tzs.si/tim. Za ogled in tiskanje datotek formata pdf potre¬ bujemo program Adobe Reader, ki je brez¬ plačen in ga lahko naložimo s spleta, pogosto pa ga najdemo tudi na zgoščenkah, priloženih računalniškim revijam. Tudi tisti, ki boste pre¬ dloge tiskali s tiskalniki, morate za strani I do 4 uporabiti primerno debel papir teže 160 do 180 g/m 2 . Papir ne sme biti pregladek, ker ga bomo sicer težko lepili. Sam sem svojo make¬ to super cuba natisnil na 160-gramski papir znamke Neusiedler. Izdelava makete Zaradi množice slik, ki prikazujejo izdela¬ vo makete, so navodila napisano zelo jedrna¬ to. Upam, da so kljub temu dovolj razumljiva. Izdelavo makete začnemo s pripravo kar¬ tonskih ojačitev. Nosilnih delov makete obi¬ čajno ne moremo natisniti neposredno na karton, zato jih natisnemo na papir, ki ga nato prilepimo (kaširamo) na karton. Večje liste papirja težko prilepimo brezhibno. Pri leplje¬ nju se deformirajo, pogosto pa pod papirjem ostajajo zračni mehurčki. Ker lažje in lepše prilepimo manjše kose papirja, so nosilni deli makete združeni v skupine. Posamezne sku¬ pine delov lahko zato lepimo ločeno, lahko pa uporabimo tudi manjše kose kartona. Iz lista 5 najprej izrežemo skupine delov ter jih s kontaktnim lepilom prilepimo na 0,8 do I mm debel karton (slika 3). Ko je lepilo suho, z modelarskim nožem najprej izrežemo luknje v rebrih, nato pa iz kartona izrežemo rebra in ostale kartonske dele. Rebro RS prebodemo z buciko, na rebri Rl in R3 prilepimo vezna trakova Tl in T3 (slika 4), nato pa se lotimo sestavljanja trupa, ki je iz dveh delov. Osrednji del trupa je preproste škatlaste oblike, zato je izdelan iz enega kosa. Iz lista I izrežemo plašč trupa in ga prepognemo po junij 2013 | 5 vseh robovih (slika 5). Utor za nosilec vodo¬ ravnega repa bomo v trup izrezali pozneje. Oba vezna dela 4 prilepimo na spodnjo stra¬ nico trupa, nato najprej zapremo trup spo¬ daj (slika 6), končno pa še zadnji del zgoraj (slika 7). Na zadnjem delu trupa lahko zdaj izrežemo utor za nosilec repa (slika 8), v trup prilepimo rebro Rl (slika 9), nato s pomočjo veznega dela Ib zapremo trup še pod krilom (slika 10). Izdelavo glavnega dela trupa nada¬ ljujemo tako, da na zgornji strani z veznim delom la zapremo sprednji del trupa in po¬ vsem na rob vanj vlepimo rebro R2 (slika 11). Končno z rebrom R3 zapremo še sprednji rob kabine (slika 12). Nos trupa oz. pokrov motorja ima ovalni presek in ga izdelamo posebej. Plašč 6 in nje¬ gov vezni del zlepimo in natančno na sprednji rob prilepimo sprednje rebro R5 (slika 13). Na notranjo stran rebra R5 prilepimo kos plutovine (slika 14). V pluto bomo pozneje zabodli buciko, okrog katere se vrti propeler. Pokrov motorja zadaj zapremo z rebrom R4 (slika 15) in se lotimo izdelave krila. Krilo makete super cuba je iz treh delov in je razmeroma veliko, zato ga nosita dva kartonska nosilca, povezana z rebri, ki krilu dajejo tudi profil. Nosilce in rebra krila izre¬ žemo iz kartona (deli NI do N6) in jih s cia- noakrilatnim lepilom zlepimo v levi in desni nosilni sklop krila. Pri tem bodite pozorni, saj levi in desni sklop nista enaka. Tanjše karton¬ ske dele utrdimo s cianoakrilatnim lepilom, sklopa previdno obrusimo in na rebra prilepi¬ mo vezne trakove T5 in T6 (slika 16). Iz listov 2 in 3 nato izrežemo dele obeh polovic krila. Zadnje vezne robove krila prepognemo ob ravnilu, trikotne povezave aerodinamičnih zaključkov krila pa prepognemo s pinceto. Sprednji rob krilnih polovic previdno ukrivi- 6 | junij 2013 mo tako, da se zgornja in spodnja stran stika¬ ta natančno ob zadnjem robu krila. Nosilna sklopa iz kartona spodaj namažemo z lepilom, nato ju prilepimo na notranjo spodnjo stran obeh polovic krila. Ko je lepilo suho, zgoraj previdno premažemo nosilce in vezne trako¬ ve z lepilom ter prilepimo še zgornji strani krilnih polovic (slika 17). Pred sestavljanjem obeh polovic prilepimo še oba zaključka kril (slika 18). Krilni polovici sestavimo s pomo¬ čjo dela 9, ki ga najprej prilepimo samo na spodnjo stran krila (slika 19). Počakamo nekaj minut, da se lepilo nekoliko posuši, nato krilo obrnemo in oba nosilca povežemo z deli N7 in N8. Pri tem levi in desni konec krila pod¬ ložimo z 2 mm debelimi podložkami, da krilo dobi manjši V-lom. Spoj utrdimo s ščipalkami za perilo (slika 20), počakamo da se lepilo po¬ suši, nato del 9 prilepimo še na zgornji strani krila (slika 21). Medtem ko se lepilo suši, se lotimo izde¬ lave repa makete. Iz kartona izrežemo nosilca repa 2 in 3 ter ju s cianoakrilatnim lepilom zlepimo pod pravim kotom. Ostrogo repnega kolesa okrepimo z delom 2d (slika 22) in kolo po robu pobarvamo s črnim flomastrom. No¬ silec repa vlepimo v utor na trupu (slika 23). Pri tem pazimo, da se nosilec ujema s površi¬ no za pritrditev krila na trup. Iz lista 4 izreže¬ mo dele vodoravnega in smernega repa ter jih prepognemo. Da jih bomo lahko nataknili na kartonske nosilce, jih previdno zlepimo samo po robovih (slika 24). Oba dela vodoravnega repa v korenu prirežemo tako, da se ujemata s trupom. Dele repa poskusno namestimo na nosilce in, če je treba, odpravimo manjše na¬ pake. Na nosilec 2 prilepimo smerni rep (sli¬ ka 25), na nosilno ploskev trupa pa točno na sredino prilepimo krilo (slika 26). Spoj krila in trupa nekaj časa držimo z roko, da lepilo »prime«, nato pustimo lepilu dovolj časa, da se posuši. Ko je lepilo suho, oblikujemo del 9 in z njim na sprednji strani zapremo kabino (slika 27), čez nekaj časa pa na trup prilepimo še nos (slika 28). Naš papirnati super cub je zdaj že podo¬ ben letalu, manjka pa mu še kar nekaj delov. Najprej se bomo lotili izdelave podvozja. Po postopku, ki ga že poznamo, bomo iz kartona izrezali dele koles in podvozja ter jih zlepili. Sprednji kolesi sta razmeroma veliki, zato sta sestavljeni iz več delov. Pred sestavljanjem v junij 2013 | 7 oba dela 23 izrežemo kvadratni luknji za na¬ mestitev koles na nogi podvozja. Vezna trako¬ va 25 nato ukrivimo in ju prilepimo. Obe ko¬ lesi zapremo z bočnima deloma 24 (slika 29), nato pa prilepimo še oba trakova 28, ki po¬ nazarjata tekalno površino koles. Rob papirja pobarvamo s črnim flomastrom. Kot vsi ostali obremenjeni deli je tudi pod¬ vozje naše makete izdelano iz kartona. Pod¬ vozje sestavljata dva nosilna dela (slika 30), ki ju zlepimo in okrepimo s cianoakrilatnim lepilom. Oblikujemo pokrova blažilnikov 21 (slika 31) in ju nato prilepimo na podvozje (slika 32). Bočni opiati podvozja sta na pravem letalu platneni, zato tudi na maketi ne sme¬ ta biti predebeli. Opiati 22 grobo izrežemo iz papirja, ju na sprednjem robu preganemo in zlepimo s kontaktnim lepilom. Počakamo, da se lepilo posuši, opiati preganemo še po vzdolžnih robovih (slika 33), nato s skalpelom odrežemo odvečni papir (slika 34). V trup iz¬ režemo obe luknji za namestitev podvozja in vanju vlepimo kartonski del tako, da maketa na podvozju stoji vodoravno. Oba bočna dela prilepimo na spodnjo stran trupa, nato ju s kapljicama cianoakrilatnega lepila pritrdimo še na nogi koles (slika 35). Na spodnjo stran nosu prilepimo okrov oljnega hladilnika z re¬ brom R6 (slika 36). Izdelati moramo še propeler in spiner, kakor običajno imenujemo kapo propelerja. Izdelava propelerja in spinerja ni težavna, res pa je, da so deli razmeroma majhni. Najprej izrežemo obe kartonski rebri pesta propeler¬ ja 13 in 14 ter vanju z buciko v sredini nare¬ dimo luknjici. Izrežemo tudi oba trikotna no¬ silca krakov propelerja 17. Konici nosilcev s skalpelom nekoliko stanjšamo. Okrepimo ju s cianoakrilatnim lepilom, da se ne zvijata in ju obrusimo. Iz lista 4 izrežemo plašč pesta pro¬ pelerja 15 in kapico 16 ter njuna vezna dela. 8 | junij 2013 PRILOGA junij 2013 | 9 PRILOGA Vezni del 13a, ki povezuje pesto propelerja s kapico, je iz tanjšega papirja in je narisan na listu 5. Ob jekleni žici dele zvijemo in zlepi¬ mo. V pesto najprej prilepimo približno po¬ lovico veznega dela 13a (slika 37). Čez nekaj časa pesto zlepimo do konca (slika 38), nato ga na obeh koncih zapremo s kartonskima re- broma. S konico modelarskega noža v plašč pesta previdno izrežemo utora za nosilca krakov propelerja. V pesto vtaknemo buciko in nosilca prilepimo tako, da v sredini pesta segata drug v drugega (slika 39). Na sprednjo in zadnjo stran obeh nosilcev prilepimo dele propelerja 18 in 19 (slika 40). Propeler ima na sprednji strani barvo aluminija, zadaj pa je pobarvan črno. Oba kraka nekoliko zvijemo, da je njun kot na koncih manjši kot v korenu, nato propeler s kratko buciko pritrdimo na nos makete. Da se bo propeler na buciki lažje vrtel, med pesto in rebro R5 vstavimo majh¬ no podložko iz tankega kartona. Na pesto nato prilepimo kapico 16. Preostala nam je še izdelava krilnih opor¬ nic. Krajši deli 30 so iz dveh plasti papirja in jih izdelamo podobno kot bočne stranice podvozja. Daljši deli 28 in 29 pa so iz treh pla¬ sti, kar dosežemo tako, da izrezana dela cik¬ cakasto preganemo in zlepimo s kontaktnim lepilom (slika 41). Ko je lepilo suho, opornice s skalpelom izrežemo ob kovinskem ravnilu. V krilu in trupu s konico skalpela previdno vre¬ žemo zareze, v katere namestimo opornice in jih prilepimo. Dele 30 in 28 ter 29 spojimo s kapljicami cianoakrilatnega lepila, prilepimo še kolesa ter obe polovici vodoravnega repa in naša maketa je končana (slika 42). Ker so papir in večina tiskalniških barvil občutljivi na vlago in svetlobo, pripo¬ ročam, da maketo zaščitite z brezbarvnim lakom. 10 | junij 2013 MAKETARSTVO Slovensko jadralno letalo apis in njegova leteča maketa RASTKO KOS, BOŠTJAN PRISTAVEC IN UROŠ ŠOŠTARIČ Slovenci imamo bogato zgodovino konstruiranja in gradnje jadral¬ nih letal. Po več letih premora se je spet rodil nov projekt slovenskega jadralnega letala, skupina modelarskih navdušencev pa je poskrbela še za izdelavo velike leteče makete tega jadralnega letala. V tem članku bomo predstavili jadralno letalo apis, nadaljevali z opisom konstrukcije in izdelave makete tega letala ter končali s testnimi leti na domačem modelarskem letališču v Lescah. Boštjan Pristavec predstavi jadralno letalo apis Jadralno letalo apis so razvili v podjetju Albastar. Prvi let jadralne¬ ga letala apis je bil opravljen leta 1998, do danes pa je bilo izdelanih več izvedenk tega letala: • apis - jadralno letalo z razponom kril 15 m; • apis 13 - jadralno letalo z razponom kril 13 m; • apis WR - izredno lahko jadralno letalo z razponom kril 13 m; • apis M - jadralno letalo z dvotaktnim bencinskim motorjem rotax in razponom kril 15 m; . b ee _ jadralno letalo z dvotaktnim bencinskim motorjem solo in razponom kril 15 m; bee je izvedenka letala apis M, prilagojena nem¬ škemu tržišču: • apis AE - jadralno letalo z elektromotorjem in razponom kril 15 m. Apis M, apis AE oziroma bee so motorizirane izvedbe jadralnega letala apis. Tako letalo lahko neodvisno in na primerni višini ugasne in uvleče motor, nato pa let nadaljuje kot klasično jadralno letalo. Razpe- tina kril teh dveh izvedb letala apis je 15 m. Jadralno letalo apis M - čebela med testnim letom nad domačim letališčem Čebela na pobočju Dobrče. Največ testiranj je bilo namenjenih motornemu pogonu. Apis/bee — hitrostna polara Apis 13 m je klasična različica jadralnega letala brez motorja. Namenjena je ljubiteljskim graditeljem, tako da je letalo ob nakupu še nedokončano. Samograditelj mora tako sam poskrbeti za končno montažo letala z vsemi potrebnimi nastavitvami. V družini jadralnih letal apis velja posebna pozornost izvedenki apis WR. Že samo ime WR (vvorld record) govori o cilju izdelave te izvedbe. Da gre za vrhunski izdelek, najbolj slikovito govori dejstvo, da kazalec na tehtnici praznemu letalu pokaže pičlih 119,2 kg. Po pravilih FAI spada apis WR v razred ultra lahkih letal DU, kjer največja dovo¬ ljena vzletna masa letala s posadko vred ne sme presegati 220 kg. Z letalom apis WR je bila dosežena kopica svetovnih rekordov. Nekaj teh je veljavnih še danes: • prelet na cilj in povratek: 310 km (Tanja Pristavec, DU feminine); • prosti prelet med tremi točkami: 347,6 km (Tanja Pristavec, DU feminine); • prosti prelet: 154 km (Tanja Pristavec, DU feminine); • prosti prelet med tremi točkami: 808,9 km (Boštjan Pristavec); • hitrost v trikotniku 100 km: 76,9 km/h (Tanja Pristavec, DU feminine); • prelet na cilj in povratek: 501 km (Andrej Kolar, DU general); • hitrost na preletu na cilj in povratku - 500 km: 82,1 km/h (Andrej Kolar, DU general); junij 2013 | II MAKETARSTVO • prosti prelet med tremi točkami: 619,7 km (Andrej Kolar, DU general); • prelet na cilj in povratek: 511,6 km (Andrej Kolar, DU general); • hitrostni rekord v trikotniku: 118,2 km/h (Boštjan Pristavec). Pravo jadralno letalo apis tehta samo 119 kg. Rastko Kos o nastanku modela Kdor je na spletu že obiskal strani www.aerozaprega.si, je verjetno tudi že kaj prebral o Vladu Kobilici. Nekdanji jadralni pilot, zaposlen v Elanovi proizvodnji jadralnih letal, si je kot modelar postavil visoke cilje pri gradnji maket jadralnih letal, izdelanih v Sloveniji. Zanj seveda ni bilo druge možnosti, kot posnemati izdelavo pravih letal v popol¬ noma kompozitni tehnologiji. V modelarskih krogih je Vlado poznan kot graditelj letečih maket letal DG-600 (razpetina 4250 mm, I : 4), DG-lOOOs (razpetina 5000 mm, I : 4) ter DG-300 (razpetina 3750 mm, I : 4). Po mnogih izdelanih vedno večjih modelih si je zaželel še nekaj ekstremno velikega in si za vzor vzel novo slovensko jadralno letalo apis. Odločil se je za merilo I : 2,5, v katerem ima model spoštljivo razpetino kril 6 m in je dolg nekaj več kot 2,5 m. Z Vladom sva se takrat že dobro poznala. Takoj na začetku projek¬ ta me je povabil k sodelovanju. Seveda sem bil navdušen in v februarju 2008 sem že imel prvi približek, modeliran v Autodesk Inventorju. Sledila so razmišljanja o aerodinamiki, kjer sem se napajal iz obširne¬ ga znanja nemškega modelarja Helmuta Quabecka (hq-modellflug.de). Glede na njegove razlage sem se pri krilih odločil za njegove najnovejše profile serije HQ-DS, pri višini pa za znane simetrične profile HQW-0. Različni programi za izračun težišča so nakazovali, da bi bilo treba viši¬ no glede na original povečati, kar je imelo še nepredvidene posledice. Prijatelj Mitja Glušič mi je pomagal premagati strah pred progra¬ mom XFLR (http://www.xflr5.com/xflr5.htm). Z njim sem naredil najpomembnejše aerodinamične preračune (polare profilov, polare modela, stabilnostne krivulje). Za predstavitev osnovnih karakteristik modela prilagam tudi zaslonski posnetek iz tega programa. Vlado je medtem delal pramodel za trup. K znancu Gerno- tu Bruckmannu (http://www.modellbau-bruckmann.at/index. php?page=home&f=l&i=home) sva skupaj odpeljala risbe za izdelavo surovcev za pramodele kril in višine. Pri dokončanju pramodelov kril in nastavkov kril na trupu smo uporabili lasersko izrezane šablone iz I mm debele nerjavne pločevine. Dela je bilo veliko. Vladu je medtem že pomagal tudi Marko Kljajič iz Slatne nad Begunjami, ki za Bruck- Model, modeliran v programu Autodesk Inventor Osnovni aerodinamični preračuni manna izdeluje posamezne izdelke. Saj veste, pramodel, spoliran do visokega sijaja, je treba opremiti z delilno ravnino, nato narediti prvo polovico kalupa, odstraniti delilno ravnino, narediti še drugo polovico kalupa, počakati, da se vse skupaj utrdi, nato kalup odpreti in v njem začeti izdelovati prve izdelke. Medtem ko sem delal tudi na drugih modelarskih projektih pred¬ vsem za prijatelja Matjaža (http://www.remec-design.com), sem spre¬ mljal razvoj apisa in pripravljal svoje rešitve za vgradnjo elektronike. Ker je model zasnovan v merilu I : 2,5, so globine krila za modelarske razmere tako zajetne, da mi je to omogočilo vgradnjo servomehaniz- mov standardne velikosti 20 x 40 mm. V nasprotju z originalom, ki ima na krilu krmilne površine izdelane v enem kosu (flaperon), sem Vladu že zgodaj za krilca in zakrilca predlagal deljene površine. V tlorisu se kot meja ponuja prehod iz pravokotnega dela v prvi trapez, kar smo potem tudi izvedli. Matjaž me je tedaj seznanil z Luko (info@ls-cam.si), ki sem mu zaupal rezkanje aluminijastih kalupov za pokrove servomehanizmov. Za te sem v Inventorju skonstruiral pritrditve za servomehanizme. Priprava za določitev težišča Pogon krilc Pogon zakrile 1 2 | junij 2013 MAKETARSTVO Projekt je sicer napredoval, vendar zaradi stalnih naročil DG-600 in DG-lOOOs počasneje, kot smo sprva pričakovali. Nazadnje je prišel december 2011 in Vlado mi je model pripeljal v dokončno montažo. Seveda tudi pri meni ni šlo prav hitro, v Inventorju konstruirane pri¬ trditve servomehanizmov je bilo treba še izrezkati in sestaviti, v moji, čeprav ne tako majhni delavnici (6 x 2 m) je bilo kljub temu treba delati po kosih, veliko je bilo obračanja, zadevanja in različnih trkov. Določanje težišča pred prvim letom Spomladi je pritisk za izvedbo prvega polet tako narasel, da sem se moral močno potruditi, da se je dan prvega štarta le začel približevati. Pred prvim poletom me je skrbelo predvsem to, kako bomo nastavili težišče, zato sem si tudi za tehtanje modela izdelal posebno pripravo. Ta je izdelana v dvojniku, vstavi se med krila in trup, pri čemer je leva, okrogla luknja na sprednjem, zadnja, podolgovata pa na zadnjem tor- zijskem trnu. Luknje v sredini so na vsakih pet milimetrov razvrščene na razdalji od 125 do 160 mm od sprednjega roba. V ponedeljek, 9. julija 2012, smo se po precej hudi nevihti zbra¬ li na modelarskem letališču v Ligojni (http://www.mkv-klub.si/). Med nevihto sem že skoraj obupal in odpovedal prvi polet, vendar sem se na prigovarjanje kolega Borisa Sekirnika vendarle odločil, da opravimo poskusni polet. Glede na stabilnostne polare iz programa XFLR sem se odločil za težišče na 160 mm od sprednjega roba korenskega profila in že je bil na vrsti prvi start. Seveda se moram zahvaliti tudi Rafaelu Cajhnu in njegovemu sinu Janku, ki sta me spodbujala in dokumentirala te prve resne korake z modelom. Start v aerozapregi je bil miren in neproblematičen. Zasluge za to je imel tudi izkušeni pilot za krmilom vlečnega modela. Letenje je bilo enostavno, prvi preizkusi težišča pa so me pomirili, da model še ni kritičen. Nekaj kriznih trenutkov je bilo le pri pristajanju, ki se od tovrstnih manevrov pri modelih DG-600 in DG-lOOOs precej razlikuje, saj 500-mm zavore nemškega proizvajalca Schambeck (http://www.klapptriebwerk.de/produkte/storklappen/do- ppelstockige-storklappen/) delujejo skoraj brutalno. Letenje v Vrhniki se je kljub začetnim težavam in spoznavanju z modelom končalo brez večjih težav. Led je bil prebit in nestrpno sem pričakoval srečanje v Krškem, kjer sem upal, da bo apisa preizkusil še kak boljši pilot od mene, žal sem ga že pri drugem (zunajletališkem) pristanku precej poškodoval. Prvi poleti so bili opravljeni na modelarskem letališču pri Vrhniki. Izvlečene zavore, ki so zelo učinkovite. Polomljen trup je romal k izdelovalcu Marku, ki ga je še pred sre¬ čanjem v Vipavi (http://www.md-ventus.si/) tako dobro popravil, da ni bilo videti nobene sledi poškodbe. Tu sem še pred prvim štartom, po nasvetu mnogih kolegov, težišče prestavil za 10 mm naprej na 150 mm od sprednjega roba korenskega profila. Ob izvlečenih zavorah sem sprogramiral še odklon višine navzgor. Z obema popravkoma sem po¬ tem mnogo bolje obvladal letenje, predvsem pa pristanke. Poleg mene sta model apisa preizkusila še Janko Cajhen in Sašo Šantelj. Dogajanje v Vipavi mi je vlilo več samozavesti, poleg tega pa so mi tudi drugi piloti potrdili, da je konstrukcija modela dobro uspela. Pristajanje modela na srečanju modelarjev v Vipavi Testni poleti pa ne morejo biti končani, dokler model ne poleti v rojstnem kraju. Po dopoldanskem meglenem vremenu na modelar¬ skem letališču v Lescah se je dan prevesil v nenavadno lepo popoldne, ko smo spet potrdili pravilnost zasnove modela. Tu ga je končno prei¬ zkusil tudi Uroš Šoštarič, z njim pa je letel še Janko Cajhen, ki je z oče¬ tom Rafaelom in njegovim swisstrainerjem preizkuse tudi omogočil. Izvedba projekta je res dolgo trajala, a vloženo delo ni bilo zaman. Slovenski modelarji smo s tem dobili veliko maketo slovenskega ja- Model apis in njegov glavni graditelj Vlado Kobilica junij 2013 | 13 MAKETARSTVO Prve polete na domačem letališču sta opravila Uroš Šoštarič in Janko Cajhen. dralnega letala. Zaradi ustreznega merila model leti v zelo ugodnem območju Re-števil, kar mu zagotavlja dobre letalne lastnosti. Prototip tehta nekaj manj kot 14 kilogramov, kar pomeni krilno obtežbo okrog 74 g/dm 2 , zato je tako kot original zelo primeren za vgradnjo elektromotorja za samostojni štart. Z Jankom sva že našla rešitev za vgradnjo pogona z 20-palčnim propelerjem v nosu modela, ki bo omogočal štart z lastnim podvozjem brez štartnega vozička. Ločene krmilne površine omogočajo spreminjanje aerodinamičnih lastnosti profila, hkrati pa ob povezanem delovanju v funkciji krilc mo¬ delu zagotavljajo veliko okretnost v akrobacijah. Projekt pa še ni zaključen. Verjetno je marsikdo opazil, da je vi¬ šinski rep že na prvi pogled nesorazmerno velik. Malo sem k temu pripomogel sam, saj sem ga zaradi rezultatov stabilnostnih izračunov povečal glede na original, nekoliko se je nato povečal še pri končni dodelavi pramodela iz stiropora in abahijevega furnirja. Z obema izde¬ lovalcema, Vladom in Markom, sem se že dogovoril, da pristopimo k izdelavi novih kalupov za višinski rep z verodostojnejšimi dimenzijami. Uroš Šoštarič o prvih občutkih po poletu z novim modelom Ko sta me Vlado in Rastko prosila, naj opravim nekaj štartov z no¬ vim modelom, sem to želel storiti na domačem letališču v Lescah, to¬ čneje na modelarski stezi Alpskega modelarskega kluba (http://www. alpski-modelarski-klub.si/), katerega član je tudi Vlado Kobilica. V lasti imam oba dosedanja modela, ki ju izdeluje Vlado, in sicer DG 600 in DG lOOOs, tako da so mi njegovi modeli dobro poznani. Model v aerozapregi leti zelo suvereno in v tej fazi leta pilot z njim nima težav. Pri štartu potrebuje zelo malo hitrosti, da ustvari lasten vzgon, zato je vzlet hiter in miren. Priporočljiv je le rahel odklon za¬ krile, predvsem pri vzletanju. V letu je model zelo dobro vodljiv tako po nagibu kot tudi po smeri. Višina je morda malce preobčutljiva, predvsem zaradi svoje ve¬ likosti. Ker ima model veliko površino kril in s tem velika zakrilca ter krilca, je zelo lepo vodljiv kljub nizki letalni hitrosti. Največja težava je v tem, da ima premajhno krilno obtežitev in s tem premalo vztrajnosti, kar se najbolje odraža pri akrobacijah in preletih. Seveda je to mogo¬ če odpraviti z ustrezno korekturo zakrile in krilc v položaj »speed«. Izvajanje akrobacij je po zaslugi velikih krmilnih površin zelo prijazno in učinkovito. Termično jadranje je s pomočjo rahlega odklona zakrile zelo učinkovito in model je kljub nizki hitrosti še lepo vodljiv in okre¬ ten tudi v ozkih stebrih. Pristanek je s pomočjo zakrile in zavor je za modelarja zelo prija¬ zen, zavore zelo dobro učinkujejo, enako tudi zakrilca. Ker model že v Vlado Kobilica, Rastko Kos, Uroš Šoštarič in Janko Cajhen v Lescah osnovi leti zelo počasi, ga je ob pristajanju mogoče zelo upočasniti in z majhno hitrostjo pristati na kratki razdalji. Model ima v obeh polovicah kril vgrajene cevi za dodajanje balasta. Na žalost tega še nismo preizkusili, vendar upam, da bomo to lahko storil čim prej, kot tudi preizkusili letenje na pobočju. Kdor je letel z modelom DG lOOOs Vlada Kobilice, ve, kako pri¬ jazen model za letenje je to, toda apis je še boljši, hkrati pa omogoča zelo širok spekter letenja. Že zdaj se veselim letenja z apisom v Liv¬ nem, kjer bomo poskušali doseči kakšno lepo višino, saj je model v zraku zelo lepo viden. Skica izvedenke z lastnim električnim pogonom Podatki o modelu jadralnega letala apis: Raz pon: 6 m Dolžina: 2,54 m Masa:_ nad 13 kg (prototip 14 kg) Profili: krilo HQ-DS-2,5 - 12 % v korenu krila, _7J 0 % naprvem trapezu,__ _2J1 % konica krila, višina HQW - 0,9 %. Uroš Šoštarič izvaja zavoj v šolskem krogu. Tik pred pristankom 14 | junij 2013 MAKETARSTVO Model slovenskega jadralnega letala apis Merilo: I : 2,5 junij 2013 | 15 2500 PRILOGA Izdelava modela KS-1 c MARKO BERGAMASCO Risbe: Sašo Krašovec V prejšnji številki Tima sta bila objavljena članka o letalu KS-lc, v katerih je bil opisan zgodovinski razvoj letala in na kratko predstavljen tudi model tega letala, zadnji model, ki ga je skonstruiral in zgradil zdaj že pokojni Anton Pavlovčič. Tokrat objavljamo načrt za gradnjo KS-lc v merilu I : 4 in kratek opis postopkov izdelave modela. Trup Rebra trupa izdelamo iz 3 mm debele topolove vezane plošče. Po¬ žarna stena je iz 8 mm debele vezane plošče. Sestavljanje konstrukcije začnemo tako, da na T-profil, narejen iz dveh smrekovih letvic s prere¬ zom 5 x 20 mm, namestimo rebra v ustreznih medsebojnih razmikih. Tako konstrukcijo nato prekrijemo z balzovimi letvicami 5x10 mm. Pri prekrivanju pazimo, da letvice nameščamo simetrično, da ne pride do zvijanja trupa. Ko je celoten trup prekrit, ga obrusimo in na predvi¬ denih mestih izrežemo odprtine za krilo, podvozje in prostor za figuro pilota. Iz notranjosti trupa odstranimo leseni T-profil in odrežemo odvečne dele reber. Za pilotskim prostorom namestimo kapljasti iz¬ tek, ki ga naredimo iz polnega kosa balze. Mesta pritrditve opornic in podvozja okrepimo s kosi balze. Celoten trup je priporočljivo prekriti s stekleno tkanino s površinsko maso 25 g/m 2 , prepojeno z epoksi- dno smolo. Nato na trup nanesemo sloj kita za brizganje in površino na fino prebrusimo. Vetrobransko steklo izdelamo iz tanke prozorne folije, masko motorja pa iz epoksidnega laminata iz steklenih vlaken. Krila Krilo je grajeno klasično z rebri in nosilci. Ker je bil KS-lc dvo- krilnik, bo treba izdelati zgornje in spodnje krilo. Rebra izrežemo iz 3 mm debele balze. Na ravno podlago namestimo načrt, ki nam bo v pomoč pri poravnavi reber. Na vzdolžnik (ramenjačo) nanizamo rebra in jih prilepimo. Prvo tretjino krila z obeh strani prekrijemo z oplato iz 1,5 mm debele balze. Na dele reber, ki so ostali nepokriti, prilepimo 10 mm široke trakove balze. Na sprednji rob prilepimo balzovo letvico, ki jo pobrusimo v predvideni profil. Iz balze debeline 6 mm izdelamo polkrožne zaključke kril. Izrežemo krilca (elerone) in jih obrobimo. V spodnjih krilih pripravimo ležišča, v katera bomo pozneje vgradili servomehanizme. Na sredini zgornjega krila naredimo polkrožni iz¬ rez. Spodnje krilo je na trup na sprednjem delu pritrjeno z bukovim zatičem 8 mm, na zadnji strani pa z dvema plastičnima vijakoma M6. Zgornje krilo pritrdimo na trup z nosilci iz 2 mm debelega aluminija. Opornice izdelamo iz smrekove letvice s prerezom 6x10 mm. Višinski in smerni stabilizator Rebra za višinski in smerni stabilizator izrežemo iz 3 mm debele balze. Oba stabilizatorja prilepimo na trup. Barvanje in prekrivanje modela Trup in masko letala pobarvamo, krila pa prekrijemo s folijo v barvni shemi pravega letala, pri kateri si pomagamo z barvnimi profili v tem prispevku. RV-oprema V testni model je vgrajen brezkrtačni elektromotor z maso 750 g, opremljen s krmilnikom vrtljajev 80 A. Pri montaži motorja je tre¬ ba upoštevati zamik 1,5° v desno in za isti kot navzdol. Model ima krmiljeno smer, višino, krilca in plin. Servomehanizmi so standardnih dimenzij. Povezave krmilnih površin naredimo iz jeklene žice 1,5 mm. Višinsko krmilo je deljeno, zato je krmiljeno z dvema povezavama. Za pogon motorja uporabimo šestcelični akumulator Li-po z zmogljivo¬ stjo 3700 mAh. RV-opremo v notranjosti trupa in kril razporedimo tako, da bo težišče na označenem mestu. Na elektromotor je name¬ ščen lesen dvokraki propeler velikosti 16x6. Dokončanje modela Prekrite in pobarvane dele letala sestavimo v celoto. Iz 4 mm de¬ bele jeklene žice izdelamo podvozje. Nanj pritrdimo kolesa s preme¬ rom 100 mm. Zadnje kolo podvozja mora biti vrtljivo. Premer zadnje¬ ga kolesa naj bo približno 26 mm. Zaključek Na načrtu v prilogi niso zajete prav vse podrobnosti, saj je na¬ menjen izkušenim modelarjem, ki so prej že izdelali kakšen podoben model. 16 | junij 201 3 PRILOGA Celo letalo je bilo pobarvano sijajno rdeče. Na desni strani zgoraj na zgornjem krilu in na spodnji strani levega spodnjega krila je bila registracijska oznaka »YU-CEO« bele barve, nekoliko manjša je bila še na obeh straneh trupa, kjer pa je bila obrobljena s temno modro barvo. Na smernem stabilizatorju je bila jugoslovanska zastava: zgoraj temno modra, v sredini bela in spodaj rdeča. Zvezda je bila rdeča ter obrobljena s tankim belim in rdečim robom, imela pa je izbočene krake. Nad repno zastavo je bila še številka 170 bele barve. Tudi na kolesnih »copatkih« je bil sprednji del pobarvan belo. Pozneje so na trup narisali še beli črti. VU-CEO YU-CE0 YU-CE0 junij 2013 | 17 MODELARSTVO Model jadrnice za začetnike MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič S tem člankom bomo gotovo ustregli vsem tistim mladim bralcem, ki bi radi nare¬ dili čim bolj preprost okrasni model jadrnice. Ker je priloga na sredini revije »zasedena« z dvema drugima načrtoma, smo morali ve¬ likost modela (slika I) omejiti na približno 40 cm, saj je bilo le tako mogoče obrise vseh sestavnih delov spraviti na srednjo dvojno stran revije. Kdor bi rad izdelal večji model, naj cel načrt s pomočjo fotokopirnega stro¬ ja poveča za četrtino (na 125 %) in uporabi temu primerno debelejše gradivo, tj. 5-mm vezano ploščo za kobilico, dno in rebra, 12-mm palico za jambor itd.). Z nekaj doda¬ tnimi predelavami (obtežitev na dnu kobilice, vgradnja RV-sprejemnika in servomehanizma za obračanje krmila) je mogoče tak model tudi spuščati po vodi. Bolj izkušeni modelarji ga lahko priredijo celo za tekmovalni razred P, v katerem je določena največja dolžina mode¬ la 500 mm, največja širina 120 mm, največja višina 75 mm, skupna površina jader 800 cm 2 , višina jambora 650 mm, dolžina kobilice 180 mm in teža obtežila (balasta) 150-200 g. Gradivo Večina sestavnih delov našega modela je iz 4 mm debele vezane plošče. Ta je lahko katere koli vrste (v našem primeru je bila uporablje¬ na brezova, ki jo izdelujejo v Mizarstvu Ipavec v Mengšu). Tanko vezano ploščo za krov in oplato bokov ter smrekove in bukove letvice prodajajo v vseh modelarskih trgovinah, poleg tega pa boste potrebovali le še košček žice s premerom 1-1,5 mm in nekaj tanke najlonske vrvice. Jadra lahko ukrojite iz čisto navadnega blaga, tanke plastične folije, najlona ali tiskar¬ ske folije. Kdor bo model spuščal v vodi, naj seveda uporabi balonsko svilo oz. dakron (tr¬ govsko ime za zelo vzdržljivo vrsto poliestra 5 posebnim načinom tkanja), ki se v ta namen uporablja tudi pri pravih jadrnicah. Poleg običajnega belega (polivinilacetatne- ga) lepila boste potrebovali tudi nekaj kapljic sekundnega ali dvokomponentnega lepila. Za zaščito modela pred vlago in prahom so naj¬ boljše akrilne barve in tonirani premazi za les. Orodje Pripravite si risalni pribor, škarje, mode¬ larsko rezljačo s podložno mizico, oster mo- Podatki o modelu: Dolžina: 420 mm Širina: 120 mm Višina: 545 mm delarski nož, grob in fin brusilni papir, večjo ploščato pilo in komplet iglastih pilic, šilo, koničaste klešče in ščipalke, majhen čopič, modelarske bucike, večje elastike in mode¬ larske spone. Prav bo prišel tudi miniaturni električni vrtalnik s svedri za les in priborom. Izdelava Do načrta pridete tako, da z nožem raz¬ klenete kovinski sponki v hrbtu revije ter izvlečete prilogo in srednji list. Da ne bi po nepotrebnem izgubljali časa s prerisovanjem obrisov kobilice in reber prek indigo papirja, raje prefotokopirajte cel načrt in ga razreži¬ te. Nato hrbtno stran obrisov sestavnih delov namažite z odstranljivim lepilom Scotch UP, ki ga prodajajo v nekaterih papirnicah DZS, ter jih razporedite na ravno in gladko obru- šeno vezano ploščo (slika 2). Cim bolj natan¬ čno izžagane sestavne dele obrusite in tistim, pri katerih je to posebej označeno s tanko neprekinjeno črto (kobilica spredaj, rebra I, 2, 3 in 7 ob strani ter klop), s ploščato pilo poševno posnemite robove. Poskusno sestavite ogrodje korita (slika 3) in z iglastimi pilicami odpravite morebitna od¬ stopanja. Na vse stične površine enakomerno nanesite tanko plast lepila in elemente stisni¬ te z modelarskimi sponami. Levo in desno od kobilice na dno k 4., 5. in 6. rebru nalepite nosilce letvic (15 in 16); (slika 4). Ker bi bilo barvanje dna, vidnih reber, le¬ tev in klopi šele po prekritju bokov precej ne¬ rodno, je (izjemoma) to najbolje storiti že na tej stopnji gradnje. Elementa 6 in 9 naj bosta bela (ali kakšne druge barve, ki jo boste iz¬ brali za model), vse ostalo pa pobarvajte s te¬ mnejšim toniranim premazom za les (slika 5). Letve na dnu (15, 16) med sušenjem lepila utrdite z modelarskimi bucikami. V utore na vrhu reber nalepite bočni letvici (18), ki ju spredaj odrežite postrani, da se bosta s čim večjo površino dotikali kobilice (slika II). Nasprotna konca, ki zadaj segata čez zadnje rebro (9), boste previdno odrezali šele skupaj s presežkom bočne opiate (19). Na vrata v trup (17) s svinčnikom narišite simetralo ter desno in levo od nje proti boku vsakih 4 mm s šilom, z jekleno konico ali v dr- 18 | junij 2013 MODELARSTVO MODELARSTVO 22 | junij 2013 junij 2013 | 19 Model jadrnice za začetnike Konstruiral in risal: Matej Pavlič Merilo: 1 : 1 19 Mere modela (s podstavkom vred): Dolžina: 420 mm Širina: 120 mm Višina: 545 mm 20 21 MODELARSTVO 6 žalo vpetim žebljem ob ravnilu naredite plitve zareze, ki ponazarjajo deske (slika 6). Ko ste s tem gotovi, površino narahlo zgladite z zelo finim brusilnim papirjem, nato pa jo pobarvaj¬ te enako kot prej dno, da bodo postale zareze bolj opazne. Podstavek modela je sestavljen iz dveh povezav (30) in nosilcev (29), ki jima poševno obrusite spodnji rob, kot je označeno na na¬ črtu. Ko model postavite na podstavek, mora biti spodnji rob gredlja oddaljen od tal slab centimeter (slika 7). Tudi podstavek pobar¬ vajte z rjavo. Krmilo (21) izžagajte iz vezane plošče ter ga z modelarskim nožem in iglastimi pilicami oblikujte tako, kot kaže slika 8. Na krmno rebro (9) ga boste po sklepnem barvanju modela pritrdili s pomočjo dveh ušesc (27) in pripon (28), ki jih ukrivite iz bakrene žice s premerom 1-1,5 mm in prilepite s sekundnim lepilom (slika 17). Zdaj pride na vrsto oblepljanje trupa. Za¬ radi škatlaste oblike je to delo skrajno pre¬ prosto, poleg tega pa zaradi zelo kompaktne konstrukcije ni bojazni, da bi se trup lahko zvil. S srednje grobim brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli kosa lesene kladice, vzdolž ko¬ rita posnemite vse odvečne robove letvic in reber, da se jih bo nanje nalepljena opiata do¬ tikala na čim večji površini. Obris bočne opla- junij 2013 | 23 MODELARSTVO 9 te trupa (19) prekopirajte na 1,5 mm debelo vezano ploščo in izžagajte (slika 9). Seveda lahko uporabite tudi tanjši furnir ali debelejšo balzo, kar vam je pač bolj pri roki. Obloga mora na vseh straneh segati nekaj milimetrov čez robove. Pri lepljenju si pomagajte z razli¬ čno velikimi modelarskimi sponami (slika 10). Ko je lepilo suho, odvečno gradivo na zgor¬ njem in spodnjem robu previdno obrežite z ostrim modelarskim nožem, rob pa poravnaj¬ te s ploščato pilo. Sledi oblaganje krova (20), za katerega potrebujete ustrezno velik kos 1,5 mm debe¬ le vezane plošče. Luknjo za jambor lahko iz- žagate ali izvrtate. Vzdolžne zareze na krovu, ki ponazarjajo deske, naredite po postopku, ki je bil opisan že pri vratih v trup (17). Kavni rob krova poravnajte z robom 4. rebra (5), sicer bo jambor stal postrani. Lepilo nanesite na letvice in zgornje robove reber (slika II). Gradivo, ki sega čez rob boka, s fino rašpo in brusilnim papirjem različnih zrnatosti od¬ stranite šele takrat, ko se lepilo popolnoma posuši (slika 12). Tudi v modelarstvu se zadnje čase vse pogosteje uporablja akrilni lak, ki se ponaša s hitrim sušenjem, nima neprijetnega vonja, redčimo ga z navadno vodo, pa tudi zamaza¬ ne prste, madeže in čopič lahko operemo kar pod pipo. Pri prvem nanosu na gladko obru- šeno površino ga je priporočljivo razredčiti s tretjino vode, da globlje prodre v les. Brezova vezana plošča je namreč zelo porozna in zato dobro vpija. Ker je osušen nanos nekoliko hrapav, ga narahlo zbrusite s koščkom finega in že nekoliko izrabljenega brusilnega papirja. Ves postopek še dvakrat ponovite. Krov pobarvajte enako kot klop in dno v zadnjem delu jadrnice. Luknjice za pripone (28) iz žice previdno izvrtajte z I mm debelim svedrom. Jambor (22), ki je dolg 420 mm, naredite iz 10 mm debele okrogle bukove palice. S sko¬ beljnikom in brusilnim papirjem različnih zr¬ natosti ga obdelajte tako, da se bo proti vrhu enakomerno stanjšal na premer 6 mm. Na jambor 6 mm od zgornjega in 75 mm od spo¬ dnjega konca na obeh straneh v luknjice zale¬ pite pripone iz žice (28). Peta pripona 85 mm pod vrhom jambora je namenjena pritrditvi prečke (25), ki ima enako kot bum (24) glav¬ nega jadra premer 6 mm (slika 13). V prečko in bum na označenih mestih previdno izvrtaj¬ te po tri luknjice za ušesca (27) iz 1-1,5 mm debele žice. Tri enaka ušesca pritrdite tudi na kljun in na oba zgornja konca krme (slika 14). Pred dokončnim sestavljanjem vse lesene dele jambora vsaj dvakrat pobarvajte z rjavo barvo. 15 Glavno jadro in trikotno sprednje jadro (flok) sta na načrtu prikazana v pomanjšanem merilu in ju je treba po podanih merah najprej narisati v naravni velikosti na tanjši karton. S pomočjo tako dobljenih šablon nato ukro¬ jite jadra (slika 15). Na vseh straneh pustite približno 8 mm širok rob, ki ga zavihajte čez I mm debelo najlonsko vrvico in zalepite. Jadri k ušescem privežite samo na zunanjih vogalih (slika 16). Luknje za pritrditev žičnih sponk in tanke najlonske vrvice v jadrih je naj¬ lažje narediti s šilom. Zdaj je do dokončanja modela še za pet minut dela. Jambor potisnete v odprtino na krovu (lepiti ga ni treba). Z vrvico poveže¬ te ušesce na kljunu z vrhom jambora, tega pa s koncem burna. Zadnjo vrvico napeljite od enega ušesca skozi spodnjo zanko burna k ušescu na nasprotni strani krme (slika 17). Vozle utrdite s kapljico sekundnega lepila. Želimo vam obilo užitka pri izdelavi in da bi vam model čim bolje uspel! 24 | junij 2013 MODELARSTVO Strela — model čolna MČ-I ROMAN LOŽAR Ali ste si kdaj zaželeli model čolna, nare¬ jenega iz kompozitnih materialov, s katerim bi tekmovali v kategoriji MČ-i in ga pozne¬ je predelali tudi na radijsko vodenje? Moral bi biti sodobne oblike, dobro držati smer in obenem lepo ubogati komande. Če je odgo¬ vor da, potem preberite naslednji članek. Naj na kratko opišem, kako se lahko tega lotite. Najprej potrebujete dober načrt. Iz lesa izdelate model čolna. Vanj vgradite RV- napravo, motor, os, krmilo, dodate še po¬ gonske baterije ter ga preizkusite v vodi. Ce ne pluje dobro, lahko spreminjate težišče s premikanjem baterije, spremenite velikost krmila ali propelerja, na spodnjo stran čolna dodate trikotne letvice za stabilizacijo ... Ko se vam zdi, da je vse v redu, naredite enak lesen model, ki bo pramodel za izdelavo kalu¬ pa. Pri načrtovanju in izdelavi pazite, da nima nobenih negativnih kotov, ker ga drugače ne bo mogoče izvleči iz kalupa. Tokrat naj bo zgrajen nekoliko močneje. Da bo trdnejši in bolj tog, ga prekrijte s stekleno tkanino in dvokomponentno epoksidno smolo. Na kon¬ cu na površino nanesite še kit in ga obrusite. To ponovite tolikokrat, da dobite sijajno po¬ vršino brez napak. Sledi izdelava delilne površine, nato prve polovice kalupa in nazadnje še druge polovi¬ ce. Za to potrebujete pramodel, ravno gladko ploščo (iveral) za izdelavo delilne površine, po- lirno pasto, vosek, ločilno sredstvo, gelcoat, barvo, epoksidno ali poliestrsko smolo, več vrst tkanine ter vijake za kalup. Pri orodju je pomembno, da izberete res dobre čopiče, poleg tega pa potrebujete še diamantno žago za obrezovanje odlitka in nekaj standardnega modelarskega orodja. Med postopkom laminacije pazite na pra¬ vo temperaturo in vrstni red nanašanja slo¬ jev. Pri nekaterih je treba nekoliko počakati, nekatere pa nanesemo takoj drugega za dru¬ gim. Ko je kalup končan, ga dobro preglejte. Morebitne drobne napake lahko še odpravite, večjih žal ne. Notranjost kalupa spolirajte do viso¬ kega sijaja. Nato nanesete ločilno sredstvo, najbolje celo dve vrsti ločilcev, da pozneje ne bo težav pri odstranjevanju izdelkov iz kalupa. Ločilca po nanašanju z mehko krpo lepo spolirate. Sledi barvanje, kar je nekoliko zahtevnejše opravilo, včasih je bolj enostav¬ no kar takoj začeti laminacijo. Pri tem delu izmenično nanašate smolo in tkanino. To na¬ redite v več slojih. Kakšno tkanino in koliko je je potrebne, je odvisno od njene debeline ter velikosti modela. Velja pravilo, da za prvi sloj uporabimo tanjšo, nato pa debelejšo in na koncu spet tanjšo tkanino. Pri polaganju tka¬ nine pazite, da se plasti lepo prilegajo in vmes ni zračnih mehurčkov. Zgornji in spodnji del kalupa naredite posebej. Počakate vsaj en dan, nato izdelek previdno ločite od kalupa. Na vrsti je spajanje zgornje in spodnje polovice kalupa. Tam, kjer so vijaki, odve¬ čno tkanino malo obrežete, spoj premažete s smolo in položite nazaj v kalup. Zgornjo po¬ lovico kalupa položite na spodnjo in privijte. Naslednji dan kalup razstavite in izdelek je pred vami. Po robu ga obrežete z diamantno žago, pri čemer lahko naredite še odprtino na zgornji strani. S tem je prva faza izdelave končana (slika I). Mogoče se komu zdi vse to težko razu¬ mljivo ali preprosto nima časa in volje za tako gradnjo. Za take smo pripravili že narejene lupine, v katere je treba samo še vgraditi dele pogona, kar je mogoče storiti v popoldnevu ali dveh. Za tiste, ki pa bi se res radi preizkusili v izdelavi kalupov in kompozitnih izdelkov, bomo v eni od naslednjih številk Tima pripra¬ vili prispevek, v katerem bomo natančno opi¬ sali postopek izdelave večjega kalupa za mo¬ del jadrnice. Svetujem, da se vas za tako delo zbere več skupaj, saj boste potem lahko med seboj delili stroške in izmenjevali izkušnje. V drugi fazi gradnje sledi sestavljanje vseh delov. Včasih pri spajanju zgornjega in spo¬ dnjega dela modela na stiku ostane še kakšna luknjica, zato priporočan, da model najprej potopite v vodo in ugotovite, ali kje pušča. Morebiten slab spoj popravite s koščkom tka¬ nine, prepojene z dvokomponentno epoksi¬ dno smolo ali lepilom. To seveda naredite z notranje strani. Model MČ-I V tem prispevku bomo opisali vgradnjo opreme za MC-I, predelavo modela na radij¬ sko vodenje in tekmovalno različico za kate¬ gorijo ECO expert. Za priljubljeno kategorijo vožnje v cilj ali MČ-I zadošča navaden šestvoltni krtačni mo¬ tor tipa 400. Hlajenje ni potrebno, ker motor deluje samo nekaj sekund, toliko, da prevozi progo od enega do drugega roba bazena. junij 2013 | 25 MODELARSTVO STRELA , VT3ML' STREL, Najprej na spodnji strani čolna po načrtu označite in izvrtate luknjo za os in krmilo (sli¬ ka 2). Ohišje osi mora biti v dno prilepljeno pod čim manjšim kotom, zato luknjo še do¬ datno pobrusite s pilo (slika 3). Kot, pod ka¬ terim je postavljena os, je odvisen od dolžine osi in velikosti propelerja (slika 4). Najbolje je, da na gred elektromotorja ne pritrdite si¬ cer običajnega kardana, ampak uporabite os, ki je na motor pritrjena s posebno sklopko, katere ohišje se na motor privije z dvema vijakoma M 2,5 (slika 5). Svetujem, da dele že prej privijete in nato vse skupaj z osjo in rebrom, ki drži motor, z dvokomponentnim lepilom vlepite v trup (slika 6). Enako nare¬ dite s krmilom in držalom servomehanizma (slika 7). Čeprav za tekmovanje MČ-I servo¬ mehanizma ne potrebujete, lahko že zdaj vse pripravite za njegovo vgradnjo, namesto njega pa vstavite vijak s posebno matico, da lahko nastavite smer vožnje. Prispajkate še kabla in stikalo. Slednje je za MČ-I obvezno, da lahko po vsaki vožnji izklopite motor. Da ne boste uničili preveč propelerjev, lahko iz koščka de¬ belejše žice naredite zaščito, ki jo pritrdite tako, da sega čez propeler (slika 8). V našem primeru bo pogonski akumula¬ tor Li-po 2S pritrjen na svoje mesto točno na simetrali modela s sprijemnim trakom (velcro). Pokrov odprtine za dostop v notra¬ njost modela izrežete iz prozorne PVC-folije ter ga z lepilnim trakom prilepite čez izrez v trupu. Model, ki smo ga poimenovali Strela, je pripravljena za testno vožnjo. Za tekmovanje zadostuje že akumulator Li-po 1000 mAh 2S. Kdor želi model predelati za radijsko vo¬ denje, potrebuje dodatno hlajenje motorja. Tega oblikujete iz aluminijaste cevi preme¬ ra 3 mm, ki jo nekajkrat ovijete okoli ohišja elektromotorja (slika 9). Preden ga pritrdite na motor, stično površino premažete s po¬ sebno pasto, ki dobro prevaja toploto. Zajem vode za hlajenje naredite tik za propelerjem, izpust pa nekje v bližini motorja. Namesto stikala prispajkate krmilnik. Če je ta 30-am- perski, posebnega hlajenja ne potrebuje. V že pripravljeno ležišče namestite servomehani- zem. Vse skupaj povežete s sprejemnikom in zadeva je pripravljena za vožnjo (slika 10). Ker model ni izdelan iz karbonske tkanine, lahko sprejemniško anteno namestite kar v čolnu, za večji domet pa jo je treba speljati na zuna¬ njo stran modela (slika II). Model s takim pogonom ni pretirano hi¬ ter, zato je primeren za začetnike (slika 12). Ko vam upravljanje ne bo več delalo pregla¬ vic, zamenjate motor, krmilnik in akumu¬ lator Li-po. Za kategorijo ECO expert, ki 26 | junij 2013 MODELARSTVO Strela - model čolna MČ-1 Motor: Izpust vode Sklopka Zajem vode Al cevka Dolžina: Širina: Višina: Navit Je za hlajenje 570 mm 260 mm 90 mm MČ-1 - speed 400, RV Eco Expert - Emax 2856/8 3400 KV Akumulator: MČ-I - Li-po 2S 1000 mAh, RV - Li-po 3S 3000 mAh Propeler: premera 26 do 29 mm Masa: MČ-I - 550 g, RV - 1100 g Tekmovalni čoln kategorije MČ-I ali RV Eco Expert LT) predstavlja naslednji korak v razvoju mode¬ la, priporočam motor B2856-8 s 3400 kV in maksimalnim tokom okrog 45 A. Akumula¬ tor Li-po je omejen z maso, in sicer na 280g. Zmogljivost slednjega za 25 je nekje med 3000 in 4000 mAh. V tej konfiguraciji pa je treba hladiti tako motor kot krmilnik. Zame¬ njati je treba tudi propeler. Skupna minimalna masa modela, pripravljenega na tekmovanje, mora biti več kot 1000 g. Proga ima obliko trikotnika s stranicami po 30 m, za končno uvrstitev pa šteje število krogov, prevoženih v šestih minutah. Če želite tekmovati, mora¬ te na rob modela pritrditi še tablico s števil¬ ko. Za vse dodatne informacije ter naročila se lahko obrnete na www.rckino.com ali Tr¬ govino AVIA, Medvedova 12, 1241 Kamnik, tel.: 01 831 90 60. Želim vam obilo užitkov pri gradnji in spuščanju, še posebno, ker so počitnice že pred vrati. junij 2013 | 27 MAKETARSTVO Izdelajmo diorame z nochovimi gradivi (io.del) PRIMOŽ DEBENJAK V zadnjih številkah Tima smo spoznali nekaj možnosti za pona¬ zoritev vode na dioramah, za današnji prispevek pa so nam ostali še Nochovih materiali, imenovani VVater-Drops. Dobijo se v dveh paki¬ ranjih: 60855 VVater-Drops »transparent« za prozorno vodo in 60856 VVater-Drops »color« za obarvano vodo. Gre za material v zrnih, ki ga v kozarcu za marmelado ali drugi primerni posodi damo v pečico, ga v njej okoli 45 minut segrevamo pri temperaturi 170 °C, potem pa vročega vlijemo v »strugo«. Ta tehnologija ima žal to pomanjkljivost, da polistiren, iz katerega so plastične makete, ne bi prenesel tako vi¬ sokih temperatur, tako da bi se nam maketa lahko grdo deformirala. Pa tudi za stoječe vode z bohotnim rastlinstvom ta material, ki je pre¬ cej gost, ni najprimernejši, predvsem zaradi zračnih mehurčkov, ujetih med rastline. Da bi se izognil neprijetnim presenečenjem, sem se odločil, da po¬ sebej za namen preizkusa teh »vodnih« zrn naredim potok z brzicami in tolmuni, kjer struga ne bo puščala in bo temperaturno obstojna. Vo- dotesnost sem zagotovil tako, da sem za oba tolmuna izbral primerna plastična kozarca, ki sem ju poševno odrezal tako, da sta na začetku (gledano v smeri toka) globoka, ob izteku pa plitva. Potem sem ju na različnih višinah prilepil na podlago. Podlaga je iz kartona, iz katerega sem izrezal zadnji, najnižji del struge. Teren sem oblikoval iz gline, ki sem jo kupil v trgovini z umetniškimi potrebščinami, s čimer sem zagotovil toplotno obstojnost. Glina se žal nekoliko krči in ponekod malce razpoka, pa tudi suši se precej dolgo, zato jo je bilo treba na¬ knadno obdelati. Zlasti kamni, ki sem jih vtisnil vanjo, se niso vsi prijeli, precej jih je odpadlo in jih je bilo treba prilepiti s primernim lepilom. Tam, kjer je glina odstopila, sem jo prilepil nazaj z dvokomponentnim epoksidnim lepilom. To se je dobro obneslo, saj to lepilo razmeroma hitro prime in dobro drži. Kamne sem že prej obarval z namakanjem v črnem čaju, tiste, ki sem jih položil v oba tolmuna, pa sem ob barvanju vidne površine gline v tolmunih še malce potemnil. Za barvanje dna tolmunov sem uporabil razredčeno rjavo in zeleno akrilno barvo. Dno zadnjega, ožjega dela struge sem tlakoval z manjšimi kamenčki iz Nochovega kompleta na¬ ravnih kamnov (Rhonfelsen, grob 09224), iz katerega so tudi vsi večji kamni. Travnik sem dokončal še pred vlivanjem mase za vodo, in to na podoben način kot v prejšnji številki, potem pa sem se lotil priprave te mase. Po navodilih sem stresel vsebino paketa z brezbarvnimi zrni v kovinski lonček ter jim dodal vsebino prozorne tube z mehčalcem, ki je priložen kompletu. Za obarvano vodo sicer priporočajo, da naj bi najprej pripravili prozorno maso in potem vanjo dodajali barvasta zrna (modra, zelena in/ali rjava), a se mi je zdelo, da bo najbolje, če že prej dodam nekaj modrih in zelenih zrn. Odločil sem se za dvakrat toliko modrih kot zelenih, kar se je izkazalo za precej posrečeno razmerje - voda je potem rahlo turkizna. Izkazalo se je, da je bila moja domneva, Ko je bila struga še brez vode, sem v zadnji del korita položil še nekaj drobnih kamenčkov. Struga z vlito maso VVater-Drops; zelo lepo se vidijo kamni na dnu potoka. da za realistično vodo zadošča že zelo malo barvastih zrn, povsem pravilna. Kdor potrebuje večjo količino rahlo obarvane vode, naj kupi en paket za barvasto vodo (60856) in ustrezno število brezbarvnih. Pomembno je, da damo skupaj celotno količino brezbarvnih zrn in vso vsebino tube z mehčalcem, da dosežemo pravo razmerje. Pripravlje¬ no, se pravi segreto in tekočo maso, lahko damo tudi v več posod, če želimo vodo različnih barv, saj potem lahko v vsako posodo dodamo različne količine in kombinacije barvastih zrn. Masa je bila tekoča že po približno 40 minutah. Po navodilu sem jo temeljito premešal s kovinskim orodjem in potem previdno vlil v pripravljeno strugo. Malce sem se bal, da bo padec potoka morda premajhen, a so bile te bojazni odveč. Masa se začne hitro gostiti in strjevati, zato je treba delati precej hitro. Rezultat je zelo prepričljiv, če pustimo, da se masa ohladi, saj postane zelo trdna. Ostanek mase shranimo za drugič, saj jo lahko s segrevanjem spet naredimo tekočo. Strjeno maso na diorami lahko s sušilnikom za lase ali s segretim ko¬ vinskim orodjem toplotno oblikujemo (naredimo valove ipd.). Masa se je vedla zelo neproblematično, edina težava je bila v tem, da gladina zaradi velike površinske napetosti tekoče mase ni ostala povsem rav¬ na, temveč se je na sredini obeh tolmunov rahlo udrla, na robovih pa se tudi ni razlila tako kot prava voda. To bi se gotovo dalo popraviti s toplotno obdelavo, a sem se odločil, da to rajši popravim oziroma prikrijem z gelom za oblikovanje valov, kar se mi zdi bolj preprosto. Zadnja faza gradnje. Vodna površina je prekrita z rahlimi valovi iz gela za vodne učinke. Za boljši učinek bo treba dodati še malo belkaste pene. 28 | junij 2013 MAKETARSTVO Uporabil sem Nochov gel za vodne učinke (VVassereffekte 60872), ki sem ga nanesel na površino utrjene prozorne mase. Rezultat je zelo dober, površina ima ravno pravšnji sijaj, ne premalo, ne preveč, »voda« pa je dovolj prozorna, da se lepo vidi struktura dna. Oba tolmuna, ki sta nekoliko globlja, imata bolj izrazito modrikasto barvo, v plitvem delu struge pa je to precej manj opazno. Brzice še niso povsem nared, saj bo z njihovim dokončanjem še precej dela. Gre za bolj težavne podrobnosti, za katere si je treba vzeti čas. Glede na to, da se voda tam bolj peni, mora biti belkasta, takšno razpenjeno vodo pa si lahko ogledamo na drugi diorami, isto zakonitost pa seveda lahko uporabimo tudi drugje. Že nekaj časa me je mikalo narediti manjšo dioramo, za katero sem idejo dobil z opazovanjem dveh fotografij, ki prikazujeta tri ameriške enomotorne izvidniške hidroplane vought kingflsher tik pred vzletom. Za zdaj edino maketo tega letala v katerem od majhnih meril izdeluje kitajski proizvajalec Trumpeter, in sicer v merilu I : 350. Trumpeter obljublja to letalo tudi v merilu I : 200, zato sem nekaj časa upal, da bom lahko posegel po tej novi maketi. Ker doslej žal še ni izšla, sem se moral zadovoljiti z manjšo, ki pa seveda ne more biti dovolj dobro detajlirana. V Trumpeterjevi škatli je sicer šest letal tega tipa odlitih v prozorno plastiko. Letala na fotografiji, ki me je navdihnila, so sicer šolska, z rumenimi zgornjimi površinami kril, kar bi dodatno pope¬ strilo izdelek, a v škatli žal ni bilo pravih oznak za ta letala, ameriških zvezd brez stranskih »repov« in brez rdečih krogov v sredini. Zato sem bil tako rekoč obsojen na poznejšo tribarvno kamuflažo. Za podlago sem vzel manjši okvir za fotografije, steklo pa sem trdno prilepil na okvir. Potem sem steklo s spodnje strani pobarval z različnimi odtenki modre barve in dodal še nekaj svetlozelenih po¬ udarkov. Pri tem opravilu je seveda treba paziti, da najprej nanesemo takšne poudarke, tanke linije ipd., in šele na koncu osnovno modro barvo, skratka, delati je treba v obratnem vrstnem redu. Na zgornjo stran sem potem pred letali s čopičem na tanko nanesel Nochov gel za vodne učinke, za letali pa ravne črte razpenjene bele vode, ki je meša¬ nica gela za vodne učinke in Nochovega snežnega posipa (Pulversch- nee 08750). Ta mešanica je sicer zelo prepričljiva, a je na koncu, ko se posuši, povsem motna. Zato sem jo pozneje prevlekel s tanko plastjo gela za vodne učinke, da je spet dobila pravi sijaj. Prikazani valovi so pravilni za ta tip letala, kako je bilo to videti pri letalih z drugačnimi plovci, pa bi bilo treba preveriti na ustreznih fotografijah, če so sploh dostopne. Tako belkasto peno lahko uporabimo tudi za slapove, brzice ali vrhove večjih valov. Za ponazoritev vrtečih se propelerjev sem s šestilom zarisal in iz prozorne plastike izrezal tri enako velike kroge, ki sem jih potem pri¬ lepil na letala. Rezultat je dober, mala diorama je zelo dinamična, a je zaradi pomanjkanja podrobnosti ni priporočljivo opazovati preveč od blizu. Maketa ima poleg številnih z merilom pogojenih poenostavitev tudi nekaj napak, zlasti premajhno prostornino plovca, kar pa se od Vrteči se propelerji so prikazani kot okrogle ploščice iz prozorne plastike, pritrjene na tanko plastično paličico. daleč ne vidi. Ko bo na voljo tudi maketa v merilu I : 200, bo mogo¬ če narediti še bolj prepričljivo dioramo s tem motivom. S to tehniko lahko prikažemo tudi razpenjene valove za ladjo in ob njej, vendar je treba prej proučiti posamezne fotografije, kajti ladje različnih oblik pač delajo zelo različne valove. V škatli je žal samo en tip ameriških nacionalnih oznak, tako da imamo le malo izbire pri barvanju. Tri izvidniška letala kingflsher med vzletom. Diorama od daleč deluje zelo dinamično. junij 2013 | 29 MAKETAR.STVO Timovo izložbeno okno MiG-21 bis (Eduard, kat. št. 8232 (Profipack), M : 48) ANDREJ KOGOVŠEK Že skoraj šest desetletij traja zgodba o sovjetskem taktičnem lovskem letalu serije MiG-21. Ko so v konstruktorskem biroju Miko- jana in Gureviča leta 1954 izdelali prvo prototipno letalo z oznako Je-2 še s strelastimi krili (prototip je bil končan 25. 12. 1954, prvi let pa so opravili 14. 2. 1955), si najbrž niso predstavljali, da bodo letala, ki so nastala kot nasledniki tega prototipa, leta 2013 še vedno v obo¬ rožitvi mnogih držav po celem svetu. S četrtim prototipom Je-4 je letalo dobilo značilna deltasta krila, ki spominjajo na rusko narodno glasbilo balalajka. Leta 1959 so Sovjeti začeli serijsko proizvodnjo le¬ tal z oznako MiG-21, ki je trajala celih 28 let in se je končala leta 1987 v Indiji z izdelanimi 11.263 primerki, od katerih so jih 194 izdelali v ČSSR in 657 v Indiji. Skupaj s kitajskimi kopijami je ta številka do¬ segla skoraj 14.000 primerkov, kar pomeni, da je MiG-21 rekorder po številu izdelanih nadzvočnih bojnih letal z reaktivnim pogonom. Proizvodnjo, ki jo načeloma delimo v štiri generacije, so začeli s ti¬ poma F in F-13. Drugo generacijo so predstavljale izvedenke PF, PFS, PFM, FL in R, tretjo generacijo S, SM, SMT in izvozne M, MT in MF, za zaključek pa so pripravili še četrto z oznako bis. Poleg omenjenih so izdelali še šolsko dvosedo različico z oznakami U, US in UM. Lov¬ ca MiG-21 je v različnih izvedbah uporabljalo ali še uporablja kar 49 držav po vsem svetu. MiG-21 bis v barvah JVL ob prikazu bojnega kompleta. Fotografija je bila po¬ sneta na velikem letalskem mitingu septembra 1989 na brniškem letališču. (Foto: Tone Furlan) MiG-21 bis (notranja oznaka Izdelie-tip* 75/ Natova oznaka Fishbed (L/N)*) MiG-21 bis je zadnja in najbolj izpopolnjena različica letala MiG-21. Po zunanjem videzu je letalo na prvi pogled popolnoma enako kot starejše različice, z izjemo njegovega neposrednega predhodni¬ ka MiG-2ISMT, s katerim si deli enak 530-litrski grbni rezervoar, s katerim so maksimalno količino goriva povečali na 2880 litrov, ne da bi s tem porušili aerodinamične karakteristike letala. Glavno spremembo predstavlja vgradnja novejšega in močnejšega motorja R-25-300, zaradi katerega so morali malce razširiti premer vstopni- ka za zrak. Čeprav vgrajeni radar RP-22SM »safir-2IM« in optični namerilnik ASP-PFD-21 ne pomenita bistvene spremembe glede na predhodne izvedenke, lahko MiG-21 bis za zračni boj uporabi do šest IR- in radarsko vodenih raket zrak-zrak ter top GS-23 z 250 naboji. Enako kot njegovi predhodniki izvaja tudi jurišne naloge. V ta namen lahko nosi do 96 raket kalibra 57 mm, razporejenih v štiri lanserje, ali do osem bomb z maso 100, 250 ali 500 kg. Vsega skupaj so izdelali nekaj nad 2000 primerkov v dveh podrazličicah: standardni »Izdelie/ tip 75« (izvozna različica 75A in 75B, Natova oznaka Fishbed-L) s starim avtopilotom AP-I55SN in napravo za sprejem podatkov iz avtomatskega zemeljskega sistema za vodenje prestrezanja zračnih ciljev »Lazur-M« ter nekoliko izpopolnjeni »Izdelie/tip 75P« (izvozna različica 75AP in 75BP, Natova oznaka Fishbed-N) s sistemom »Po- Ijot-OI«, ki so ga prenesli z letala MiG-23 in je sestavljen iz sodob¬ nejšega avtopilota in sistema za instrumentalno pristajanje (ILS). Ta sistem je znatno olajšal pristajanje v pogojih slabe vidljivosti. Na zu¬ naj ga prepoznamo po značilni manjši anteni v obliki loka s puščico, ki je na sprednjem delu letala nameščena pod vstopnikom za zrak, na zadnjem delu letala pa pod aerodinamičnim zaključkom navpičnega stabilizatorja. MiG-21 bis v Jugoslovanskem vojaškem letalstvu Prvih 15 letal MiG-2lbis je enote JVL okrepilo v avgustu leta 1977. Vseh skupaj je bilo letal tipa 75E3P (lokalna oznaka L-17) 46 in so jih do leta 1979 vključili v sestav 204. lap* na Batajnici in 117. lap v Željavi pri Bihaču. Med leti 1980 in 1983 je JVL prejela še 45 letal tipa 75B (lokalna oznaka L-I7K oz. MiG-2lbis-K), s katerimi so opremili še 123. in 130. lae*/83. lap v Slatini pri Prištini. Po letu 1991 je večina letal MiG-21 bis končala na območju današnje Srbije, kjer je manjše število teh novejših letal še vedno v uporabi. Vsem, ki jih zanimajo letala serije MiG-21, v branje priporočam knjigo »Mikoyan-Gurevich MiG-21 'Fishbed'« Vladimirja Trendafilov- skega, ki natančno in z množico fotografij ter načrtov opisuje razvoj, MiG-2lbis-D, fotografiran 12. 5. 2007 na zagrebškem letališču Plešo, je v Romuniji obnovljeno in deloma modificirano letalo, za katerega nam dele in nalepke ponuja tudi Eduardova sestavljanka. (Foto: Borivoj Radojčič) Bližnji posnetek raket zrak-zrak z IR-vodeno raketo R-I3M (na notranjem nosilcu) in radarsko vodeno R3R. (Foto: Tone Furlan) 30 | junij 2013 MAKETAR.STVC Na letalskem mitingu »Cerklje 2000« se je HRZ predstavilo z letalom MiG-21bis »Osvetnik Dubrovnika«, s katerim je pilot Ivan Selak 15. 5. 1992 preletel na hrvaško stran. (Foto: Andrej Kogovšek) tipe, modifikacije in uporabo tega letala od začetka do današnjih dni. Še posebno zanimiv je del, ki opisuje zgodovino uporabe MiG-21 v JVL. Več o publikaciji najdete na www.warpaint-books.com. Eduardova maketa MiG-2 Ibis (Profipack) Ko je pred nekaj več kot dvajsetimi leti češki proizvajalec OEZ izdal prvo resno, a žal ne najbolj natančno maketo letala MiG-21 z možnostjo gradnje različic MF, SMT in bis v merilu I : 48, verjetno ni nihče mislil, da bo to skoraj četrt stoletja edina maketa legendar¬ nega sovjetskega lovca. Nekaj let pozneje je sicer korejski Academy izdal solidno maketo letala MiG-2IMF, iz katerega je bilo z nekaj predelave mogoče izdelati različico bis. Pred dvema letoma pa je uveljavljeni češki proizvajalec maket Eduard na trg poslal svojo prvo maketo letala MiG-21, sprva v različici MF (predvsem zato, ker je ta različica dolga leta služila v Českoslovaškem/Češkem VL*), ki ji je nato sledila še različica bis. Ker je bil lovec MiG-21 bis v sestavu JVL* smo tudi slovenski maketarji to maketo nestrpno pričakovali, še zlasti zato, ker gre za prvo maketo tega lovca, ki jo je mogoče izdelati tako rekoč iz škatle. Ta je zdaj na voljo v izdaji »Profipack« ali »VVeekend«. V standardni Eduardovi embalaži nas v izdaji »Pro¬ fipack« pričaka knjižica z natančnimi navodili za sestavljanje, maske za zaščito pri barvanju prozornih delov, dve ploščici fotojedkanih delov, od katerih so na eni ploščici jedkanice že obarvane (kokpikt in pasovi ter nekateri deli pilotskega sedeža). Plastični deli so razpore¬ jeni na osem drevesc. Drevesce s prozornimi plastičnimi deli vsebuje sestavne dele za vse izdaje Eduardovih MiG-ov, za različico bis pa si lahko izberemo dve različni vetrobranski stekli, pokrov kabine in instrumentalno ploščo, če se določimo, da jo bomo barvali sami. Ostali plastični deli so vliti v sedem drevesc v kakovostni sivi plastiki. Tudi tu si sestavljanka večino sestavnih delov deli z različico MF, za bis pa so v škatlo posebej dodali drevesce J, v katerem je odlita zna¬ čilna večja grba z navpičnim stabilizatorjem, obroč vstopnika zraka in še nekateri manjši deli, ki omogočajo gradnjo različice bis. V škatli dobimo še dve veliki poli odlično natisnjenih nalepk, od katerih je ena cela namenjena izključno drobnim napisom. Naslovnica knjige Mikoyan-Gurevich MiG-21 Fishbed MiG-21 Exercise Markings, nalepke proizvajalca Balkan Models Kot že rečeno, imata Eduardovi maketi MiG-21bis in MF skupnih večino glavnih sestavnih delov, kot so trup, krila, višinsko krmilo, podvozje, nosilci oborožitve itd. Že takoj ob izidu makete se je med maketarji sprožila burna debata, predvsem okoli oblike vstopnika zraka, saj je ta pri različici bis nekoliko širši in bolj zaobljen kot pri različici MF. Omenjeno pomanjkljivost bodo opazili tisti z dobrim vidom in seveda dobri poznavalci MIG-21. Pri Eduardu, so se oči¬ tno odločili za kompromis, saj so odstopanja pri dimenzijah v merilu I : 48 pri delu, ki najbolj odstopa od pravega, na maketi manjša od milimetra, zato bi bila izdelava novega kalupa trupa neekonomična, priloženi deli za različico bis pa omogočajo gradnjo dovolj verodo¬ stojne pomanjšane replike. Večino drobnih detajlov, v katerih se tipa razlikujeta, pa lahko izkušeni maketarji popravijo sami s pomočjo literature ali interneta. Sestavni deli makete so izdelani natančno in gredo brez težav skupaj, kitanje in brušenje skorajda ni potrebno, površinski detajli in gravura pa so vrhunski. Nekoliko bolj poenostavljeno so ponazor¬ jeni le kolesni prostori, kamor se uvleče podvozje letala, podvozje, kabina, pokrov kabine in pilotski sedež. Ker pa so v sestavljanko pri¬ ložene jedkanice, bomo z njimi lahko dopolnili tako kabino kot pilot¬ ski sedež, pokrov kabine pa bo treba, če ga bomo prikazali odprtega, nekoliko dodelati. Enako velja za kolesne prostore in podvozje, kjer bomo morali za večjo pristnost sami dodati ustrezne žične napeljave. Na tem mestu bi pograjal izvedbo sprednjih zračnih zavor, saj so te vlite v trup makete in jih je treba izrezati, če jih želimo prikazati v odprtem položaju, kar je zaradi natančne gravure zahtevno delo tudi za zelo izkušene graditelje. Pohvalim pa lahko izvedbo krmilnih površin, ki so vse odlite ločeno, tako da jih lahko na maketo prile¬ pimo v odklonjenem položaju, brez nadležnega rezanja kril ali repa. Oborožitev letala je skupaj z nosilci kot tudi z dodatnimi rezer¬ voarji za gorivo dobro ponazorjena in obsega tako lovsko, v kate¬ ro sodijo rakete za bližnji zračni boj (R3S, R3R, R-I3M in R60M), kot bombniško oborožitev, kjer najdemo 100- in 250-kilogramske bombe. Avtor Eduardove sestavljanke, opremljene z nalepkami Balkan Models, je makedonski maketar Dragan Cvetic. Naj še dodam, da je Eduard pod blagovno znamko Brassin pri¬ pravil tudi izjemno natančne komplete za dodatno izboljšanje make¬ te, ki vsebujejo podvozje, kolesa, pilotski sedež, oborožitev in mo¬ tor. Za barvanje in označevanje so pri Eduardu pripravili kakovostne nalepke za finsko, poljsko, madžarsko, bolgarsko, indijsko in hrvaško (bis D) vojaško letalstvo. Če se odločite za gradnjo letala MiG-21 Jugoslovanskega vojaškega letalstva, vam priporočam uporabo ka¬ kovostnih nalepk BM-4801 slovenskega proizvajalca Balkan models (www.balkanmodels.si). Za zaključek lahko rečem, da gradnja omenjene makete nikogar ne bo razočarala, saj bo že »iz škatle« lahko zgradil zelo verodo¬ stojen posnetek originala, z uporabo Eduardovih komercialnih do¬ datkov Brassin in nekaj samostojnega dela pa bomo dobili vrhunsko tekmovalno maketo za zelo sprejemljivo ceno. *lzdelie - izdelek *Fishbed (LIN) - Natova oznaka *lap (lovački aviacijski puk) - lovski letalski polk *lae (lovačko aviacijska eskardrilja) - lovska letalska eskadrilja *VL - Vojaško letalstvo *JVL -Jugoslovansko vojaško letalstvo junij 2013 I 31 MAKETARSTVO Gradnja železniške makete Southern Railway (i2.dei) VOJKO TRAVNER V današnjem članku bomo nekoliko podrobneje spregovorili o po¬ drobnostih pri gradnji makete. Te nas spremljajo na vsakem koraku med gradnjo in od njih je odvisno ujemanje sestavnih delov, videz po¬ sameznih objektov, operativnost, zanesljivost delovanja in še marsikaj, kar je očem skrito, ali pa pozneje, ko bo maketa končana, ne bo več vidno. Na sliki I je prikazana namestitev ugreznjenega rečnega dna s pomočjo prečnih letvic in distančnikov. Slika prikazuje spodnjo stran vezane plošče nivoja 15,6. Dno struge je iz 6 mm debele topolove vezane plošče. Preden sestavimo osnovno ploščo (nivo 0,0) in naslednji nivo 15,6, moramo prilepiti tirno podlago iz plute. Lepimo jo s kontaktnim lepi- 1 ... Plošča nivoja 15,6 2 ... Rečno dno 3 ... Distančnik iz vezane plošče 6 mm 4 ... Prečna smrekova letvica s prese¬ kom 10x10 mm 5 ... Izvrtina za pritrditev pod¬ pornika 6 ... Povezovalni pas iz vezane plošče 6 mm 1 ... Plošča nivoja 0,0 2 ... Tirna podlaga 3 ... Podpornik 4 ... Prečna smrekova le¬ tev 10 x 10 mm 5 ... Vezni pas med nivoji 6 ... Zgornji nivo 15,6 7 ... Stena lom (Neostik), ki zagotavlja zanesljiv stik z osnovno ploščo. Vezni pas (5) je prilepljen na prečni nosilec iz smrekove letvice 10x10 mm, ta pa na podpornik iz smrekove letve s presekom 25 x 20 mm. Stena (7) iz vezane plošče, debele 6 mm, predstavlja kuliso na postaji Chattanooga in hkrati loči zunanji vidni del makete pred notranjim skritim delom (slika 2). Elektromagnet za krmiljenje kretnice z originalnima vijakoma, ki sta priložena v embalaži, pritrdimo na 12 mm debel podstavek iz ve¬ zane plošče. Mehanizem naj bo pritrjen pod ploščo. Vodilo (5) skozi luknjo premera 10 mm speljemo do vzvoda kretnice, ki je seveda pri¬ trjen na zgornji strani nosilne plošče (I); (slika 3). Pluta debeline 3 mm je podlaga za tire in tudi vse zgradbe v mestu Cleveland (slika 4). 1 ... Plošča nivoja 15,6 2 ... Podporni steber 3 ... Podstavek elektromagneta 4 ... Elektromagnet 5 ... Vodilo za krmiljenje kretnice 6 ... PVC-skoba za pritrditev žičk 7 ... Žičke za upravljanje elektrO' magneta 1 ... Plošča nivoja 15,6 2 ... Pluta 3 ... Tirna simetrala 4 ... Lesni vijak za pritrditev plošče na stranico 5 ... Rečno dno 6 ... Podpornik za zgornji nivo 7 ... Črta, ki omejuje obseg reliefa 32 I junij 2013 MAKETARSTVO 1 ... Aluminijasti profil 2 ... Nosilna plošča, nivo 0,0 3 ... Tirna podlaga 4 ... Nivo 15,6 5 ... Tirna podlaga Tirna podlaga je na nevidnih delih makete, torej v predorih in na nivojskih prehodih proge širša zaradi lažjega prilagajanja krivinskega radija tirov (3). Na vidnih delih in krajših nevidnih odsekih je tirna podlaga široka točno 22 mm (5); (slika 5). Tirnice položimo na podlago le začasno. Pred lepljenjem tirnic je namreč treba tirno gredo prebarvati še z akrilno barvo (slika 6). Sime- trala tirne grede je hkrati tudi sredina proge in nam je v pomoč pri po¬ laganju tirnic. Zagotavlja točnost trase proge in brezhiben spoj tirnic. Za pritrditev vrtišča makete v osnovno ploščo in aluminijast profil na vsaki strani daljše stranice vstavimo štiri vijake M5 (slika 7). V naslednji številki revije Tim bomo nadaljevali z gradnjo makete. 1 ... Plošča nivoja 15,6 4 ... Sredina tirnice je skladna s 2 ... Tirna greda simetralo, narisano na tirni 3 ... Črta, ki omejuje obseg reliefa. gredi. 1 ... Nosilna plošča 4 ... Tirna podlaga na nivoju 0,0 2 ... Aluminijasti profil 5 ... Vijaki M5 x 50 mm 3 ... Stranica med nivojem 0,0 in 15,6 Računalniške novice + Steve Jobs? s p»® eal _ To s® p -— >«« «1 ■ I III II III II II 'HF' 1 *'*’* ■čni neplačniki na Skrivnosti inovacij Steva Jobsa Akcija velja do 30.08. 201 3 oziroma do razprodaje zalog ter velja samo za nove naročnike. Skrivnosti predstavitev Steva Jobsa 21 številk revije Računalniške novice gsm: 041 393 830 I gsm: 040 222 911 tel.: 01 620 88 03 I mail: narocnine@nevtron.si Naročite zdaj Skrivnosti inovacij Steva Job načela za prodoren uspeh junij 2013 | 33 RAČUNALNIŠTVO Google Sketchup (io.del) DAMJAN GAŠPARIČ Bliža se konec šolskega leta, misli na morje pa so z vsakim dnem močnejše. Za vožnjo po morju uporabljamo različna plovila, modele teh plovil pa učenci izdelujejo pri modelarskem krožku. Pred izdelavo modela je treba takšno plovilo tudi narisati. Primer risanja takega plo¬ vila bomo prikazali v tej številki. Risanje plovila je precej težavno, ker imamo opraviti z različnimi krivuljami in zvitimi ploskvami, za kar potrebujemo kar precej znanja in izkušenj. Če smo bili celo leto pridni pri učenju programa Google Sketchup, nam risanje plovila ne bo povzročalo pretiranih težav. Ome¬ nimo še, da profesionalna različica programa ponuja še veliko orodij, ki naredijo risanje enostavnejše. V programu si pogled (View) nastavimo na Iso. Pri risanju bomo najprej naredili osnovo samo na eni strani, ko pa bomo prišli dovolj daleč, bomo ta del skopirali in ga prilepili prvi polovici. Risati začnemo s štirikotnikom, ki ima razmerje med dolžino in širino 5:1. Izberemo okrogle mere, na primer 500 x 100 mm. Daljša stranica naj bo v smeri rdeče obarvane osi, krajša pa v smeri zelene osi. Po želji lahko osi odstranimo, da nas ne bodo motile. V meniju to storimo tako, da pod View odstranimo kljukico pred Axes. Daljša stranica pravokotnika bo v nadaljevanju predstavljala bok čolna. Na enem delu pravokotnika bomo narisali premec, na drugem pa krmo čolna. Pravokotnik postavimo tako, da bo daljša stranica v vodoravni smeri. Izberemo orodje za risanje lokov Are, kliknemo v zgornjem le¬ vem oglišču pravokotnika in potegnemo črto do sredine spodnje dalj¬ še stranice. Črto primemo in jo upognemo v smeri navzdol za toliko, da dobimo napis Tangent to Edge. Ta lok bo predstavljal eno polovico premca čolna. Drugi lok narišimo na desni strani in bo predstavljal zadnji del čolna oziroma krmo. Osredotočimo se na spodnje desno oglišče pravokotnika. Lok, ki ga bomo narisali, bo potekal od točke, ki je od omenjenega oglišča oddaljena za 100 mm v smeri vodoravne stranice v levo in za 25 mm v smeri navzgor. Za pomoč si omenjeni razdalji odmerimo z orodjem Tape Measure Tool. Z orodjem za risa¬ nje lokov povežemo ti dve odmerjeni točki in lok ukrivimo tako, da se lepo prilega stranici. Med obema lokoma imamo en del daljše stranice, ki je ostal raven. Če želimo, da bo celoten bok čolna ukrivljen, naredi¬ mo lok še na tem delu. Paziti moramo, da bo ukrivljenost loka majhna in da se bo lok prilegal obema prej narisanima lokoma. Zbrišemo vse odvečne in pomožne črte. Risanje boka čolna Narisani del obrnimo tako, da ga bomo videli od strani. Z orod¬ jem Push/Pull za 50 mm povišamo celoten del. Izberemo orodje Se- lect, celoten del označimo s trojnim klikom, kopiramo (Copy) in nato prilepimo kopirani del (Paste). Označeni del še obrnemo. Z desnim klikom odpremo meni, izberemo Flip Along ter nato Red Direction. Zarotirani del s pomočjo orodja Move primaknemo k originalu. Naj¬ lažje to storimo tako, da primemo določeno točko na predmetu in jo prenesemo na želeno mesto. Narisati moramo še spodnji del čolna. Narisani del obrnemo tako, da bomo videli spodnji del. Na eni strani čolna, nekje na sredini nariše¬ mo kvadrat s stranico, ki naj meri 120 mm, tako da na boku sega malo Oba dela sta združena. čez rob. Nato z orodjem Are povežemo najnižjo točko pod dnom čolna in točko, kjer se kvadrat in bok čolna sekata. Črto ukrivimo v lep, ne premočno ukrivljen lok. Risanje spodnjega dela čolna Z orodjem Follovv Me kliknemo na prej narisani del in ga pote¬ gnemo tako, da sledimo robu čolna. Tukaj se nam mogoče ne posreči v prvem poskusu, a z vztrajanjem nam kmalu uspe. Orodje sicer za¬ dovoljivo opravi delo, a pri tem lahko ostane nekaj odvečnih črt, ki štrlijo iz dna čolna, pa tudi na samem dnu nastane veliko vzporednih črt, zato je treba odvečne črte zbrisati. Vzporedne črte na dnu čolna najlažje odstranimo na naslednji način. Z orodjem Select jih s pomočjo miške zaobjamemo, da se črte označijo z modro barvo. Potem z miško izvedemo desni klik ter v meniju, ki se prikaže, izberemo ukaz Soften/ Smooth Edges, s pomočjo katerega zmehčamo robove. Spodnji del čolna z vzdolžnimi črtami 34 | junij 2013 RAČUNALNIŠTVO Opisani način risanja dna čolna sicer da zadovoljiv rezultat, poja¬ vijo pa se velike težave, ko moramo odvečne stvari zbrisati. Orodje Follovv Me lahko uporabimo na še bolj eleganten način, ki nam potem pri brisanju ne povzroča skoraj nobenih težav. Poklikamo vse črte na spodnji strani na boku čolna, med tem ves čas držimo tipko Ctrl, nato pa s tem orodjem primemo ploskev in jo povlečemo v smeri premca čolna. Ko ploskev, ki smo jo narisali, povlečemo dovolj v eno stran, se izriše dno čolna, vendar zdaj brez odvečnih vzporednic. Seveda tudi v tem primeru na določenih mestih nastanejo štrleči deli, ki jih bomo pozneje morali zbrisati. O O O © 0r»9 'o 0*4- sb * f ' ■ f, « n Spodnji del čolna Zdaj poskrbimo še za to, da bo po brisanju odvečnih črt dno čolna ostalo takšno, kot želimo, to je, da med brisanjem črt ne zbrišemo dna čolna. To nam bo šlo lažje od rok, če celoten čoln označimo, po de¬ snem kliku v nastalem meniju izberemo Intersect Faces in nato With Model. Na delih, kjer se levi in desni del dna čolna sekata, dobimo črte, ki bodo pozneje, ko bomo odvečne črte zbrisali, predstavljale rob čolna. O O © © Modtl Presek robov na dnu čolna Sledi brisanje odvečnih črt. Čoln odznačimo tako, da kliknemo mimo njega. Izberemo orodje Erase in začnemo brisati odvečne črte. To delo je dolgotrajno, saj moramo čoln obračati v vseh smereh, ka¬ kšen del tudi povečati, da bolje vidimo vse, tudi najkrajše črte. Neka¬ terih črt ni mogoče zbrisati, saj v tem primeru izgine del dna čolna. Črto lahko kljub vsemu naredimo nevidno oziroma jo skrijemo, in sicer tako, da jo označimo, po desnem kliku pa v meniju izberemo orodje Hide. Za lepši videz lahko premec čolna izvlečemo malce navzven. Izbe¬ remo orodje Move, kliknemo na skrajno zgornjo točko na premcu in jo potegnemo v smeri osi navzven, v našem primeru v smeri zelene osi. Zdaj se lotimo palube čolna. Premca čolna se bomo lotili malo pozneje, najprej pa začnemo s krmo. Čez zgornji del čolna potegne¬ mo črto tako, da ga razdelimo na dva približno enaka dela. Zbrišemo vzdolžno črto, ki poteka vzdolž čez zadnjo polovico čolna. Zdaj bomo na tem zadnjem delu določili debelino stene čolna, preden bomo ta del poglobili. Izberemo orodje Offset in se postavimo na zadnji del O O O © “ “h* 5h< ' " Dokončano dno Lepši premec čolna. Tisti hip celoten zgornji del postane aktiven, kliknemo in povle¬ čemo malo navzven, da se pojavijo črte. Če želimo imeti debelino na primer 10 mm, vpišemo to številko in jo potrdimo z Enter. Izbira orodja Offset na zadnjem delu čolna Zdaj lahko notranji del čolna poglobimo z orodjem Push/Pull. Po¬ globimo ga za 70 mm. Če bi ga želeli še bolj poglobiti, bi zaradi tega, ker je spodaj ožji kot na zgornjem delu, prišlo do popačenja na boku čolna. Ker je po poglobitvi ostalo nekaj odvečnih črt, jih zbrišemo na enak način, kot smo to storili pri risanju dna. Celoten čoln označimo s trojnim klikom, naredimo desni klik ter v nastalem meniju izberemo Intersect Faces ter nato With Model. Odznačimo čoln ter z orodjem zbrišemo črte, ki jih ne potrebujemo. Videz premca čolna lahko zdaj nekoliko izboljšajmo. Premec na¬ redimo še lepši na naslednji način. Na sredi prečne črte, ki deli čoln na dva dela, narišemo navpično črto dolžine 15 mm. Nato izberemo orodje za risanje lokov, potegnemo črto od vrha te kratke navpičnice proti boku čolna, kjer se z bokom stika prečna črta. Dobljeno črto ukrivimo rahlo navzgor, da dobimo nekoliko ukrivljen lok. Ploskev, junij 2013 | 35 RAČUNALNIŠTVO Poglobljen zadnji del Ravno dno čolna Izvlečeni profil na premcu Zbrisane odvečne črte na premcu ki jo dobimo, označimo z dvoklikom in naredimo kopijo (Copy-Pa- ste). Kopirani del prezrcalimo s pomočjo desnega klika, izberemo Flip Along ter nato Red Direction. Z orodjem Nove ta del primemo in ga primaknemo k originalu, da se spojita. Risanje profila na premcu Zbrišemo kratko navpičnico na sredini med obema profiloma ter z orodjem Select in držanjem tipke Ctrl označimo obe krivulji na boku premca, še naprej držimo tipko Ctrl ter z orodjem Follovv Me povle¬ čemo ploskev profila proti sprednjemu delu čolna. Narisani del ima spet precej odvečnih črt, ki jih moramo zbrisati. Označimo celoten čoln in po desnem kliku izberemo Intersect Faces ter With Model. Sledi nekoliko dolgotrajnejše brisanje odvečnih črt. Če kakšne črte ni mogoče zbrisati brez hujših posledic, jo enostavno označimo, po desnem kliku miške izberemo Hide in črto skrijemo. Popravljanja premca pa še nismo končali. Urediti moramo še zadnji del zgornjega dela premca, kjer se je ploskev profila, ki smo jo prej po¬ vlekli, postavila v nekoliko poševen položaj. Če bi jo želeli poravnati s sredinsko prečno črto in s tem odrezati odvečni del, bi iz obeh robnih oglišč na najširšem delu premca morali narisati pravokotnik, ki bi bil visok vsaj toliko, kot je visok profil premca, za osnovnico pa bi imel prečno črto na sredini čolna. Spet moramo poskrbeti za mejne črte med pravokotnikom in premcem s pomočjo ukaza Intersect Faces. Tokrat se na presečiščih pravokotnika in delov premca čolna izrišejo črte, ki nam bodo omogočile, da bomo lažje zbrisali odvečne črte. Če se sredinske prečne črte ne vidi, jo lahko znova narišemo, prav tako navpičnico na sredini prečne sredinske črte. Pozorno pregledamo, ali je še kje kakšna črta, ki jo je treba zbrisati. S tem je premec čolna oblikovan. Premec je dokončan. Na krmi lahko narišemo še klop za sedenje. Na njeni notranji stra¬ ni narišemo pravokotnik, ki naj bo 10 mm pod robom boka čolna. Položaj klopi izberemo poljubno, poskrbimo le za to, da bodo dimen¬ zije sedalnega dela skladne s čolnom. Pri odmerjanju položaja klopi si pomagamo z orodjem Tape Measure Tool. Ko rišemo profil klopi na notranjo steno čolna, se nam lahko primeri, da zaradi ukrivljenosti boka ne moremo narisati celega pravokotnika. Če kakšna črta manj¬ ka, jo lahko pozneje dodamo z orodjem za risanje črt. Tako narisani pravokotnik lahko izvlečemo do nasprotne notranje stene čolna. Ker 36 | junij 201 3 RAČUNALNIŠTVO verjetno tudi notranja stena na nasprotni strani ni ravna, pravokotnik izvlečemo nekoliko dlje, in sicer za toliko, da sedalna deska v celoti prehaja v steno čolna. Poskrbeti moramo še za to, da se pojavijo črte na tistem mestu, kjer sedalna deska prehaja v steno čolna (Intersect Faces), kot smo to v članku že večkrat pokazali. Odvečnih črt zdaj ni, zato brisanje ni potrebno. Čoln s klopjo Čoln obrnemo tako, da ga bomo gledali od odzgoraj. Narisali Odstranimo lahko še črte, ki so ostale na bokih čolna. Zbrišemo jih z orodjem Erase, če kakšne črte ne moremo zbrisati, pa poskusimo tako, da črte označimo in po desnem kliku miške izberemo Hide. Čoln brez črt na bokih Površine lahko po želji pobarvamo s primernimi barvami in s tem je naš čoln dokončan. Se malo in kmalu bo konec šolskega leta. Uživajte na počitnicah in poskusite narisati še kaj zanimivega. bomo še zadnji sedalni del. Odmerimo 40 mm od notranjega dela ste¬ ne čolna proti premcu. Na tej razdalji prečno na čoln narišemo črto. Nato ploskev, ki jo ta črta odmerja od zadnjega dela čolna, povlečemo za 40 mm navzgor. S tem smo dobili sedalni del na krmi. Zadnji sedalni del na krmi .amera 0taw Jools Zčmdow Help 9C : 4.*CPMWl! . »t®«^ TT C X «tž B & Bi _W¥lW»Br»l Dr< S * o*«- Shift • O«« Pobarvan čoln z zadnje strani Pridruži se reviji TIM tudi na facebooku. facebook.com/revijaTIM www.tzs.si/revija-tim DraftSight 'AD DraftSight je profesionalen 2D CAD program, ki omogoča izdelavo in urejanje 2D risb in dokumentacije v DWG in DXF formatih. Deluje v okoljih Windows, Mac j Linux. IB-CADDV 0.0.0. Naložite si svojo brezplačno verzijo programa že danes! DUNAJSKA CESTA 106 1000UUBUANA tel: (01)56612 55 , - . , e-rnaii. solidworks@ib