rostarina plačena u gotovom God. X. BroJ 33. N mam U Zagrebu, 19. augusta 1938. Pojedin.? broj Din !.— f - Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARTKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a V —-—- ✓- ' Z rednim plačevanjem naročnine iz¬ vršujete svojo dolžnost in s tem iz¬ vršujete dolžnost tudi napram svo¬ jemu narodu v Julijski Krajini, ker je »Istra« edini list, ki zastopa nje¬ gove interese. s___ -J GIASILO SAVEZA JUGOSLOVENSKIM EMIC.UANAJA IZ JULIJSKE KRAJINE STARI IN MLADI MEDJUSOBNE OPTUŽBEIZMEDJU POLJSKE I NJEMAČKE Deklaracija o uzajamnoj zaštiti manj! na ostala je samo na papiru — Od sistema vladavine za visi postupak sa manjinama Kada_ smo lanjske godine prigodom deklaracije poljsko-njemačke o uzajam¬ noj zaštiti manjina bili izrazili sumnju da bi se mogao postupak s manjinama u Poljskoj i Njemačkoj izmijeniti iz razloga što postupak s manjinama zavisi od sistema vladavine, nismo mislili da čemo tako brzo dobiti potvrdu za našu tvrdnju. Sada donosimo čianak po »Obzoru« iz »Neue Ziircher Zeitung« koji glasi: »Njemačka i poljska vlada opet su za- podjele pregovore o zaštiti manjina. Sve¬ čana deklaracija od 5 XI 1937., u kojoj su obje države zajamčile svojim manjinama širokogrudan postupak. bila je udarac po vodi. Učestale su tužbe o progonima sa Strane oblasti, o nasilnoj politici. koja ide za denacionalizacijom manjina. Pa ako da- nas Berlin kuša postiči nove garancije za Nijemstvo u Poljskoj, on to čini u prvotne redu zato da postigne bolju platformu za svoje tužbe protiv Cehoslovačke. Valja naime znati da je broj sudetskih Nijemaca danas veči nego li godine 1919. Sudetski Nijemci imaju svoja društva, svo- ju štampu svoje škole pa i vlastito sve- učilište i dvije tehničke visoke škole. A kako stoje Nijemci u Poljskoj? Evo neko¬ liko brojaka. U čitavoj Poljskoj bilo je školske go- die 1922-23. (nakon što se slegao prvi ise- ljenički val) 1550 pučkih škola s njemač- kim nastavnim jezikom. Te je škole poha- djalo 93.214 djece. Školske godine 1934-35 preostalo je od tog broja samo 768 škola sa 62.700 djece. Idučih godina, koje su bile u znaku novoga prijateljstva izmedju Varšave i Berlina splasnuo je broj nje- mačlcih pučkih škola na 428, a broj polaz nika na 40.700. Samo 185 škola podržava vlada, dok su sve ostale privatne. U višini školama spao je broj djaka od 7.700 na 3.100. U pokrajinama Poznanj i Pomorje smanjio se broj javnih njemačkih škola te¬ čajem 13 godina od 557 na 152. U Pomorju ide danas večina njemačke školske djece u poljske škole, u Poznanju gotovo polo¬ vica. U Volinju gdje živi od prilike 50.000 Nijemaca, spao je broj njemačkih pučkih škola od godine 1932 do danas od 80 na 22. Najbrže napreduje kolonizacija u šleskom vojvodstvu. Ova pokrajina veo- ma je važna i kao industrijsko područje i kao vojno operaciona baza prema Nje¬ mačkoj. Nakon diobe Gornje Šleske ostalo je u Poljskoj 318.786 Nijemaca, koji su tvorili četvrtinu pučanstva, spomenutog vojvodstva. Popis pučanstva godine 1931 navodi samo 90.500 Nijemaca, a danas je taj broj znatno manji. Početkom ove godi¬ ne zatražilo je preko 60.000 Nijemaca pro- mjenu imena, kako bi njemačka imena na- domjestili poljskima. Početkom nove škol¬ ske godine javilo se u njemačke škole u Šleskoj, samo 5.3 pošto školske djece. ko¬ ja prvi put polazi u školu. Njemački ro¬ ditelji organizirali su školski štrajk, no oblastima je uspjelo da taj štrajk uguše osjetljivim globama i zatvorom. Njemačka narodna skupina tuži se, da poljske oblasti oduzimaju kruh njenim pripadnicima. Oko 7.500 radnika i nekih 1000 namještenika. što če reči 80 pošto za rad sposobnih Ni¬ jemaca. nema posla. Veliko je i nezado¬ voljstvo zbog zakona o pograničnim zona¬ ma, koji je proglašen prošle godine. Pre¬ ma tom zakonu vrijede posebni propisi za posjed zemlje u zapadnim pokrajinama i to 30 km od granice. Prema primjeni toga zakona poljskim je Nijemcima gotovo ne- moguče kupovati zemlje a veoma je ote- ščan i zakup u spomenutom području. Pri- silnom prodajom odnosno agrarnom refor- mom i drugim mjerama izgubili su tam.o- šnji Nijemci oko 500.000 hektara zemlje. Što se tiče ukupnog broja Nijemaca u Poljskoj, taj bi broj prema njemačkim po- datcima imao iznositi oko milijun. dok službeni popis pučanstva u godini 1931 spomin je samo 741.000 Nijemaca, te nema sumnje da je danas taj broj još manji. _A kako je Poljacima koji su njemački državljani, te žive u Trečem Reichu? O tom se vode beskrajne diskusije. Prema poljskoj teoriji ima naime u Njemačkoj blizu 1,500.000 Poljaka. Od toga večina (800.000) živi u njemačkom dijelu Gornje Šleske, a 250.000 u Mazurima i na Visli. Nijemci medjutim ne priznajo ove brojke ističuči da »svijesnih« Poljaka ima u Nje¬ mačkoj 45—50.000. Ti svijesni Poljaci imaju svoje novine, organizirani su u po¬ sebnim društvima, a služe se svojim ma- terinjim jezikom. Priračunamo li ovim svi- jesnim Poljacima — vele Nijemci — i sve one elemente, koji još kako tako razumiju poljski, dobit čemo najviše 200.000. Sta- tistički se podatci prema torne bitno raz- likuju prema torne da li su iz njemačkog ili poljskog izvora. Nema sumnje, nastavlja švicarski list. da poljski i uopče slavenski idiom u Nje¬ mačkoj nazaduju, te da je to historijski proces, koji je nemoguče zadržati. Još se u 18 stolječu čula u dijelovima Westfalena i Donje Šleske slavenska riječ, kako je to zapazio i filozof Leibnitz. U gradu Breslau (slavenski: Vratislava), govorilo se pred sto godina poljski. Vendski jezik ne nalni socijalizam došao na vlast borba manjina postala je sasvim beznadna. Ma¬ zurski jezik postao je dijalektom starih lju¬ di. te je veoma vjerojatno da če s njima izumrijeti. — Poljacima je ipak nešto bolje, buduči da Berlin pravi koncesije, kako bi se održala fikcija dobrih odnosa izmedju Varšave i Berlina. Tako na pr. Poljaci ne trebaju slati svoju djecu u or¬ ganizacija hitlerovske omladine, no Poljaci se pravom tuže da totalitarni sistem na- cionalnog socijalizma svojim odgojnim, tiskovnim i socijalno-gospodarskim zako- nodavstvom koji onemogučuje egzlstenciju svima onima, koje ne smatra punokrvnim Nijemcima. Svuda gdje žive njemačke narodne sku¬ pine, bili to sudetski Niie ,iei u Češkoj, Ni¬ jemci u Memelu, Danskom Schlesvvigu, u Eupen-Malmediu u Belgiji, ili u Poljskoj, priključak Austrije 111 Reichu probudio je nove nade stvorivši u nekim krajevima at- mosferu, koja nije nimalo pogodna za rješavanje manjinskih pitanja. U disci- pliniranoj njemačkoj štampi nema odje¬ ka ovih pokreta (ili su ti odjeci veoma ublaženi) no tamo gdje nema cenzure ili je ta cenzura nepotpuna, javljaju se gla¬ sovi, koji traže revanš i bezobzirnu eks- panziju. Jedan sudetsko-njemački časopis (»Der Ackermann aus Bohmen«), pokre- nuo je nedavno misao konačnog obračuna izmedju velike Njemačke s jedne Strane, te Poljske i Italije s druge Strane. Takovi glaso.vi dopiru naravski u Polj- čuje se samo u Lužici nego dopire sve do sku, te služe poljskim patriotima kao po- Šleske. Savez Poljaka u Njemačkoj, koji buda i opravdanje da nastave akciju oko se bori protiv germanizacije, nastoji za- brzog i bezobzirnog koloniziranja kako b< držati ovaj proces, no nakon što je nacio- se osigurali od njemačke ekspanzije. XXII. GLAVNA SKUPŠČINA MEDNARODNE ZVEZE DRUŠTEV ZA LIGO NARODOV REZOLUCIJE ZA ZAŠČITO NARODNIH MANJŠIN V dneh od 5. do 10. julija tega leta se je vršila XXII. glavna skupščina Medna¬ rodne zveze društev za Ligo narodov v Kjobenhavnu. Poleg raznih nujnih resolu¬ cij, ki poživljajo včlanjena društva, da po vladah svojih držav skušajo doseči čimprej mirno rešitev spora v Vzhodni Aziji, v_ Španiji in Češkoslovaški ter pro¬ blema Židov in beguncev, je bila sprejeta tudi obsežna resolucija o narodnih manj¬ šinah, ki se bo predložila prihodnjemu za¬ sedanju Društva narodov, ki se bo pri¬ čelo 12. septembra t. 1. Resolucija, ki je tudi za naše manjšine onstran meja velike važnosti, se glasi v celoti tako-le. Glavna skupščina je prepričana, da se more na stalen način jamčiti mir samo tedaj, ako se odstranijo vsi vzroki nape¬ tosti. k: danes tako globoko vznemirjajo Evropo; želi, da bi videla udejstvovati prija¬ teljsko ureditev manjšinskega problema, ki bi ugodila upravičenim pritožbam manjšin in bi odstranila nejevoljo, ki vlada, med njimi ter bi državam, čigar ljudstvo je et- niško sorodno z manjšinami, vzela vsako pretvezo za ogroževanje mirnega razvoja in samostojnosti države, v kateri so te manjšine, in bi tako prispevala k ustva¬ ritvi bolj zdravega gospodarskega polo¬ žaja v Evropi in k ohranitvi miru. Zato stavlja sledeče predloge: L Pravice manjšinskih državljanov do življenja, svobode in do popolne enakosti z večinskim narodom njihove države se mora jamčiti na bolj učinkovit način ka¬ kor doslej, bodisi na polju mednarodnega kakor na polju notranjega prava; 2. Da se pripravijo te izpremembe, ki so potrebne za realizacijo namenov, označe- ... ? e za Y e< ? a ^ s * v . a ' ma 0 . za< ^ ovo " Ž nih v predidočem odstavku, se morajo pri- bivi položaj veliko in^ velikih manjšin raz- 4 t e gniti 1. sodelovanju strokovnjaki, ki po¬ mil narodnosti v več evropskih državah t zna j 0 manjšinske probleme in manjšinske eden izmed vzrokov sedaj v Evropi vla¬ dajočega vznemirjenja; smatra, da je bila v nekaterih državah dosedaj zaščita manjšin nezadostna in da način, kako se je izvajala, nikakor ni za¬ dostoval za ohranitev narodne, gospodar¬ ske in kulturne bitnosti manjšin in njiho¬ vega imetja in da ni jamčil njihovih pra¬ vic, tako da se njihove potrebe ne morejo spraviti v sklad s potrebami države, ka¬ teri pripadajo, kakor bi bilo v njihovo skupno korist; organizacije, tako da bi proučevali vse odredbe, ki naj se sprejmejo v to reformo mednarodnega prava; * 3. Ustanovi naj se stalna komisija, ki bi bila v pomoč svetu Društva narodov pri izvrševanju odredb v zaščito manjšin; 4. Na noben neopravičen način se ne smejo omejevati kulturni stiki med ljudstvi iste narodnosti v različnih državah; (Konec na 2 strani) Med starimi in mladimi so razlike. Te razlike so cesto talce, da nastaja iz njih vprašanje, ki ni enostavno in ga ni mod re¬ šiti kar mimogrede. Posebno je to moči za¬ slediti danes, v času naglih spremembah, ki so jih preživele starejše generacije, zakore¬ ninjene v časih, ki imajo le malo, ali pa nič zveze z današnjimi razmerami in pa med mlajšimi, ki preživljajo svojo rast in črpajo vzgojo v najbolj neurejenih trenutkih, ka¬ kršnih prejšnje generacije niso preživljale, vsaj s tako naglico ne. Problem sam, neglede na trenutne zgo¬ dovinske posebnosti, pa je že v naravi sa¬ mi. Na eni strani odmiranje na drugi strani nova rast, na eni strani mirno in urejeno življenje, na drugi strani borba za obsta¬ nek iti še so razlike, ki so tu bolj, tam manj vidne. V vse bi se bilo težko spuščali in bi zavedlo predaleč. Se pri tem se moramo omejiti, kolikor se da, le na še najožje razmere, ki nudijo tudi dovolj možnosti, da se spoznamo s tem vprašanjem. Naša starejša generacija je črpala svojo vzgojo v času pred vojno. Bilo je to v času, ko so se sicer vršile v Primorju borbe, a je lahko rečeno eksistenčno vprašanje bilo za vsakega že naprej rešeno. Na izjeme se tu seveda ne oziramo. Uradniški poklici, ki jih je redila mačeha Avstrija, so si že ob vsto¬ pu očrtali svoj življenski cilj, ki je izzvenel v — pokojnini. Zasebni in bolj podjetni so imeli dovolj možnosti za ureditev življenja in ni jih mučilo toliko skrbi kot danes. Borbeno je moralo postajati edino delavstvo, ko ga je pričel pritiskati kapital. Toda tudi to je postalo za naše razmere problem še precej pozno. Vidimo torej, da te eksis¬ tenčne borbe pred vojno skoro niso poznali in da to ni tvorilo za našo starejšo genera¬ cijo problema niti približno ne tako ostre¬ ga kakor je danes. Nič čudnega ni torej če je včasih potožil kdo od naših » abesincev«, da ga je ta ali oni umirovljeni rojak pognal in nahrulil, češ, naj si najde dela in naj ne berači. Za večino je tvorila šolska vzgoja, pri¬ krojena cesarsko kraljevim potrebam ta¬ kratne države, začetek in konec vsega štu¬ dija in intelektuelhega dela. Do pičice na¬ tančno in vestno opravljanje službe je tvo¬ rilo dalje edino skrb preko dne, zvečer pa omizje ob kvartah ali kvantah ter ob ko¬ zarcih. Politična borba in delo je bilo pre¬ puščeno le nekaterim, ki so se s tem po svoje igrali, ali pa tudi v resnici stremeli za nekim ciljem, ki naj bi prinesel narodu, ne le njim, koristi in ga dvignil. Teh je bilo malo. Na nesrečo se je namreč slovenska po¬ litika kmalu razdelila v dva tabora, ki sta še šla med seboj prave sovražnike in se, na žalost, še vedno tudi gresta. Vsak posamez¬ nik se je tako kmalu opredelil v ta ali oni tabor, nekaterim je .bilo že celo naprej do¬ ločeno mesto, kam spada. To je bilo splošno in na srečo moramo reči, da Primorje v tem oziru ni bilo tako ostro razdeljeno in, da so se tu vodile borbe, ki jih drugod Slo¬ venci niso tako zelo poznali. Gre namreč za nacionalno borbo, ki se je pričela izražati tudi v borbi za slovenske šole, za upravo, sodstvo itd. Toda tudi ta borba nosi pečat časa in generacije. Najsvetlejša točka iz naše nacijonalne zgodovine najbližje preteklosti, ki smo jo tako kmalu pozabili in tako nestvarno razu¬ meli, je bila brez dvoma doba taborov. Na- cijolnalno navdušenje je prekipevalo, pro¬ gram Zedinjene Slovenije je navduševal ljudske mase in celo v najbolj ogroženih točkah, se je slišal odmev tega klica. Mno¬ go udarnosti, pomešane sicer nekoliko s sen¬ timentalnostjo in jokavostjo, ki je tako last¬ na Slovencem, je kazalo to gibanje. Toda borba, ki je začela, se ni v istem tempu na¬ daljevala in mesto udarnosti, stvarnosti in načrtnega dela, s katerim bi morale oploditi ta prvi in močan zalet, so bodoče generacije odnesle in pridobile od gibanja le krepke in doneče besede, pa mnogo, preveč čustveno¬ sti. Zaprle so se v čitalnice, in slično, kjer so lepe deklice recitirale rodoljubne pesmi, bradati govorniki stresali fraze, pevski zbori pa grmeli pesmi, ki so vzbujale kurjo polt. Vse to je imelo tudi svoj pomen in namen, h da ne bi smelo postati bistvo in edini smoter vsega. dela, ki je doseglo višek, če je društvo 'dobilo svoj prapor. (Pretiravanje sicer ni na mestu, a včasih potrebno, da se opazi napake, ki so postale usodne.) Ko se s je del Slovencev tako izživljal je večina ljud¬ stva. ostala osamljena in ni vedela testo za vse, kar se godi okoli Politiki so namreč prišli med ljudi le, kadar so rabili njih gla¬ sove, kar se je dogajalo tudi v Primorju, Ko hi morali ob koncu vojne Slovenci rešiti svoje probleme, se je pomanjkanje vezi med politiki in ljudstvom in pomanjkanje po¬ litične enotnosti jasno pokazalo, ko nihče ni vedel, kaj je njegova naloga in so posa¬ mezniki celo šli v deputaciji po pomoč k »antanti«, da napravi ta red. Če primerjamo današnji položaj s ta¬ kratnim, vidimo po vsem. da je večina sta¬ rejše generacije ostala zvesta svojim predni¬ kom in jih še vedno zvesto posnema. Kdo vied nami ni prisostvoval večerom, ki so ga sicer ganili a niso pustih v njem ničesar, kar bi ga prisililo k razmišljanju in delu. Del mlajše generacije je celo sledil po tej poti, dokler ni končno nastala neka čudna prehodna doba, ko je končalo prejšnje in se niso mogli znajti pred nečim novim, stvar nim. Vojna je razbila življenje našemu ljud¬ stvu v Primorju tako, da je ni družine, ki ne bi danes čutila njenih posledic. Nastal je poleg tega za nas problem emigracije. Ljud¬ stvo v Primorju je ostalo in je moralo sko¬ ro nepripravljeno sprejeti borbo, emigracija pa je lahko večinoma mirno nadaljevala svo¬ je »delo«. Kolikor ga ni prilagodila, novim razmeram, ga je tudi večjidel nadaljevala po svojih starih potih. V tem pa je moral na¬ stati spor med starimi in mladimi. Mladina, ki naj bi danes posegla v delo in borbo, je rastla med vojno. Po vojni je hotela ubrati pot v življenje. In tu je brez ozira na poklic in stan. zadela ob ovire, ki jih starejši niso poznali in jih ne poznajo. Stvarnost je postala prekruta, da ne bi po¬ gledala mladinna vanjo. V tem iskanju je nastal konflikt med starejšimi in mladimi, ki je na zunaj dobil najrazličnejše izraze zlasti v ostrem političnem sovraštvu, ki ve¬ de često do težkih posledic. Politička nestrpnost je stara in naša iz¬ redno razvita lastnost, ki pa se skuša vce¬ piti tudi mladini V svojem najširšem, obsegu vede do velikih napak, ki jih plačuje vse ljudstvo, v ožjem pa, često vede do popolnega uničenja posameznika, ki ho¬ če stati trden na svojem stališču in prepri¬ čanju. Ta razdor je nastal r, slovenski poli¬ tični zgodovini, ko se je. po Mahničevi za¬ slugi, razdelil slovenski narod med klerikal¬ ce in liberalce in se je nato zaostril, bolj umetno, v vse smeri, in skoro na vsa prepri¬ čanja Kakor hitro dobi kdo svoj pečat je za vse druge, kot tam. kamor spada, okužen Potrebne enotnosti ni. Ta lastnost se vleče skozi generacije Toda, če naj bi vse ostale še tako slabe lastnosti podedovali in jih sprejeli, te ne smemo in ne moremo. Ne sme¬ mo vsled ozkih' pogledov političnih skupin, zgubljati intesov celote Življenje nam si¬ cer narekuje v tem svojo pot Mladina se je od starejših generacij le malo okoristila in če jim bomo sledili, bo ta očitek lahko pa¬ del tudi na nas. V tem oziru bi morali ub¬ rati svojo pot, in slediti v tem mladini, ki iš¬ če skupnost in ne razdora. Vzgled nam nudi lahko češka mladina, pa tudi njih starejša generacija, ki je znala pripraviti svoji mla¬ dini podlago, na kateri bo lahko gradila svojo bodočnost Š, K. STRANA 2. »ISTRA« BROJ 33. XXII. GLAVNA SKUPŠČINA MED¬ NARODNE ZVEZE DRUŠTEV ZA LIGO NARODOV (Nadaljevanje s 1- Strane) 5. Nobena oseba se ne sme na noben način, posredno ali neposredno, prisiliti, da se odreče ali zapusti svojo narodnost; 6. Pospeši naj se postopanje glede pri¬ tožb manjšin; 7. Skupščina končno ugotavlja, da ome¬ njene nevarnosti se ne pojavljajo samo v državah, ki so sedaj podrejene manjšin¬ skim obveznostim, temveč enako tudi pov¬ sod tam, kjer obstojajo manjšine, katerih upravičene zahteve se niso izpolnile. Zato spominja vse države, ki so članice Druš¬ tva narodov, na sklepe skupščine iz leta 1 922. in iih poživlja da vestno izpolnijo te sklepe po besedi in pc duhu. Na drugi strani poživlja skupščina vsa društva, da naj sestavijo in predložijo se¬ kretariatu za obravnavo na eni prihod¬ njih «kupščin študijo o koristih in nerod¬ nostih. ki bi nastale, ako bi se dovolile kolektivne pravice manjšinam v vseh dr¬ žavah. Ta študija naj upošteva toliko in¬ terese države kakor prizadetih manjšin kot skupin in kot individualnih članov manj¬ šine. Žal ne moremo poročati, kdo je zasto¬ pal jugoslovanska društva za Društvo na¬ rodov na tem kongresu, in tudi ne vemo, kako se bo izvajala v zadnjem odstavku omenjena zahteva pri nas. KONGRES EVROPSKIH NARODNIH MANJŠIN Kakor smo že javili, se bo 25. in 26. t. m. vrši! kongres narodnih manjšin in sicer tokrat v Stockholmu. Predsedoval bo za¬ stopnik naše manjšine iz Italije dr. Josip \Viifan. Dr. Engelbert Besednjak pa bo, kakor smo poučeni, iznel na kongresu re¬ ferat. Dnevni red kongresa je: 1. Otvori¬ tev, 2. narodnooni problem v povojni dobi, bilanca, k ogrožanje miru zaradi neupo¬ števanja narodnostnih pravic, 4. zahteve narodnosti. Njihova etiška utemeljitev. Njen pomen za razvoj evropskega prava. 5 organizacijska vprašanja. BRITANSKI GORNJI DOM PROTIV RASNIH PROGONA Na sjednici britanskog Gornjeg do¬ ma ko ja je bila posvečena bjeguncima, biskup Chichester uzeo je u diskusiji Ži¬ dove u obranu. »Židovi su večim dije- lom zdrav i marljiv partner u društve- nom životu. Ja ne mogu shvatiti, rekao je biskup, da se njemačka rasa može tako poniziti, zaprljati sa svojim kuka- vičkim napadajima nacionalnog socija- lizma protiv »nearijevaca«. U nijednom periodu njemačke povijesti nije tako ra¬ dio niti jedan njemački vladar. Takvi j napadaji ostaju mrlja na njemačkoj rasi«. VATIKAN PROTIV FAŠIZMA »Manchester Guardian« bavi se no¬ vem fašističkom politikom o rasizmu i veli ovo; »Oni, koji su podržavali tijes- ne odnose s iskrenim fašistima, odkada Je Italija stupila u tijesne veze s Nje- mačkom, znaju s kolikom su zabrinu- tosti mnogi od njih promatrali even¬ tualni, »ideološki« pritisak jačeg partne- ra osi Berlin—Rim, koji bi mogao pri¬ siliti Italiju, da istupi protiv svojih 60.000 Židova i tako preidne s tradicija¬ ma svoje rano tolerantne latinske kul¬ ture. Kao i u Velikoj Britaniji, tako je i u Italiji vodjena posljednjih godina protužidovska propaganda, premda je tamo bila možda istaknutija, jer su je propovijedala dva fašistička lista sa znatnom nakladom »Regime Fascista« i »II Tevere«. Treba se medjutim nadati, da sadašnja protužidovska kampanja u Italiji ne če udaljivati se od smjernica službene obavjesti, koja je objavljena u februaru ove godine u »Informazione diplomatica«, a u kojoj se je isticalo, da fašistička vlada nije nikada pomislila niti misli poduzeti političke, ekonomske ili moralne m j ere protiv Židova, osim naravno protiv onih, koji bi bili protiv- ni fašističkom režimu. Protjerivanje dra Davida Kleinlerera, rimskog dopisnika važne »židovske brzo¬ javne agencije«, bilo je predhodjeno protjerivanjem Heiz Ludwiga u aprilu ove godine. No dok je ovaj protjeran iz Italije radi, kako se je javilo — njegove novinarske aktivnosti, dotle je dr. Klein- lerer protjeran radi njegovog »opčeg držanja«: Nakon ovog je protjerivanja osnovan »Generalni direktorij za demo- grafiju i rasu«, a idučeg če mjeseca po¬ četi u Rimu izlaziti revija »Obrana ra¬ se« Možda če ova kampanja biti vodje¬ na na akademskoj bazi i biti ograniče- na, ako se misli da je čak to potrebno, za to da se dade poticaja Talijanima, da se žene odnosno udaju samo s Tali- jankama odnosno Talijanima. Rasistički progoni ne bi samo izazvali antagoni- zam vanjskog svijeta protiv Italije, več bi stvorili i tešku podjelu med ju samim Talijanima, jer papa je več otvoreno osudio rasnu doktrinu, koja je zaista potpuno strana univerzalnim pogledima rimske crkve, kojoj velika večina Tali- jana još uvijek pripada«. Od Soče do Hečine — ^ odV*rigi€tntt do Kamen^nha DROGOVI VLABIMIRA GORTANA POŠTENI SU KUČI Amnestija učesnlka u Beram, august 1938. — Dne 15 ovog mjeseca došli su kuči osudjenici iz Gortanovog procesa Živko Gortan, te Dušan i Vjekoslav Ladavac. Pred mje- sec dana bio je pusten amnestijom Ba- čac Viktor. Kako je več poznato 24 mar- ta 1929 dogodili su se incidenti prilikom izbora. U jednom incidentu pao je Ivan Tuhtan iz Trviža. U Gortanovom pro- Gcptanovom procesu cesu bili su osudjeni na 30 godina tam- nice, dok je sam Vladimir Gortan osu- djert na smrt i streljan. U zatvoru su preživjeli dakle 9 godina. Dušan Lada¬ vac je našao na povratku praznu rodnu kuču, jer mu je u medjuvremenu umr¬ la majka i sestra, Bačacu je umro brat (pomračio mu se um), a Živku Gorta- nu umrla je majka od tuge za sinom. Osem mrtvih od eksplozije plina Preteklo nedeljo 7 t. m. se je zgodila v Trstu težka nesreča na ladji, ki služi za prevoz banan »Ramb II.«. Ladja je bila v popravilu in delavci so jo ravno nanovo prepleskali. Ko so hoteli nato na ladji mehaničarji zvariti železne de¬ le, je prišlo do eksplozije, ki je na me¬ stu ubila Antona Falcona, Josipa Kell- nerja in Remigija Postojno. Ruggero Ruggeri in Mihael Falconetti sta umr¬ la v rešilnem vozu. V bolnišnici so umr¬ li Jakob Koršič, Virgilij Opara, Marcel Kumin. Ranjeni so štirje: Alojz Žerjal, Anton Parovel, Ivan Klinič in Franc Kreše vič. Domnevajo, da je eksplozija nastala zaradi velike vročine, ki je vplivala, da se je firnež izredno hitro sušil in da so se zaradi tega prostori na ladji napol¬ nili z vnetljivimi plini, ki so nastali iz sušenja firneža in drugih barv. Ti pli¬ ni in pare so se pomešali z zrakom in tako je nastal pravi pokalni plin. Na nesrečo je potem eksplodirala še bom- bola s kisikom, ki so jo rabili pri vare- nju. Nesreča je zelo potrla tržaško pre¬ bivalstvo. Tržaški župan Salem je poda! ostavko Tržaški listi so prinesli kratko vest, da je cav. di gr. cr. Enrico Paolo Sa¬ lem podal ostavko na svoj položaj. Nje¬ govo mesto je začasno zasedel podžupan dr. Francesco Marcucci. Tržaški župan Salem je kakor znano, moral podati ostavko v zvezi z raznimi protižidovski- mi odredbami in rasističnimi ukrepi, ki so jih uvedli pred kratkem v Italiji. Že od prej je imel odlikovanje viteza z ve¬ likim križcem italijanske krone. &ove avtobusne vese med Italifo in Jugoslavijo Pred kratkim je bilo na tujsko-pro- metni konferenci sklenjeno, da se čim- prej vzpostavi obojestranska avtobusna veza Bled—Sušak in Trst—Gorica—Bled. Progo Bled—Sušak je prevzela Zveza za tujski promet na Sušaku, progo Gori¬ ca—Trst—Bled je pa prevzelo znano podjetje F. Ribi & Co. iz Gorice, ki je imelo za to progo že prej dovoljenje. Poskusna vožnja se je vršila 13 t. m. s prihodom na Bled ob 8 zvečer. Ta pro¬ ga bo v obratu vsako soboto s povrat¬ kom v Trst v nedeljo zvečer. S tem bo omogočeno krajše bivanje Tržačanom in Goričanom na Bledu in v Ljubljani. Slabi uspehi na sred. šolah v Trstu Poletni termin za zrelostne izpite na srednjih šolah v Trstu se je zaključil s pravo katastrofo. Ako izvzamemo uči¬ teljišča, je izdelalo od vseh kandidatov na raznih zavodih le od 3 do 5 odstot¬ kov. Padli so celo taki dijaki, ki so bili vsa leta skozi odličnjaki in kot taki proščeni visokih školskih taks. Zna¬ čilno je, da so uspehi samo v Trstu ta¬ ko katastrofalni, dočim so uspehi v Go¬ rici, Kopru in na Reki prilično enaki uspehom v drugih pokrajinah. Stroga kontrola moke Reka, avgusta 1938. — (Agis). — Nad potrošnjo moke je v reški pokra¬ jini uvedena stroga kontrola, odnosno so oblasti že v naprej določile količine moke, ki jih sme dobiti vsak pek pose¬ bej. Nove ceste v snežniškem gozdu II. Bistrica, avgusta 1938. — (Agis). — Tvrdka Mareschini iz Reke je prevzela nekatera cestna dela v snež¬ niških gozdovih. Med drugimi bo zgra¬ dila tudi nekaj novih cest, ki najbrže bodo služile tudi v druge in ne samo za gozdne namene. Dela je oddala uprava gozdov princa Schonburga-WaIdenbur- ga v II. Bistrici. Princ Humbert v reški pokrajini Reka, avgusta 1938. — (Agis). — Kot so že časopisi poročali, je princ Humbert obiskal razne kraje v reški po¬ krajini. V nedeljo 31 julija je obiska: Reko, kjer ga je pozdravilo vojaštvo in civilno prebivalstvo. V ponedeljek 1 avgusta je bil v Trnovem in Ilirski Bi¬ strici, kjer je pregledal vojaške čete, zlasti one, ki so v bližnji okolici na vo¬ jaških vajah, in sicer na Topolcu, v Vrbici in Dobrepoljah. Tu se je v pri¬ sotnosti princa zgodila nesreča: avto, poln vojakov se je prevrnil čez nasip pod cesto, štirje vojaki so bili na me¬ stu mrtvi, 16 pa težko ranjenih in so jih prepeljali v tržaško bolnico. V Trnovem je med drugim obiskal tudi novo zavetišče za matere in otro- ke. Upravnik posestev princa Schonbur- ga-Waldenburga je povabil princa Hum- berta na lov v snežniške gozdove. Princ se je vabilu odzval in se odpeljal na Mašun, toda radi slabega vremena se najbrže lova ni mogel udeležiti. Enafst oseb mtruplienih s pokvarjeclm mesom Enajst oseb iz Marezig so morali pre¬ peljati v koprsko bolnišnico, ker so se zastrupile s pokvarjenim mesom pogi¬ nulih krav. En otrok izmed teh je že umrl. Oblasti so uvedle preiskavo, ki je potrdila, da so se ljudje hranili z me¬ som živine, ki je poginila zaradi nalez¬ ljivih bolezni. Ugotovile so tudi, da je bila precej razpredena prodaja pokvar¬ jenega mesa. Občina je že večkrat opo¬ zorila na nevarnost pred prekupčevalci s pokvarjenim mesom. To delajo poseb¬ no mlekarice, ki prodajajo meso od hi¬ še do hiše. V tržaško bolnico so morali prepeljati Ivana Kocijančiča, starega 33 let iz Paduca, ki ima zastrupitev. Nje¬ govo stanje je zelo težko. Pomanjkanje vode na Pivki II. Bistrica, avgusta 1938. — (Agis'). — Na Pivko, in sicer v Koritni¬ ce in Juršiče vozijo vodo s kamioni.. Kot največkrat v poletnih mesecih tudi le¬ tos primanjkuje tod pitne vode, prav za prav ostaneta ti dve vasi popolnoma brez vode. Velika suša pa ni samo na Pivki, ampak tudi v nekaterih predelih Istre. Nesreča ob neurju II. Bistrica, avgusta 1938. — (Agis). — V Vrbovem je koncem prej¬ šnjega meseca udarila strela v neko stanovanjsko poslopje. Hiša je zgorela do tal. V trenutku, ko je udarila strela v poslopje, je stala pred njim neka že¬ na, ki se je zgrudila mrtva. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečno ženo zadela kap. __ »P/CCOLO« IN » POPOLO « Znano je, da že skoraj 20 let konkurirata med sabo oba tržaška dnevnika » Piccolo« t kot glasilo tržaških trgovskih in industrij¬ skih krogov, ter »Popolo di Trie s te« kot organ fašistične stranke za vso Julijsko Krajino. Doslej je imel » Piccolo « običajno vedno boljše informacije, kakor pa njegov tekmec. Tako je tudi v zadnjih dnevih ob¬ javil daljše poročilo o tekmovanju trgovskih izložbenih aranžerjev in o pomembnem se¬ stanku tržaških obrtnikov ter lepo sliko mo¬ dela nove univerze v Trstu, ki jih »Popolo di Trieste « ni imel Zaradi tega je slednji vzrojil in hudo napadel prireditelje omenje¬ nega tekmovanja, voditelje industrijske stro¬ kovne organizacije ter vse ostale zastopnike pristojnih oblasti, ki so vsi po vrsti fašisti. Očital jim je, da mu kot glasilu njihove stranke niso dali o pravem času na razpo¬ lago potrebnega gradiva. Proti takemu boj¬ kotu, naglaša list, se bo v bodoče boril na ta način, da bo javno obeležil sleherno po¬ stopanje fašističnih oblastnikov in prvakov. Broj naseg čekovnog računa ie 36.789. Ako nemate naše čekovne uplatnice. možete na svakoi oošti kupiti za 25 para prazno čekovnu uplatnicu. na nioj ispisati našu adresu i broi ček. računa 36.789 i poslati dužnu pretpiatu. - 0 V Drobiž — črnice. — V Potočah je nevihta dohitela Andreja Pegona, starega 62 let, ko je delal na polju. Poiskal si je za¬ vetišča pod osamljenim drevesom, v ka¬ terega je udarila strela. Nesrečni Pegon je bil na mestu mrtev. Našli so ga šele drugo jutro, ko so šli delavci na delo. * — Gorica. — Letina bo na Primor¬ skem dokaz slaba, posebno hudo je vpli¬ vala zadnja suša. Kmetje so že proda¬ jali živino, ker so se baii, da ne bodo imeli dovolj krme. Edino tisti, ki so se¬ jali pšenico, so na dobrem. Krompirja in fižola bo le zelo malo, enako koruze. Tudi grozdje je začelo trpeti zaradi su¬ še. Oljke so tudi začele odpadati. ■t — Idrija. — Ivan Tomazin, star 54 let, je na kolesu po nesreči zadel v ograjo in padel nesrečno na tla. da mu je počila lobanja. Revež je bil na licu mesta mrtev. Oblasti so ugotovile nje¬ govo krivdo. Na istem kraju se je pri¬ petilo več nesreč. * — Idrija. — Pred dnevi je med_ ne¬ vihto udarila strela v hišo Frančiške Podobnikove, stare 43 let. Omenjena je bila zaposlena v kuhinji, ko jo je ubila strela. Ko so se domači vrnili domov, so opazili gospodinjo sedečo na stolu s strašnim izrazom na obrazu in vso čr¬ no. Strela jo je udarila v glavo in je na svoji poti napravila veliko luknjo v zidu. Pred leti se je zgodila v bližini slična nesreča. * — Kanfanar. — Kod prelaza preko želj. pruge dogodila se je smrtna ne¬ sreča. Ivan Čerin star 81 god., pao je pod »littorinu« i ostao je na mjestu mr- tav. * — Opatija. — Predsednik poljske re¬ publike Moscicki je v spremstvu svoje družine odpotoval iz Opatije dne 12 t. m. v Varšavo. ♦ — Trst. — Delavca A., Erman in Ma¬ rij Modric, oba iz trž. predmestja, r sta dobila pri delu teške opekline. * — Trst. — Tržačani imajo letos no¬ vo nadlego. Komarska nadlega se je ta¬ ko razpasla, da jo težko prenašajo v mestu in okolici. Bojazen je povzroči¬ lo tudi dejstvo, da so ugotovili med navadnimi komarji tudi »anofelese«. ko¬ marje, ki povzročajo mrzlico. Zaradi te¬ ga priporočajo boj z vsemi sredstvi zo¬ per to novo nadlego * — Trst. — Pod avtomobil ie prišla Dvoržak Marija, stara 60 let. Hotela ie prekoračiti cesto, ko jo je podrl avto. V bolnišnici so ugotovili, da si je pre¬ tresla možgane in da-ima lažje poškod¬ be na glavi. ♦ — Trst. — Na letoviščih v Istri je malo gostov. Čehi so izostali, enako tu¬ di Nemci. V Portoroze, kjer je navad¬ no nad 3.000. jih le letos le okoli 500. * — Vipava. — V vojaškem skladišču na Vipavskem, je izbruhnil požar iz ne¬ poznanih vzrokov Na pomoč so takoj prišle vojaške čete, miličnik; in gasilci iz Gorice. Ajdovščine in št, Vida. Tre¬ ba je bilo najhujših naporov, da so po¬ žar pogasili in preprečili, da se ne bi ogenj razširil, tudi na bližnja poslopja. Vojaška oblast je predpisala nalstrožjo preiskavo, STARACE O FAŠISTIČKOM RASIZMU 1 Tajnik fašističke stranke ministar Starace primio je 25 juia fašističke sve- učilišne profesore. koji su pod pokrovi¬ teljstvom ministarstva za narodnu pri- vredu izradili glavne stavove fašističke rasne teorije ili su te stavove odobrili. Tajnik stranke primio je spomenut.e profesore u prisutnosti ministra Alfie- ria. Starace je izjavio sveučilišnim pro- fesorima, da je zadovoljan formom i sadržajem izradjenih stavova Izjavio je, da je Duce više puta u svojim govorima i spisima tvrdio. da talijanska rasa pripada takozvanoj indo-europskoj grupi. Stvaranjem imperija došla je talijanska rasa u dodir s drugim rasama. Zato se talijanska rasa mora sačuvati od sva- kog miješanja i kvarenja. Rasni zakoni i u ovom smislu su več izradjeni i u raznim područjima imperija več objav¬ ljeni. Židovi se smatraju več hiljadu godina svuda pa i u Italiji kao zasebna rasa, koja da je nadmočnija od drugih rasa. Poznato je. da su usprkos tolerant¬ ne politike režima Židovi u svim narodima preko svo¬ jih ljudi i sredstava stvorili general¬ ni štab antifašizma ER OJ 33. »ISTRA« STRANA 3. PREGLED DOGODKOV Prirotrje na Dalj njem vzhodu in japonska kapitulacija Po večdnevnih bojih za strateško ze-« lo važno goro Zaozernajo (čangkufeng)- je prišlo med Rusijo in Japonsko do premirja. V Moskvi sta Litvinov in Si- gemicu po triurnem razgovoru podpi¬ sala premirje. S podpisom premirja, s katerim so v principu vzete za bazo na- daljnih razgovorov točke iz pogodbe med Rusijo in Kitajsko 1. 1868 je mo¬ rala Japonska kapitulirati in evakuri- rati sporno ozemlje do reke Tj umen j, ki je bila po omenjeni pogodbi meja med Rusijo in tedanjo kitajsko Man¬ džurijo. Podpis premirja je na Japon¬ skem zelo porazno vplival in so bile s tem uničene razne imperialistične pre¬ tenzije po boljši strategijski meji na- pram Rusiji. V Evropi je to dejstvo iz¬ zvalo precejnje olajšanje, kajti mnogi so bili prepričani, da je vojna na Dalj- njem vzhodu neizbežna. Na drugi stra¬ ni je tudi Japoncem to v olajšavo, ker so sedaj silno zavzeti na Kitajskem, kjer hočejo pod vsako ceno zavzeti ki¬ tajsko glavno mesto Hankov. Radi So¬ vražnosti z Rusijo so bile operacije na Kitajskem omejene, tako da so Kitajci prešli na večih krajih v ofenzivo in ofenziva proti Hankovu je bila ustav¬ ljena. Zanimivo je držanje Italije in Nemčije v tem spopadu. Italijanski uradni krogi so bili za mirno rešitev spora že od vsega začetka, čeprav ved¬ no udrihajo proti Rusiji. Dvomljivo bi bilo celo ako bi podprla moralno Ja¬ ponsko, kar bi bilo pričakovati glede na protikomunistični pakt. Gotovo je, da sta italijanski poslanik v Toki ju skupno z nemškim po naročilu svojih vlad svetovala japonski vladi največjo zmernost, še z večjo težavo pa bi Ita¬ lija privolila na kake materij alne pod¬ pore Japonski, ko je že itak popolno¬ ma angažirana in precej izčrpana z Abesinijo in Španijo. Prav tako rezer¬ virano se drži Nemčija. Japonski vele¬ poslanik je o tej zadevi razgovarjal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentro¬ pom, toda nemški listi niso prav niče¬ sar poročali o tem razgovoru. Samo ne¬ kateri japonski listi so pisali, da bi Nemčija podprla Japonsko ne samo moralno, ampak tudi materij alno. Tako v Rusiji, kakor v Evropi, so precej skep¬ tični o uspehih nastalih s premirjem. Rusi celo javljajo, da So japonske čete prekršile odredbe premirja in pomakni¬ le svoje vrte preko demarkacijske črte. S temi incidenti je premirje precej oma- jeno. ' nesrazmjerno manji od broja Francu za koji odlaze u Italiju. Sa talijanske neslužbene strane objašnjavaju da Ita¬ lija sprječava odlazak turista iz finan- sijskih razloga, da bi ograničila suviše veliki odliv deviza. Ali, sa francuske strane primječuju da je odlazak turi¬ sta zabranjen samo u Francusku, a ne i u druge zemlje, gdje se takodjer mora iči sa devizama. Prema mišljenju pariških diplomat¬ skih krugova »turistički rat« koji se vo¬ di izmedju Italije i Francuske .otežava nastojanja u cilju ponovnog zbliženja Rima i Pariza, štampa tim povodom i ostro kritikuje talijansku vladu i veli da su mjere donesene u cilju obustav- .ljanja francusko-talijanskog turističkog prometa čisto politički akt. »Populaire« vidi u ovom talij anskom koraku želju da se u Italiji izazove antifrancusko ra- spoloženje. »Jour« razmatra ovaj inci¬ dent sa privrednog gledišta i kaže: »Francuski turisti nisu podvrgnuti de¬ viznim ograničenjima, dok su Talijani ' mogli u inostranstvo da sobom noše sa¬ mo ograničene sume. Ova mjera je nov dokaz talijanskog raspoloženja prema Francuskoj«. 16 o. mj. stupile su na snagu mjere francuske vlade u pogledu turističkog prometa izmedju Francuske i Italije. Od ovog časa puštat če se preko francusko- talij anske granice samo oni putnici, ko ji budu imali naročiti vizum. Vznemirjajoči nemški manevri Te dni so se pričeli v Nemčiji veliki vojaški manevri, h katerim je poklicano okoli milj on rezervistov.. Skupno bo z rednim vojaštvom okoli miljon in pol vojakov pod orožjem. Pomembno je, da bodo manevri trajali celih 12 tednov. Nemci pravijo, da hočejo s tem ustva¬ riti iz rezervistov samostojne divizije, ki bi v slučaju potrebe bile že priprav¬ ljene za borbo. To je vzbudilo veliko vznemirjenje v Evropi in celo v Ameri¬ ki. Bojijo se, da se ne bi iz tega izci¬ milo kaj resnega. Pomembno je tudi, da okoli pol miljona delavcev utrjuje mejo proti Franciji. Ni potrebno, da bi moglo biti tudi to v zvezi z manevri, tako da bi si Nemčija zavarovala hrbet pri naskoku na češko. »Or dr e« javlja iz Prage, da je, po informacijah iz gotovega vira, zbranih v okolici Glatza 100.000 vojakov pod vodstvom generala Armina, ki bi imel v gotovem trenotku vpasti v češkoslo¬ vaško. To naj bi izvedel na lastno ro¬ ko, da bi se zakril odgovornost vlade. Ta akcija naj bi se izvedla po vzoru D’Annunzija, ki je zasedel Reko na la¬ stno pest. »Giomale cTItalia« o trgovskih odnosih mod Italijo in Anglijo Angleška Usta »Financial News« in »Financial Times« sta prinesli vest po kateri je angleško ministrstvo za trgo¬ vino opozorilo angleške trgovce in iz¬ voznike, da naj oprezno postopajo pri izvrševanju in prevzemanju trgovinskih poslov z ItaUjo in da naj omejijo trgo¬ vinsko aktivnost, dokler se ne sedanja situacija popravi. To opozorilo angleške vlade je zelo vznemirilo italijanske po¬ litične in seveda trgovske kroge. Na to je ostro odgovoril »Giomale aTtalia« člankom, ki ga je spisal znani Virginio Gayda, urednik omenjenega lista, in v katerim vprašuje ali se ne britanska politika razvija v nasprotnem smislu od uradno potrjenega in zaradi tega pri¬ haja v očigledno nasprotje z načeli na katerih je Chamberlain, kakor se zdi, izgradil svoj program za politično in gospodarsko ureditev Evrope. Talijartskc-francuski turistički rat Od 14 augusta francusko-talijanska granica je zatvorena za sav turistički promet s jedne i druge strane. U po- sljednje vrijeme i to počam od 5 augu¬ sta talijanske Vlasti odbile su da vizi- raju pasoše oko osam hiljada turista, koji su se spremaU da dodju u Francu¬ sku. Talijani više ne mogu dobiti ko- lektivan pasoš za put u Francusku^ a izdavanje pojedinačnih pasoša skopča- no je sa takvim formalnostima da je odlazak talij anskih turista u Francusku zaista onemogučen. Sa talijanske zva- nične strane nisu htjeli da daju fran- cuskom otpravniku poslova nikakvo objašnjenje zašto je Italija pribjegla ovim mjerama. Francuska je vlada pri¬ bjegla nužnim protumjerama. Izdava¬ nje kolektivnih pasoša Francuzima za putovanje u Italiju ukinuto je a za po- jedinačne pasoše nije više dovoljno kao dosad podnijeti turističku kartu, izdanu od talij anskih konzularnih Vlasti, vec se put mora obrazložiti stvarnom P 9 - trebom. Odluka Italije u ovom pitanju izgleda francuskim poUtičkim krugovi- ma potpuno nerazumljiva. Novostvore- no stanje nanijet če mnogo štete tu¬ rizmu. Broj Talijana koji dolaze u Francusku posljednjih godina bio je MALE VIJESTI U poslednjih 10 godina je statističkim podacima ustanovljeno, da je prosječ- na višina talijanske rase u stalnom po¬ rastu. Zato če od početka nove školske godine minimalna višina mladiča koji se primaju u vojničke akademije biti povišena na jedan metar 65 cm. Mladi¬ či, koji se regrutiraju u karabinjere, morat če biti visoki ne više 1.70, ne¬ go 1.75 cm. ★ Talijanski maršal uzduhoplovstva Balbo posjetio je Njemačku. Tom prili- kom održali su njemački general Milch i Balbo govore o drugarstvu avijatičara obiju zemalja. ♦ Izgledi za britansko-talijanski spo¬ razum postaju sve slabiji zbog zavlače- nja odgovora generala Franca na bri¬ tanski plan. Objavljena lista palih talijanskih dobrovoljaca u Španjolskoj. U ovom su popisu objavljena imena 190 palih le- gionara u borbama, koje su vodjene kod Caracasa, na teruelskoj fronti. * Poljska namjerava istupiti iz Dru¬ štva naroda. Poljska vlada odlučila je opozvati svoju delegaciju kod Društva naroda. * Obje zaračene stranke u Španjolskoj pristale su, da Engleska postavi komi- siju od 3 engleska oficira za posredo¬ vanje o razmjeni zarobljenika izmedju Burgosa i Barcelone. * Lord Runciman je odbil Heinleinovo povabilo, s katerim ga je povabil, da naj pride na razgovor v Sudete. Run¬ ciman mu je odgovoril, da mu je na ra- spolago za razgovore v Pragi. * Italija je obustavila privremeno uvoz stoke. Razlozi za ovu obustavu nisu po¬ znati. Obustava uvoza stoke izazvala je zadovoljstvo medju talijanskim odgaji- vačima stoke, j er če na ta j način moči lako da unovče svoju stoku, koja bi još pri j e zime zapala u težak položaj usli- jed toga što je suša uništila ove godi¬ ne znatan dio stočne hrane. Prema pi¬ sanju talijanskih listova ova obustava trajat če do decembra ove godine. * Na it. križarki »Quarto« je eksplo¬ diral parni kotel. Od eksplozije je bilo ubitih, po ital. uradnem poročilu 15 mornarjev in 20 jih je bilo ranjenih. — Križarka se je nahajala na križarenju po Sredoz. morju. Ubite mornarje so pokopali v Palmi na Mallorci ODLOMCI IZ NAŠE POVIJESTI ŠTO NAM PRIČAJU POSLJEDNJISTATIST1DKI IZVJEŠTAJ1 ZUPE „VITEZIC“ U ISTRI U posljednjem broju split- skog »Sokola na Jadranu« či- tamo ovaj prikaz: Sredinom 1914 god. nastao je svjet- ski rat, koji je za uvijek prekinuo rad večine sokolskih društava u Istri. Pre¬ ma torne posljednja godišnja statistika za ta društva je ona iz god. 1913. Kod mene se nalaze »statistički izvještaji« od pet društava, i to Volosko-Opatije, Pule, Punta (današnje Aleksandrovo), Kastva i Kantrida-Zameta. Zanimat če mnoge, naročito naše Istrane, a usput ce se popuniti historijat Sokolstva u Istri, iznesem li nekoje podatke kako su zabilježeni u tim »statističkim iz- vjestajima« o radu od 1 I. do 31 XII. 1913. Dakle koncem 1913 u tih 5 dru- stava bilo je ovako stanje: Volosko-Opatija osnovano je 10 XII. 1906. članova je brojilo g. 1913 166, p* - mlatka 40. ženskog odraslog članstva društva uopče nisu imala, a ženskog pomlatka, kako nam ovi izvještaji ka- zu imala je jedino Pula. Odbor društva te godine ovako je bio sastavljen: sta- rješina Dr. Ivan Poščič, podstarješina Dr. Ante Mandič, tajnik Petar Verder- ber, blagajnik Anton Trtanj, vodja Po¬ točnik Ivan, zam. vodje Viškanič Bog¬ dan^ odbornici: Jurkovič Ivan, Kame- narič Nikola, Medanič Josip, Osvald Mate, Vrdoljak Stipe, Volf Ivan, Viška¬ nič Bogdan, zam. odbornika: Mogorovič Ivan, Marovič Andre i Frlan Josip. Društvo je te godine priredilo 1 aka- demiju u Narodnom domu u Voloskom, a l javnu vježbu u Opatiji. Učestvovalo je župskom izletu i javnoj vježbi u Medveji 24 IV, Dragi Moščeničkoj 1 VI, Kantridi-Zametu 13 VII, Kastvu, a iz- van teritorija župe javnim vježbam i sletovima u Kraljeviči i Postojni. Me¬ dju ostalim te godine zaključilo se za- moliti upraviteljstvo male komunalne gimnazije, da djake šalje na sokolsku vježbu. Osnovao se je i »zdravstveni odjel« starije brače, a vodio ga je br. S. Vrdoljak. U ovom odjelu vježbali su medju ostalima br. Dr. Poščič i »župan« br. Miran. — Imalo je društveni bar jak. Pula. Društvo osnovano 26 IX. 1897 (prema torne prošle godine navršilo se .40 godina od osnutka, a ne kako smo nehotice javili 50). članova je imalo 179, a pomlatka muškog i ženskog 76. U odboru su bili: starješina Josip Stihovič, zamj. starješine Dr. Lovro Scalier, tajnik Johanek Rudolf, bla¬ gajnik Meznarčič Josip, odbornici i za- mjenici odbora: Pederin Dr. Rudolf, Majdaš Franjo, Navratil Josip, Jovanče- vič Savo, Dorčič Ivan, Pfeifer Adolf, Kuljiš Ante, vodja: Hrvatin Eduard, zamjenik V. Pechman. Vježbalo se u dvorani Narodnog do¬ ma, priredila se javna vježba 29 VI. u Premanturi, a izleta tri u Banjole, Vin- kuran i Pomer. Barjaka društvo nije imalo. Punat je osnovano 9 IV. 1911. Sta¬ rješina je bio Nikola Franolič, zamj. starješine Vinko Maračič, tajnik i vo¬ dja Jerko Grškovič, blagajnik Kerubin Salvanjo, te 9 odbornika i zamjenika 9. Brojilo je 76 članstva i 8 pomlatka. Jav- nu vježbu održalo je 6 IV. sa 9 članova i 20 pomlatka. Važniji zaključci uprave bili su: da se pošalje jednog prednjaka na tečaj, uvelo se. održavanje prijava, obaveznih za sve članove; odredila se stalna nagrada učitelju tjelovježbe br. Jerku Žič Protiču; poduzele priprave za uredjenje sokolske čitaonice. Kastav, društvo je osnovano 14 vm. 1909. članova imalo 85, pomlatka 22. Upravni odbor se sastojao: starješina Janko Karlavaris, vodja Ferdo Karla- varis, zamjenik vodje Ante Dukič, taj¬ nik Ante Rubeša, blagajnik Rudolf Je- lušič, te 6 odbornika i zamjenika. U društvu je vježbalo i 12 djaka učitelj¬ ske škole. Javna vježba održala se 28 IX., a društvo je prisustvovalo javnim vježbama u Kraljeviči, Opatiji i Postoj¬ ni. Izlet je priredilo u Klanu. Kantrida-Zamet, osnovano 18 X. 1908. članova je imalo 155, pomlatka 20 . članova-vježbača imalo je 26 što je svakako bio lij ep broj. Društvo se uglavnom sastojalo iz radnika, a odbor je bio ovako sastavljen: starješina Fra- no Bačič, zamj. starješine Vinko Jar- das, tajnik Niko Matejčič, učitelj, bla¬ gajnik Ivan Christ, odbornika i zamje¬ nika bilo je 3, vodja Frano Svetličič, zam. vodje Svetozar Blečič. Javnu vjež¬ bu priredilo je 1 II., a prisustvovalo je aktivno javnoj vježbi Sokola u Volosko- Opatiji Kastvu, župskom sletu u Kan- tridi i sletu župe »Frankopan« u Kra¬ ljeviči. Održalo je i 4 predavanja: brat uči¬ telj Matejčič 1. o povjesti tjelovježbe; 2. o uplivu tjelovježbe na zdravlje. A brat Svetličič: 1. znanje i svojstva prednjaka, 2 . sustav sokolske tjelo¬ vježbe. U rubrici »Tehnički rad« vidimo da je poprečno na sat vježbalo članova u Volosko-Opatiji 18, u Puli 12, u Punta 8 , u Kastvu 22, a u Kantridi-Zametu 17. Sokolsku fanfaru imalo je Vofosko- Opatija od 10 članova, Pula 16, dočim je Kastav naručio bio glazbala za 8 glazbara. U rubrici predavanja iskazuje jedino Kantrida-Zamet da su 4 održana. Soko Volosko-Opatija uveo je bio društvene prijave, na kojima je društveni starješina brat Dr. Poščič idejno odgajao članstvo, davao upute i saopčivao novosti iz So¬ kolstva. Jednog idealnijeg, pcžrtvovni- jeg i savjesnijeg starješine od brata Dr. I. Poščiča teško se dade zamisliti i ja u mojem 42-godišnjem sokolskom živo¬ tu nišam našao savršenijeg i boljeg. ŠTAMPA U CEHOSLO V AGKO J Nijemci i Poljaci imaju relativno više listova nego Čehoslovaei Sloboda štampe, sloboda mišljenja, pismom štampom, slikom pretstavlja u čehoslovačkoj živu stvarnost. Stati¬ stički podatci o periodičnoj političkoj štampi dokazom su da ustavom osigu- ranu slobodu štampe u čehoslovačkoj iskoriščuju svi politički pravci bez ra¬ zlike na narodnost. Razvitak političke žurnalistike od 1926. do 1935. dokazuje njezin opči napredak kod sviju narod¬ nosti čehoslovačke. Dne 1 siječnja 1926 u čehoslovačkoj e izlazilo ukupno 871 politički perio- dički list, od toga 560 čehoslovačkih, 17 ruskih, 240 njemačkih, 44 madjar- ska, 6 poljskih i 4 na drugim jezicima. Dnevnih listova su čehoslovaei imali 54, Nijemci, 52, Madjari 9. U listovima koji izlaze 2 do 4 puta tjedno Nijemci stoje najbolje: imali su 51, dok su če- hoslovaci imali samo 29 i Madjari 6 . Nedjeljnih listova su Čehoslovaei imali 300, Nijemci 77 i Madjari 27. Premda je od godine 1926 nastalo znatno pogoršanje u materijalnom sta¬ nju stanovništva ipak štampa u čeho¬ slovačkoj tu križu nije toliko osjetila, jer ne samo da je sačuvala svoje pozi¬ cije, nego je kod sviju narodnosti znat¬ no napredovala. Dne 1 siječnja 1935 u čehoslovačkoj je izlazilo 1000 periodič¬ nih političkih listova, od toga 643 na če- hoslovačkom jeziku, 19 na ruskom, 271 na njemačkom, 13 na poljskom, 47 na madjarskom i 7 na raznim drugim je¬ zicima. čehoslovaei su imali 78 dnevnih listova, Nijemci 48, Madjari 8 . Periodič¬ nih listova koji izlaze 2 do 4 puta tjed¬ no čehoslovaei su imali 18, Nijemci 42. Madjari 2. Nedjeljnih listova su imali najviše čehoslovaei i to 301, Nijemci 97 Pogledamo li broj povremenih poli¬ tičkih publikacija bez obzira na njihov periodicitet i nakladu vidimo, da se re¬ lativno podatci o listovima poklapaj u s relativnim podatcima o narodnosti sta¬ novništva i da raspodjeli listova prema jeziku, na kome su izdavni, odgovara skoro sasvim točno narodnosnoj raspo¬ djeli stanovništva s tim još karakteri- stičnijim izuzetkom, da je njemačka narodnost na prvom mjestu (pred Česi- ma, Slovacima i Rusima) i da tu svoju poziciju održava i u godinama, u koji¬ ma dolazi do punog razvitka čehoslo¬ vačke periodične političke štampe (1932 i 1935). Njemački politički listovi zadržavaju prvo mjesto i u godinama 1933—1935 kad je došlo do njemačke političke koncentracije. Godine 1935 njemački politički listovi pretstavljaju preko 27 pošto političkih listova, koji se izdaju u čehoslovačkoj, iako njemačka narodnost pretstavlja samo 22 pošto ejelokupnog stanovništva republike. Kod poljskih listova moramo zabil je¬ žiti od 1926 velik napredak, koji se go¬ dine 1935 očituje udjelom od 1.3 pošto u ejelokupnom broju političkih publika¬ cija, premda bi na Poljake prema popi¬ su stanovništva od 1930 pripadalo samo 0.7 pošto. Iz statističkih podataka vidimo, da njemačka i madjarska manjina imaju relativno više dnevnih listova, nego Če- hoslovaci i da njemačka i madjarska štampa, koja izlazi 2 do 4 puta tjedno ima relativnu nadmoč nad čehoslo- vačkom štampom, a njemačka štampa štoviše i apsolutnu nadmoč. Madjari imaju relativno više i tjednih političkih listova, a čehoslovačka štampa ima ze rjedje nego jedanput tjedno. (.Centro- press) »ISTRA« BROJ 33. STRANA 4 NAŠA KULTURNA KRONIKA YIJESTI IZ ORGANIZACIJA RJEČNIK STKANIH RIJEČI Primili srfio »Rječnik stranih riieči« od prof. dra Kovčiea. izdanje časopisa »Zna¬ nost i život«. Štampan je na dobrom pa- piru i u vrlo ukusnoj opremi džepnog for¬ mata i stoji unatoč svoga opsega od 214 stranica vrlo sitnog tiska samo 20 dinara broširano, a 30 dinara u ukusnom platne- nom uvezu. Rječnik sadrži oko 10.000 poj- mova i stranih izraza, te je u tom pogledu naše najpotpunije djelo, a po svojoi cijeni i najjeftinije. Naš »Rječnik stranih riječi« neophodno je potreban svakorne, koji hoče nači točno tumačenje nepoznatih mu stra¬ nih riieči i pojmova. Po velikoj količini ri- ječi, koje tumači, taj je Rječnik jednako potreban svakom školovanom čovjeku. kao i onima bez školske prednaobrazbe. Riieči su navedene u Rječniku i kako se pišu i kako se izgovaraju. Osim toga su dodane i tumačene opče kratice, koje se upotreblja- vaju u' hrvatskom jeziku. Po dosadašnjem velikom odzivu, na koji je Rječnik naišao, vidi se. da je on bio dpista neophodno po¬ treban za naše prilike i da je u svakom pogledu uspio. Rječnik se dobije u svim knjižarama ili kod izdavača: »Znanost i život«, Zagreb. Nikoličeva 14^111. Šalje se uz unaprijed po¬ slan novac na ček. rač. kod Pošt. Štedio- nice broj 31.207 (Znanost i život). Za po- štarinu treba dodati jedan dinar po ko¬ madu. SPOMINU DR. I. LAHA A. GA¬ BRŠČKA je posvetil njegov dolgoletni praški to¬ variš in intimni prijatelj, urednik J. K. Str- katy tople spisani in z osebnimi spomini prežeti nekrolog, ki je izšel v 5—6 številki praške »Ceskoslovensko-jihoslovanske re- vue« in kot separatni odtisk obenem s krajšim člankom o pokojnem Andreju Ga- variš in intimni prijatelj, urednik J. K. Stra- katy citira odlomke iz nekaterih pisem, ki mu jih je pisal dr. Lah v letih svoje bo¬ lezni in pravi na koncu: »Lahovo ogromno kulturno in politično delo, njegovo publici¬ stično delo, pii katerem se je vsekdar ne¬ ustrašeno boril za lepšo bodočnost svojega naroda in pri katerem ni poznal oddiha, — to delo je bilo narodno-buditeljsko in ga lahko dr. Laha po pravici uvrstimo med buditelje jugoslovenskega naroda«. — V nekrologu Andreju Gabrščku se J. K. Stra- katy spominja pokojnikovih tesnih vezi s Čehi, zlasti pa njegovega prijateljstva z Legom. »Z njim je odšel navdušen apostol slovanske ideje, vdani prijatelj našega na¬ roda, čigar delo bo dobilo v zgodovini slo¬ vanskih stikov zasluženo priznanje«. Prctiv fraraucske mode Havas javlja: »Deutsche Allgemeine Zeitung« ironički komentira kampanj u koju je poveo jedan talijanski profesor protiv ogrlica i kravata, koje naziva od- vratnom modom francuskog porijekla. Ovaj profesor želio bi da ovratnike i kravate zamijeni tradicionalnim, slobod- nim »romanskim vratom«. Na to nadodaje »Deutsche Allgemei¬ ne Zeitung« j os i tc da stari Rimljani nisu nosili niti hlače, pa ako se hoče več imitirati stare Rimljane da treba odbaciti i hlače. OBČNI ZBOR »TABORA« V KAMNIKU Dne 3 VII 1938 se je vršil 6 občni zbor emig. društva »TABOR« v Kam¬ niku. Zbor je otvoril predsednik Peter¬ lin ob 10 h. dopoldne, ki je pozdravil vse navzoče. V svojemu govoru je ome¬ nil pomen 6-letnega obstoja društva ter apeliral na članstvo naj uvaja mladino v društvo, ker mladina je naša bodoč¬ nost. če nje ne bo za nami, bo z nami starejšimi umrla tudi ideja za katero se borimo. Pri koncu svojega govora je ko- memoriral vse naše mučenike, umrle člane našega društva ter našega publi¬ cista Gabrščeka Andreja, velikega Slo¬ vana in prijatelja naših bratov, pa tudi obiskovalca naših se¬ stankov, tvorca pesmi »Naj čuje zemlja, naj čuje nebo ...« pesnika Radivoja Pe¬ terlina — Petruška. Poročilo tajnika je v njegovi odsot¬ nosti prečital tov. Vodopivec. Naglasil je pomen naše organizacije kot članice Saveza — neorganizirani ne bi pomeni¬ li nič. Društvo je organiziralo skoraj vse emigrante v našem srezu. Toda še vedno je večina članov zlasti inteligence ki se tega ne udeležuje. Dopisov je dru¬ štvo prejelo 60, odposlalo 80. Odborovih sej je bilo 7, 4 neoficijelne, članskih' sestankov s predavanji je bilo 7. Na teh sestankih so se vršile tudi razne kome¬ moracije. Omenja uspeli zabavni večer v Domžalah, vprizoritev in blagoslovi¬ tev simboličnega groba na dan vseh svetih in udeležbo pri raznih tečajih. Na to je orisal socijalno delo društva ter izdane podpore. V prošlem letu je pridobljeno tudi 5 novih naročnikov »Istre«. V teku leta je pristopilo 17 no¬ vih članov. Umrli so 3 člani, izstopilo je radi preselitve 8 članov. Iz društva je izstopil 1 član. Skupno šteje sedaj dru¬ štvo 159 članov. Na koncu je pozval članstvo, da sodeluje z upravo v delu. Blagajniško poročilo je podal marlji¬ vi tov. Zidarič Alojz. V svojemu poročilu je povdarjal kako delovanje društva trpi na pomanjkanju lastnega lokala, katerega bi društvo prav lehko imelo če bi vsi člani uredili edino svojo ma- terjelno obveznost — članarino. Po podani razrešnici je bil izvoljen novi odbor: predsed. prof. Peterlin Alojz, podpred. Primožič Peter, odborniki: Zi¬ darič A., Vižin Miroslav, Mrevlje J., Vadnjal A., Abramič J., Vidmar A., Vo¬ dopivec R., Birk Z., Kobal A., Bizjak S., in Zavrtanik F. Po opravljenih slučajnostih in vspod- budnem govoru tov. Bizjaka je predsed¬ nik ob 12 h. 15 m zaključil občni zbor. IZLET DRUŠTVA »ISTRE« SLAV. BROD U nedjelju 31. 7. 1938., več u jutro rano počeli su naši svirači da sviraju kroz Osječku ulicu do zakazanoga nijesta. tako da su naši članovi svi zajednički uz svirku našega omiljelog harmonikaša Viktora Po¬ točnika i Božiglava krenuli u Bukovačko brdo u šumicu. gdje je inače vrlo povolj- no za izletnike. U šumi je nastala igra i veselje uz glazbu i pjevanje narodnih istarskih pje- sama. Poslije podne je pretsjednik pozdravio sve prisutne sa par riječi, a nakon toga su dieca naših članova deklamirali neko¬ liko pjesarna od Gervaisa i Nazora. Naročito su se istakle »Pipa« i »Briš- kula«. Nakon toga nastavljena je igranka, koja je potrajala sve do u večer, kada su se izletnici svi zajedno u dobrom raspolo- ženju i veselju vračali svojim kučama. Vrijedno je napomenuti i to da nas_ je naš najstariji član Ljudevit Šušteršič i ovom prilikom obradovao svojim dolas- kom. Istaknuli je da je na izletu kao i do sada bilo najviše mladeži, a ni.ie bilo onih koji su najpozvaniji da saradjuju sa bra- čom. Izletnik. —— Godišnja skupština zadruge »Istarski dom« u Zagrebu »Istarski Dom«, zadruga za gradnju malih kuča s. o. j. u Zagrebu, poziva sve svoje članove na redovitu glavnu godišnju skupštinu, koja če se održati dne 21 augusta 1938 u 9 sati prije pod¬ ne u prostorljama Soc. otsjeka dru¬ štva »Istra«, Moščenička ulica broj 16 sa slijedečim dnevnim redom: 1. Po¬ zdrav pretsjednika; 2. Izvještaj tajnika; 3. Izvještaj blagajnika; 4. Izvještaj nad- zornog odbora; 5. Apsolutorij upravnom i nadzornom odboru; 6. Biranje 3 člana nadzornog odbora; 7. Pitanje opstanka zadruge u buduče; 8. Eventualije. Odbor. NiOVOSADSkTsPORT KLUB »ISTRA« PREŠA O U PRVI RAZRED NNPS-a Novi Sad, 1 augusta 1938. Na ju- čerašnjoj finalnoj utakmici za prelaz u prvi razred Novosadskog nogometnog potsaveza, koja je održana izmedju no¬ vosadske »Istre« i čuruškog »H a j d u- k a« u čurugu vladalo je veliko intere- sovanje. Ovoj uzbudljivoj borbi prisu- stvovalo je nekoliko hiljada gledalaca iz Novog Sada i okoline. Na utakmicu je došao, pored navijača »Istre« iz No¬ vog Sada, veliki broj navijača »Hajdu¬ ka« iz Čuruga, :žablja, Gospod j inaca, Djurdjeva, Kovilja i Bačkog Gradišta. Utakmica je počela u velikoj nervo¬ zi, koja je vladala medju igračima pa i u publici, jer utakmice koje se održava- ju u provinciji obično su popračene in- cidentima publike,- Tim »Istre« borio se je požrtvovno i zaslužno odnio pobjedu nad najjačim protivnikom u ovoj se¬ zoni. I ovom prilikom matica društva »Istra« čestita svojim igračima na od- nesenoj pobjedi, a članovima, prijate- ljima i bratskim društvima koji su naš klub materijalno pomogli, najtoplije zahvaljuje. S. K. »Istra« ovom svojom pobjedom, požrtvovanjem svojih hvalevrijednih igrača, stekao je još više simpatizera medju ovdašnjim gradjanstvom. širite kult Istre i putem športa. A. M. Zahvala »Seče« v Celju Na sestanku ob 25 letnici zbrano učiteljstvo v Celju je podarilo društvu »Soča« din 163.—, za kar se vsem daro¬ valkam in darovalcem najprisrčnejše in najlepše zahvaljujemo. Odbor »Soče« t BREJC VIKTOR Dne 17 VII 1938 se je smrtno pone¬ srečil v Kam. planinah naš rojak in bivši odbornik »Tabora«, Viktor Brejc, po rodu iz Novakov pri Cerknem. Pokoj¬ ni je bil mirnega In simpatičnega zna¬ čaja. Pogreba, ki se je vršil dne 19 VII t. 1. se je udeležilo društvo »Tabor« z odborom in številnim članstvom, Mestna godba, Pevsko društvo »Solidarnost« s praporom ter zastopstvo in delavci to¬ varne Knaflič, pri kateri je vestno in marljivo' služboval, številne vence in šopke so mu poklonilo zgoraj omenjena društva, »Tabor« ter mati in sestra po¬ kojnega, katerima je bil nenadomestljiv skrbnik. Pokojnemu Brejcu ohranimo časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vsem bratskim društvom, rojakom in prijateljem toplo priporočamo brez¬ poselne 3 mizarske pomočnike rojake in člane našega društva, kateri imajo za seboj večletno prakso za izdelovanje klavirjev. Informacije se dobijo pri pod¬ pisanem društvu. Odbor »TABORA« — Kamnik U smrt zbog bijede Pred nekoliko dana našli su u šumi kod Sesveta obješenog jednog čovjeka. Ustanovljeno je na temelju nad j enih dokumenata da se radi o Toncinu Mi¬ lanu, od Ivana, rodjenom u Slatini (Opatija) godine 1903, po zanimanju radniku. Toncin je došao n oslaviju u decembru 1935 kad je izbio rat s Abe- sinijom. Dugo je tražio posla u Zagre¬ bu i drugdje, dok ni j e pao u očaj. Po¬ kopan je u Sesvetama 9 au^-.sta. ZAHVALA Publicistični odsek Saveza jugosloven- skih emigrantskih udruženj se najtopleje zahvaljuje vsem emigrantskim društvom in rojakom, ki so prispevali razne pred¬ mete za sokolsko razstavo v Pragi. Po¬ sebna zahvala gre Ljubljanskemu Sokolu, ki je prevzel organizacijo, zlasti pa bratu Alojziju Kovaču, ki je z velikim okusom in globoko ljubeznijo znal skromni, a ven¬ dar važni materijal tako prirediti in opre¬ miti, da so razstavljeni predmeti dosegli svoj namen. ZLATA POROKA Zlato poroko obhajata v soboto dne 20. t. m. v Idriji g. Gruden Josip rudniški uradnik v. p. ter večletni pevovodja idrij¬ skega zbora, in njegova gospa Marija. Is« kreno čestitamo!_ IZ UPRAVE G. Djuro LovTenčevič, kapetan u p., Zemun. — Pretplata podmirena do 1 VII. 1938. G. Ivan Reya, trgovina »Bata«, Ro¬ gatec. — Pretplata podmirena do konca godine 1938. ŠIRITE „ISTRU“ POLEMIKE OKO »FLACIUSA" PRIKAZ BOŽIDARA BORKA U »Jutru« od 27 srpnja piše B. Bor¬ ko izmedju ostalega, i ovo o »Flaciusu«: Centralna osebnost naše reforma¬ cije, Primož Trubar pa kljub svo¬ jim velikim zaslugam stopa v senco, če ga postavimo pred osebnost istr¬ skega rojaka Matije Vlačiča Flaci- ja-Ilyrica. »Ni u čem Vlačič ne zaostaje za velikim historijskim likovima; nlšta nisu veči i značajniji od njega: Gjordano Bruno, Galilei, Savonarola, Hus, Luther ili Me- lanchton«, pravi prof. Mirkovič v uvodu. Vsekako smela primerjava! Toda če či- tamo Mirkovičevo življenjepisno raz- oravo o Vlačiču, moramo res priznati, da je ta istrski Hrvat ena najmočnejših osebnosti kar jih je kdaj dal slovanski jug Evropi. Vlačičeve nepopularnosti pri nas in po¬ sebej še pri Hrvatih ni težko razumeti: ta verski reformator vročega 16. stoletja je s svojimi nazori in svojim delom vzbujal mržnjo, ki še danes ni pozab¬ ljena in z nekih vidikov razumljiva ... Boji, ki jih je vodil ta »ilirski« rojak v Nemčiji za čistost reformacijskih nau¬ kov, preganjanja, ki jih je moral pre¬ stati ne le s katoliške, marveč tudi s protestantske strani (zakaj prišel je navzkriž z mnogimi voditelji reforma¬ cije), se v današnjih časih zde taka,_ da moramo objektivno samo obču¬ dovati človeka ki je zaradi ideje vse to vzdržal, ne da bi bil omagal na svoji poti. _ Kajti ne pozabimo, koliko bi se olajšalo njegovo zasebno življenje, če bi bil le nekoliko popustil! Vlačič je bil eden tistih strastnih bojevnikov, ki so dali vse za idejo; ljudi tega tipa, današnji svet ne pozna mnogo. Njegov življenjepis bi lahko dal obilno snov za romanizira- nje neprimerno bolj razgibano in muč¬ no biografijo saj je bilo Vlačičevo življe- tov, kakor življenje kateregakoli naše¬ ga reformatorja, vštevši Trubarja ... Prof. Mirkovič ni spisal o Vlačiču ro¬ manizirane biografije, marveč doku¬ mentirano znanstveno razpravo, ki pa je razumljiva tudi širšemu občinstvu. Vlačičeva osebnost je prikazana s krep¬ ko orisanim časovnim ozadjem in oce¬ njena po vrednosti njegovih idej .kate¬ rih konstante segajo tudi v našo dobo. Čitatelj, ki se ne bo v sem strinjal s piščevimi izvajanji, bo takisto z globokim zanimanjem sledil Mirko- vičevemu prikazu tega istrskega Hr¬ vata čigar delo je po miselnem ra¬ dikalizmu in bojevitosti prekosilo Husa. Vlačič iz Labina je bil po osebnem formatu ena tistih oseb¬ nosti, kakor jih srečujemo v tali¬ janski renesansi. Njegov globoki, čeprav strastni humani¬ zem, tolikanj različen od modre zmer¬ nosti Erazma Rotterdamskega, nam do¬ pušča možnost, da ga uvrstimo med prve može, ki so se — kakor pravi nje¬ gov biograf Mirkovič — borili za »zma¬ go razuma in misli nad mistiko« za brz¬ danje zla, za zmanjšanje količine trplje¬ nja, za ublažitev bolečin. Mirkovičev spis »Flacius« pomeni velik donesek k zgodovini hrvatskega protestantizma — donesek, ki je tem tehtnejši, če vemo, da skušajo nekateri zgodovinarji ten¬ denciozno zmanjšati pomen in kulturno vrednost hrv. protestantizma. KRITIKA DRA VIKTORA NOVAKA U 4. broju »Vidika« vrlo opširno pri¬ kazuje sveučilišni profesor dr. Viktor Novak »Flaciusa«. Prikazuje sam prote stantizam (dr. Novak je po štruci histo- rik) i ulogu Vlačičevu. Donosimo samo neke karakteristični j e odlomke o samo j knjiži: Na ova postavljena pitanja (Ko je bio Flacius Illyricus, odakle je došao u Njemačku i što je tarno delao i uradio) odgovorio je profesor Mijo Mirkovič u formi i sadržini koja če trajno privlačiti čitaoca intelektualca, a za njime če mo¬ rati da posižu i stručnjaci, i ako djelo ni j e napisao historičar, več profesor na¬ cionalne ekonomije. Sažeto i plastično, sa sugestivnim psihologiziranjem lično¬ sti, vremena, pokreta — socijalnih i po- litičkih, u Njemačkoj kao i u Hrvatskoj, prikazan je Flacius u jednom historij- skom okviru Iz koga izbija osobiti por¬ tret jedne rijetko značajne ličnosti 16. stoljeda._ žarke su boje sa palete prof. Mirkoviča. Zato i izražajna snaga ovoga portreta impresionira i — privlači, po- štovaoce i protivnike. I o ovom i ovakvom čovjeku (Fla¬ ciusu), u času njegove smrti, u Njemač¬ koj se strahovito porazno sudilo. Ali, te su sudove donosili protureformacija i zvanicni protestantkam. A, upravo Vlačič, taj ponosni Hrvat iz Istre _ »Istra« izlazi svakog tjedna.u petak. — Broj na eodinu. — Oglasi se računaju po ejeniku. rovi? ulica 48, lil. kat. — Tisak: Stečajnina za koju su protestanti-protivnici Fla-I knjiži je 20 dinara. ciusovi znali da je »naj kužni ji kraj Ili¬ rije, koja uopče ne može dati zdrave ljude«, i dok je za Wittenberžane Fla¬ cius bio »ilirska bestija«, a za Melan- chtona »slovenska zmija« itd_ itd. u čitavom nizu_ pogrda i ružnih epitetona, bio je ipak SPASILAC Luterovog protestantizma! Tako postaje Flacius-Vlačič opčečovje- čanska vrijednost. I, ukoliko se Hrvati mogu da koriste opčečovječanskim teko- vinama (od kojih se nijedan narod, kulturan, ne može da izdvoji), on i za njih postaje vrijednost, njihova gordost i slava, ma da se današnji potomci od njega stidljivo ili strastveno ogradjuju. A, nije ni neshvatljivo. Jer, hronologija na Balkanu sinkopira! Medjutim, istina je morala jednom pobijediti. Ona je triumfirala poslije 15 decenija iza Flaciusove smrti, kad se od Strane Nijemaca dala satisfakcija životu i djelima velikog Hrvata (1723). Slika Flaciusova sa počastima je vra- čena iz arhive na mjesto velikana, na univerzitetu u Jeni. Hrvatsku sliku, majstorski por¬ tret Flaciusa. dao je živo i vjerno dostojno vanrednog modela, prof. Mijo Mirkovič. Dvijestopetnaest godina poslije njemač- ke rehabilitacije Flaciusa. Hvala piscu, pa ma i tako kasno. Knjiga prof. Mirkoviča zaslužuje da se čita. I to ne samo jedamput. Više puta. * To su, u glavnem, mišljenja o to.i knjiži. Mi sa svoje Strane još jednom preporučujemo tu knjigu, koja se može naručiti kod »Hrvatske naklade«. Za¬ greb, Bogovičeva 1-VIi, a i kod društva i »Istra« u Zagrebu, žerjavičeva 7. Ci jena čekovnog računa 36.789. — Pretplata: za eljelu — Vlasnlk 1 izdavač: Konzorcij »Istra«. Ma Jugoslovenske Stampe d. d., Zagreb, Masary po,a K° 31nc 24 '— din., za Inozemstvo dvostruko. za Ameriku Z dolara ko7a k ullra'brol ’8a br ° tele i» n H 6 J' 80- 23 Ure 2 n !, št , T , 0 ot, £° Tara IVAN STARI. Zvoninil- Kova uuca broj 28a — Za tiskarn odgovara Rudolf Polanovič. Zagreb Iliča broi 131.