SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ea se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 25. V Ljubljani, v soboto 31. januvarija 1891. t o r s r< a * Iznenada nas je zadela vest, da je državni zbor s cesarskim patentom z dne 23. januvarija 1891 razpuščen. Pripravljati se nam je na nove volitve in lotiti se dela precej, ker že dne 3. marca vrše se volitve v km ets kih občinah, dne 5. marca v mestih in trgih in dne 7. marca v velikem posestvu. V Ljubljani bivajoči narodni poslanci so se sešli in so poprijeli incijativo, da spravijo volilno gibanje v tok. Širši volilni odbor, sestavljen iz poslancev in zaupnih mož iz vseh volilnih okrajev, sešel se bode pozneje ter bode postavil in volilcem nasvetoval kandidate, potem, ko izve mnenje iz volilnih okrajev. Izdali so se pozivi na veliko število zaupnih mož, da se izrečejo o kandidatu za svoj volilni okraj. Pisati pa se ni moglo vsem, in zato se vabi tem potom vsak veljaven narodnjak, da svoje in svojih volilcev mnenje naznani načelniku pripravljalnega volilnega odbora Ivanu Murniku v Ljubljani. Volilci! Stojimo na pragu negotove bodočnosti. Skozi dve volilni dobi stali so naši poslanci v državnem zboru v taki parla¬ mentarni zvezi, da jim je bilo privoljevati v silna bremena državljanov za uravnanje državnih financ in utrjenje državne moči in varnosti. Od njihovega požrtvovanja bilo je pričakovati tudi za naš narod primernih koristi, a da niso uspehi njihovemu trudu in žrtvam primerni, zakrivile so poglavitno neugodne okoliščine. Navdaja nas še vedno prepričanje, da se nam izpolnijo obljube prestolnih govorov iz let 1879 in 1885. Če se pa položaj spremeni, nalaga ta eventualnost poslancem silno težavno dolžnost, brez ozirov dvigati svoj glas proti sovražnim nakanam naših političnih nasprotnikov in z vsemi duševnimi močmi in z jekleno voljo postaviti se v bran, da se nam ne odtegnejo s tolikim trudom dosežene skromne pridobitve. Vkljub temu, da so nam v ustavi zagotovlene dragocene pravice, vkljub temu, da že tako dolgo zahtevamo vresničenje teh pravic ustavnim potom, nam vendar naša narodna individualnost še ni zavarovana. Sklepi na shodu slovenskih poslancev dne 2. ok¬ tobra 1890 v Ljubljani so naš program za bližnjo bodočnost. Mi zahtevamo neprikrajšano jednakopravnost slovenskega jezika v uradih vsake vrste, — mi zahtevamo slovenska srednja in obrtna učilišča, — mi zahtevamo ljudsko šolo z izključno maternim jezikom na verski podlagi in zahtevamo v ta namen take uravnave, katere to omogočijo in zagotovijo, zahtevamo pa tudi odstranjenje vsakih tem smotrom nasprotujočih bodisi državnih, bodisi privatnih uravnav. Te pra¬ vice nam izhajajo iz člena 19. temeljnih zakonov in ta naš paladium čuvati bode slovenskim poslancem z vso skrbnostjo in vsemi sredstvi. S tem programom stopimo na volišče in našim poslancem stoječim na tem stališči izvojevati bode pogoje našemu narodnemu obstanku in zavarovati jih pred lokavostjo sovražnikov. Ta težavna naloga pripade našim poslancem. Čem viši je cilj, čem težavneja naloga, tem večih zmožnosti za i tevati efi poslanca. Poslanec bodi iskren in v narodni borbi utrjen rodoljub, — znane naj mu bodo potrebe naroda, — on bodi pošten in jeklen značaj, katerega ne odvedejo osobne koristi s pravega pota, diči naj ga dar zgovornosti in bodi nezavisen na vse strani, da ga ne opovirajo kakoršni koli oziri v njegovem delovanji. Od poslancev, kateri združujejo v svoji osebi ta svojstva, smemo pričakovati uspešnega delovanja in smemo jim mirno prepuščati vodstvo slovenske politike. — Potihne naj v tem važnem trenutku domači prepir in stopimo združeni na volišče, da ne izvabimo skupnega nasprotnika iz njegove reserve. V državnem zboru razsoja se usoda naroda v njegovi celoti, marsikaj, kar nas razdvaja doma, za državni zbor nima pomena. Pod praporom: „Vse za vero, dom, cesarja!“, pod katerim se je mali naš narod dvignil iz političnega spanja, povzdignil se bode višje in si privojeval ter zagotovil svoj obstanek in napredek. v Od bivših poslancev so izjavili gospodje: dr. Ferjančič, kanonik Klun, Viljem Pfeifer, dr. Poklukar in profesor Šuklje, da prevzemo vnovič poslanstvo, če volilci temu pritrde. V Ljubljani, 30. januvarija 1891. Za pripravljalni volilni odbor: Ivan Humik, načelnik in dež. odb. Dr. K. vit. HleilVeis, deš. poslanec. Oton Detela, deželni odbornik. Peter Grasselli, župan in dež. posl. LISTEK, Nedeljske misli. XVI. Gospod vrednik! Najnovejše politiške in morda tudi politične dogodbe so rešile baš v jednajsti uri nas slovenske listkarje že napovedanega „ofra“ za listkarske drobtinice; kajti odslej bodemo zajemali zopet z veliko žlico po nakopičenih politiških pikant¬ nostih pred seboj in zabavali bodemo ž njimi sebe in tudi svoje delavniške in nedeljske bralce. Vsaj pa tudi nismo imeli, če se spominjamo prav, v dolgočasni zimski dobi še nikdar prijetnejše „exoffo“-zabave, kakoršna nas pričakuje baš letos ob priliki novih volitev za državni zbor, ker je po¬ slal g. ministerski predsednik kar čez noč vsem na¬ šim državnim poslancem pred dosluženo šestletno dobo „višnjeve“ pole. O te višnjeve pdle so zadele kakor grom — — in sicer med snegom in ledom, — naše „aktivne“ Ivan Hribar, deželni poslanec. Anton Klein, deželni poslanec. Dr. Fran Papež, deželni poslanec. Fran Povše, deželni poslanec. Ignacij Žitnik, deželni poslanec. Inka SveteC, deželni poslanec. Feliks Stegnar, deželni poslanec. Dr. Ivan Tavčar, deželni poslanec. Dr. los. VoŠnjak, deželni odbornik. in „pasivne“ politike, ali po domače rečeno, take politike, ki se tresejo za desetaške dijete, in take, ki bi radi poskusili, kako se živi z lepim naslovom in primernim drobižem v veselja polnem prestolnem mestu. Zaradi tega je naravno, da se bode oživel letos nenadoma naš ustavljeni promet in da bodo gazili kmalu politiški agentje po davno zapuščenih strmi¬ nah in zametih za volitvenimi dijagnozami ter po¬ ročali potem svojim »višjim", kakovi vetrovi pišejo njim nasproti. In zopet se bodo vrstile politiške svatbe, praz¬ nile se bodo butelje, penil morda celo šampanjec, in stiskale nežne in žuljave desnice, — saj take veselice se ponavljajo navadno le vsakih šest let, in v taki dolgi dobi se utrudijo že navadno volilci — v svojem upapolnem optimizmu in sladkih nadab, ter postanejo zopet krotki in ponižni. A najprijetneje je pri volitvenih zborih in kan¬ didatskih govorih, ko se ne polagajo navadno računi o minolem šestletnem delovanji, temveč se pogrne plašč na minulost ter povzdigne glas na boljšo bo¬ dočnost in lepše nade in upe, ki priti morajo vsaj — do konca zopetne šestletne borbe, in ako ne te¬ daj, — pa pozneje. In mi Slovenci imamo takih upov in nad polne žepe in polne arhive. — Zaradi tega bodemo zidali zopet dalje na njihovi podlagi lepšo bodočnost svojo in volili bodemo morda nove poslance na starih in zastarelih premisah. Pri vsem nenadnem veselju, ki se nam je ro¬ dilo čez noč, nas zanima najbolje skrivnost, da visi baje nad nekaterimi našimi državnozborskimi kandi¬ dati — nekaj negotovega in nekako na niti bodoči mandat, in da bodo delali upapolni konkurentje brez dvoma »vihar", da pretrgajo osodepolne niti, akoravno jih v šestletni dobi najhujši vihar in pro¬ test volilcev pretrgati ne more. Dalje je zanimivo, da baje nameravajo tekmo¬ vati za državnozborske mandate sami — mladi go¬ spodje, ki se vadijo doslej že »a conto" na ljubljan- Državnozborske volitve. Približuje se čas, ko bodete povabljepi, da volite svoje zastopnike v državni zbor. Gotovo je to jedna najvažnejših pravic, katero imgfe kot avstrijski dr¬ žavljani in davkoplačevalci. Od dobrjh volitev ?a- visen je Vaš duševni ip telespi blaggr v veliki tpevh Poslanci, katere bodpt,e vglj(j ? odločevali bodo p davkih, katere plačujete, odločevali bodo pa tudi o naših narodnih zadevah. Zato je pa neizmerno ve¬ like važnosti, kake može si izberete. Nikakor ne smete lahkomiselno oddati svojega glasil, temveč morate dobro premisliti, če je dotičnik, katerega bodete volili, tudi zares vreden zaupanja vašega, če ima vse lastnosti, katere so potrebne pravemu na¬ rodnemu zastopniku. Posvetujte se o tem s kom drugim, če sami ne morete stvari do dobrega pre¬ udariti. Naš narod je katolišk, zato tudi njegovi za¬ stopniki morajo biti katoliški možje, in to n e 1 e po imenu, temveč tudi po svojem miš¬ ljenji. Biti morajo možjč, ki se na merodajnem mestu ne bodo sramovali priznati pravega katoli¬ škega mišljenja. Na to morate posebno letos gledati, kajti šolsko vprašanje še vedno čaka ugodne rešitve. Še vedno veljajo šolski zakoni, katere je bila skle¬ nila židovsko-liberalna večina. Izvoljeni pa morajo biti tudi odločni narod¬ njaki in ne kaki veternjaki, ki obračajo plašč po vetru, ki se danes bahajo s svojo odločnostjo, jutri pa zopet laskajo narodnim nasprotnikom. Izvoliti pa morate možč, kateri bodo resno hoteli kaj do¬ seči za narod, ne pa mož, ki bi samo vlado na¬ padali v zbornici in z lepimi govori skušali si pri¬ dobiti popularnost. Vedeti morate, da govori v par¬ lamentu daleč nemajo tolikega pomena, nego ga jim mnogo pripisujejo. Navadno se vse že poprej do¬ govori v klubih in tudi najboljši govor potem ni¬ kogar ne prepriča. Da pa mi Slovenci kaj dosežemo, moramo si pridobiti zaveznikov, kajti naših zastopnikov je pre¬ malo, da bi mogli kaj doseči brez pomoči drugih strank, zato pa moramo v državni zbor odposlati take može, ki bodo mogli pridobiti zaveznikov, in sicer takih, ki bodo nam hoteli, pa tudi mogli kaj pomagati. Zaveznikov si Slovenci moremo iskati le mej desničarji, nemški liberalci bi gotovo nikdar ne pod- p rali naših teženj. Da pa bodemo mogli pridobiti zaveznikov na desnici, morajo naši poslanci biti tistega mišljenja, kakor večina desnice. Biti morajo konservativci v vsakem pogledu. Ako bi mi Slovenci v državni zbor odposlali liberalce, bi ti gotovo mej konservativnimi elementi na desnici ne našli po¬ trebnih zaveznikov. Godilo bi se jim kakor Mlado- čehom, ki pri nemških konservativcih in pri Po¬ ljakih zastonj moledujejo za zvezo. Pri nas so nekaterniki jako navdušeni za zvezo z Mladočehi, kateri se odlikujejo s svojo odločnostjo proti vladi in Nemcem. Mi radi priznavamo, da so Mladočehi jako agilna stranka. Dosedanje njih de¬ lovanje je pa bilo vendar-le razrušilno, pridobili za Cehe pa dosedaj še niso ničesar. Vseučilišče, uve- denje jednakopravnosti pri uradih itd. — vse to so pridobitve Staročehov. Mladočehi so jedino spravo razdrli, katera zasluga je pa še vsekako dvomljive vrednosti. Ako vse dobro preudarimo, moramo priti do preverjenja, da Mladočehi niti resna stranka niso ne. Postavili so se pri vsaki priliki na tako skem „rotovžu“ parlamentarizma in dvorljivosti — drug drugemu. Slab »prognostikon" se kaže v teh politiških manevrih osobito mlajšim konservativnim politikom; kajti Ahasverus II. očita osobito gg. kapelanom v svojih delavniških »drobtinah", da so že izvrstno rejeni po svojih dohodkih. — Istina! Ne spodobi se, da kažemo svojemu ubogemu narodu rejena lica in suknje brez zaplate. Postimo se najprvo ob kruhu in vodi ter oble¬ cimo po vzgledu Ahasverovem raševino na narodno korist, in — domovina je rešena. Sviftijanec si usoja predlagati pri tej priliki koristno in morda tudi blago idejo: »Vsak bodoči državnozborski kandidat se za¬ veže, da prepusti »a priori" tri četrtine svojih bo¬ dočih dijet »Cirilovi družbi", in kdor se oglasi s tem pogojem za kandidaturo, je naš mož. Poskusimo 1 Prepričali se bodemo, komu se sme očitati »rejenost" v narodni borbi. Sviftijane‘c. stališče, da je vsak pameten in razsoden človek moral vedeti, da ne bodo ničesar dosegli in da tudi doseči ne morejo. Češko državno pravo vsprejeli so za glavno točko svojega programa. Kaj so pa sto¬ rili, da bi češko državno pravo tudi dosegli? Ako ne poštevamo govorov v deželnem zboru, prav ničesa. če sp hoteli izvesti tako nalogo, morali bi si poiskati PfftHb zaveznikov. Namesto tega so se pa sprli z zgodovinskim veleposestvom, katero bi jim bilo pač največ koristilo v tej stvari. Da, s svojimi govori v deželnem zboru, ki se niso prav odlikovali z avstrijskim patrijotizmom, zamerili so se na visokih mestih na Dunaji, kjer bodo imeli govoriti važno besedo pri vresničenji češkega prava, i S tako stranko se mi Slovenci pač zavezati I ne moremo. Odbili bi s tem od sebe vse druge za- j veznike in bili bi z Mladočehi vred osamljeni. Naj j volitve za Mladočehe še tako ugodno izpadejo, j vendar je nemogoče, da bi v zvezi s Slovenci in j še kako drugo večjo frakcijo imeli večino. V zbor- ] niči pa odločujejo le večine, manjšina je le redko I kdaj v tako ugodnem položaji, da se n4-njo dosti > ozirajo. Jasno je torej, da že naš narodni interes i zahteva, da na Dunaj odpošljemo le odločno kato¬ liške in narodne može in se ne smemo dati pre¬ slepiti z nobenimi liberalnimi frazami. i Politični pregled. j V Ljubljani, 31. januvarija. j dežel®, j Volitve v državni zbor. Bazne stranke po vseh avstrijskih deželah se pripravljajo na vse kriplje, da bi čas, ki je odločen volilni agitaciji, kar najbolje porabili v svojo korist. — Na Dunaji si stopajo že po shodih nasproti židovski liberalci, združeni z demokrati, na nasprotni strani pa antisemitje. Na gorenjem Avstrijskem je pričelo katoliško-politično društvo svoje delovanje, in upati je, da vkljub na¬ sprotovanju gorenja Avstrijska zopet pošlje večmo konservativnih mož v državni zbor. — V Gradcu sklicujejo nemški liberalci skupni shod nemško-libe- ralne stranke. Hvalevredno je, da je katoliško- politično iu gospodarsko društvo za ko¬ roške Slovence tako urno stopilo na volilno . bojno polje. Upamo, da se posreči združeni konser¬ vativni stranki Slovencev in Nemcev, da izbrišejo grdi madež koroški deželi, ki ni imela dosedaj no¬ benega konservativnega poslanca v državnem zboru, ter izvolijo vsaj nekaj poslancev pravih načel. Srednje šole v Zadru. Dne 29. januvarija je cesar sprejel italijansko deputacijo iz Dalmacije, ki je izročila v posebni spomenici izražene želje za- - derskih Italijanov, da naj se ne pohrvatijo v Zadru srednje šole. — Videti je Italijanom, da napenjajo skrajne sile, da bi si ohranili svoje umetno vzdrže- j vano nadgospostvo v Dalmaciji; upamo pa, da pra- ’ vična stvar vrlih Dalmatincev slednjič vendarle do¬ seže svojo zmago. Novi državni zbor sešel se bode še le me- i seča aprila, ker mnogo prej ne bodo končane po ; vseh kronovinah volitve v državni zbor; tako j bodo n. pr. v Dalmaciji končane še le 21. marca. > In tudi zasedanje v državnem zboru bo le kratko, ■ tako da se bo pravo delovanje novoizvoljenega držav- j nega zbora pričelo še le v jeseni. — Vlada upa, da . bo imela v novi zbornici kakih 190 poslancev na > svoji strani, in sicer 60 Poljakov in Rusinov, 60 ve- j likoposestnikov, 30 članov Hohenvvartove skupine, i 16 Ooroninijevcev, 8 Italijanov in 16 divjakov. Med j 60 velikoposestniki so všteti tudi zmernejši udje se- I danje državnozborske levice. Tako računi »Pester ' Lloyd“, najbrže za kratek čas — predpustom. Nadvojvoda Franc Ferdinand poda se I dnč 4. ali 5. februvarija na pot v Peterburg. Cas- t niki sploh razlagajo to pot kot ugodno znamenje ; prijateljskih razmer med avstrijskim in ruskim dvo¬ rom, ter izražajo nado, da bode to tudi ugodno vplivalo na medsebojne državne razmere. Nemčiji seveda to ni po godu; kajti to bi bil vzlasti v na- rodno-gospodarskem oziru hud udarec za Nemčijo. Vzlasti Bismarckovo glasilo ne more skriti svoje raz- i draženosti vsled te zadeve. To je pač najboljše zna- S menje za Avstrijo. Avstrija in Rusija imata svoje vsporedne koristi na Balkanu in tu si lahko določite svoj delokrog mirnim potom in pri tem ni nobeni državi potreba nemškega mešetarja. Vsaastje države. Srbija. Kraljica Natalija je pisala to-le pismo zopet sošli se skupščini: »Pripoznavati moram, da sem si pripisovala pravico, zahtevati od zbornice drugačen odlok gledč na mojo spomenico, kakor je oni, ki ga je zbornica sklenila. Močno obžalujem, da sem se goljufala v svojem zaupanji v pravičnost skupščine. In sicer obžalujem to tembolj, ker se ni potegnil za mojo stvar nijeden ud večine, če tudi so mi to obetali nekateri radikalni poslanci; marveč da se je to prepustilo politiškemu nasprotniku radi- | kalne stranke. Ta odnošaj kaže, da je radikalna F 1 (Dalje v prilogi.) so so tri Z brega Ljubljanice, 30. januvar. Ljubljansko mesto ima mnogo lepih naprav, ki pričajo o živem verskem čutilu prebivalcev. Posebno šempeterska župnija je polna krasnih zavodov, po katerih se goji vera in razodeva krščanska ljubezen do bližnjega. Ne bomo šteli hiš po Poljanah in okrog Kravje Do¬ line, ki jim je temelj položila duhovenska roka, reči moramo le, da je vse to lepo in veselo ter klicati slavo bogaboječim nstanovnikom. Toda začel je v tem lepem vrtu ljubljanskega življenja zadnji čas poganjati neprijeten plevel, ki grozi zadušiti drugo našo dragoceno cvetko, namreč narodnost Ozrimo se le v Kravjo Dolino! Ondi, kjer so se pred nekaj leti še pasle kranjske krave po dolini, pitajo se zdaj slovenski otroci z nemškim želodom. Skoraj neverjetno, pa vendar resnično je, da je šola polna samih slovenskih otrok, ki pouka ne dobivajo v maternem jeziku, in to v ljudski šoli! Na vrat se stopa pravi pedagogiki, a Ljubljana je mirna. Da, še hvalimo se, da smo narodni, ko gremo na roke nemškemu »Schulverein-u“, pod¬ pirajoč tako šolo! Tu bi bilo pač treba ne le besed¬ nega, ampak tudi dejanjskega odpora. stranka — ko se je leta 1888 postavila na stran — imela tedaj v oččh le politiške nagibe ki niso bili prav za prav v nikaki zvezi z moio’ 7a devo." J za ' Bolgarija. Med onimj 13 osebami, ki Sa označene za tuje v Bolgariji živeče nihiliste, je neki tudi jedna ženska. Dotičmh preiskav še gj izvršila bolgarska vlada, a kakor hitro se to zgodi, dala bo odgovor kaj in kako. Kakor je znano, zahtevale so tudi Nemčija, Avstrija, Anglija in Italija po svojih diplomatskih zastopnikih, da mora bolgarska vlada uvesti preiskavo proti nihilistom, bivajočim v Bol gariji. Rusija. »Graždanin" piše o prihodnjem po¬ potovanji avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda d’Este na Rusko, ter pravi, da bo s tem Avstrija pokazala svojo naklonjenost in spoštovanje do Rusije Sicer se kaže, da je evropski mir zavisen od odno- šajev med Avstrijo in Rusijo ter da se ne bo kalij evropski mir, dokler bo vzhodno vprašanje zanimalo samo Rusijo in Avstrijo. Ako pa bi se utegnila tretja država mešati v bolgarsko vprašanje, utegnil bi zabučati bojni vihar med imenovanima državama. Nemčija. Neki nemški list piše, da je dr¬ žavni kancelar Oaprivi izročil cesarju Viljemu spo¬ menico, v katerej mu svetuje, naj s« nemška jugo- zapadna naselbina odstopi kakej drugi državi, ker nima za Nemčijo nikake posebne vrednosti. Francija. Te dni se je razpravljalo v fran¬ coskem ministerskem svetu vprašanje o gledališki igri »Thermidor". Pretresovalo se je na to in na ono stran, ah naj se ta igra sploh prepove ali ne. Naučni minister Bourgeois, ki ima gledališko cen¬ zuro v rokah, je pripomnil, da je igro »Thermidor" bral z največjo pozornostjo in pazljivostjo, pa zago¬ tavljal, da ni našel v njej nič proti republiki naper¬ jenega, marveč, da se v igri le Robespierre in tako imenovana strašna vlada obsoja. Na to je sklenil ministerski svet, izročiti stvar ministru Bourgeoisu, naj se posvetuje s Constansom, ministrom notranjih zadev, kaj je storiti z imenovano igro. Bourgeois je šel k Constansu, ki je pozval k posvetovanju po¬ licijskega načelnika ter sklenil, prepovedati igro vkljub Bourgeoisovemu poroštvu. V zbornici je ta odlok vzbudil veliko pozornost. Mčni se, da bo še zaradi tega navstal razpor med radikalci iz zmer¬ nimi republikanci, od katerega utegne zaviseti usoda vlade ali vsaj nekaterih ministrov. Radikalci so sicer zato, da se igra prepove, hočejo pa prijeti Bourgeoisa, zakaj je bil sprva dovolil, igrati jo. Zmerni pa zahtevajo prostost za gledališče in pisa¬ telje. Španija. Volilno gibanje za volitve v državni zbor je jako živahno. Socijalistje so postavili svoje kandidate v Madridu, Barceloni, Valenciji, Kartageni, Kadiksn in Santandru. Na delavskih shodih se je bati nemirov in zato je vlada storila potrebne korake. Ako bi utegnili kje na delavskih shodih navstati nemiri, mirile bodo vojaške posadke. Pri volitvah v Ga11eqos - Argananu (Salamanka) se vršili nemiri. Pri teh izgredih so kmetje, ki nasprotniki kandidatom vladne stranke, ustrelili volilce. Amerika. Dosedanji uradni poslovodja bra- zilijske vlade pri Vatikanu, vikomte d’Arinos, je od svoje vlade pooblaščen kot izredni zastopnik in mi¬ nister. Ta okolščina kaže, da hoče brazilijska vlada stopiti z Vatikanom v tesnejše razmere. — Cilenške republike položaj je še zmirom jako kritičen. Kakor se poroča iz Lime dne 28. t. m., zasedli so upor¬ niki Pisaguo, Kokvimbo in La Sereno. Dne 22. ja¬ nuvarija so se bili sprijeli uporniki in vladne čete; v tem boji so bili uporniki premagani. Bržkone pa bodo imele čete še mnogo opraviti, predno bodo ukrotile uporne duhove. Priloga 25. štev. »Slovenca** dne 31. januvarija 1891. Ce v Ljubljani „Schulverein-u“ ni treba usta¬ navljati nemških šol, zato pa bolj pridno ruje dru- godi po naši zemlji. Domžale n pr. so bile pred nekaj leti še čisto slovenska vas. Naselilo se je v njo nekaj slamnikarskih tovarnarjev s Tirolskega in posaddo nekoliko domačinov pod kap. Ženijo se ti Nemci izključno le pri Slovenkah, tako da včasih po trije tako mešane dvojice stoje pred alkarjem. Mislil bi tedaj človek, da Domžale ne morejo postati kar brž nemška kolonija. A motil bi se! Cisto nemških otrok res ni v Domžalah, zato bo pa kmalu nekaj tičmišev, rojenih od slovenskih mater in nemških očetov. Za te je treba skrbeti, da se obvarujejo slo¬ venstva. Ne smejo hoditi v slovensko ljudsko šolo, ampak »Schulverein" jim snuje posebno, nemško. Da bodo lovili v njo čisto slovenske otroke, o tem ni treba praviti, ker imamo že preveč izkušnje dru¬ god. Proti takemu društvu, ki zasaja vedno globo- keje svoje kremplje v naše meso, bilo bi tedaj pač treba resnega odpora. Ce se po božji postavi sme braniti z vso silo človek, kadar mu gre za življenje, čemu bi se ne smel narod? In kakšen je naš odpor? Edina družba, ki nekoliko miga proti takim krivi¬ cam in jezi tok nemčenja po šolah, je družba sve¬ tega Cirila in Metoda. Gotovo jo bode podpiral vsakdo, ki se pusti zmerjati s priimkom »domoljub". Pa ne! Ravno v glavnem mestu Slovenije ni časa, da bi mislili na tako stvarco. Največja njena po¬ družnica v zgoraj omenjenem vrtu je popolnoma za¬ spala in nad leto in dan še ni nabrala vinarja v — odpor. Nehajmo ! Znabiti nas predrami pomladansko solnce. Na Dunaju, 29. jauuvarija. Morda Vam, gosp, vrednik, ustrežem, ako Vam sporočam včasih kaj z Dunaja, kar bode, kakor upam, zanimalo »Slo¬ venčeve" čitatelje. *) Po nemških listih sodeč, sma¬ tral bi kdo Dunaj za eminentno nemško mesto. Temu pa ni tako. Dunaj je prestolno mesto av¬ strijske države, in v njem prebivajo vse razne na¬ rodnosti, seveda od nekatere le malo zastopnikov; v njem se stekajo mnoge tuje narodnosti. Res je, j da nemški živelj in nemški jezik prevladuje, vendar ' prebiva tukaj tudi mnogo Slovanov, osobito Cehov. Večina služkinj in fabriških delavcev, rokodelcev in ' obrtnikov je češkega rodu, a nahajajo se Cehi tudi ' v višjih stanovih in med aristokracijo. — Še opa¬ zujemo na Dunaju* veliko število Židov. Z znano svojo predrznostjo in nesramnostjo, pa tudi svojimi prevarami izzvali so ti močno antisemitsko gibanje med dunajskimi prebivalci. A antisemiti so med ; seboj razcepljeni na več strank, in torej ne do¬ sežejo vselej istega vspeha, kakor bi bilo želeti. Tudi je žalostno, da se v javnem življenju premalo ozirajo na parlamentarno dostojnost, in to uporabijo pro- tivni jim časopisi na škodo in v napade na vso stranko, ki ima mnogo dobre volje. Sedaj v predpustu kaže se posebno, da je Du¬ najčan rad vesel. Vsako društvo ali zaveza prireja bale ali koncerte s plesnim venčkom, in o vseh čuje । se vedno, da so bili dobro obiskovani. Ples dunaj¬ skega mesta, v krasnej dvorani nove mestne hiše, • ki je največja in najlepša dvorana na Dunaju, dne 27. t. m. počastil je cesar s svojim pohodom, bilo , je navzočih več udov cesarske rodovine, zastopniki j raznih tujih držav, vsa aristokracija in bogati me- I ščani dunajski; — bil je to najelegantnejši du- ’ najski ples. Mnogi drugi odlikujejo se s svojo ele- 1 gantnostjo, mnogi s svojo prosto in prijetno zabavo, da se mnogi tudi zlorabijo v slabe namene — pač nikdo tajil ne bo. — Plesno veselje nad vse pre- šinja vse Dunajčane. Ako sem omenil kot jedno lastnost dunajskih i prebivalcev njih veselost, omeniti moram še lepo lastnost njih darežljivost. V velikem mestu, kakor je Dunaj, vlada v veliki meri tudi velika revščina. Neizmerno veliko stori se dobrot in v prvi vrsti omeniti se mora srednji stan, ki sam ni preveč z bogastvom obdarovan, ki pa ima čuteče srce za svojega brata. V dunajskih gostilnah so večinoma vsi stalni gostje, a tudi mnoge družine iz soseščine, v nekakih družbah; z malimi mesečnimi prispevki posameznikov nabere se na leto lepa svota, in tako se skoro od vsake take družbe obdaruje za zimski čas večje število revnih otrok z obleko in obuvalijo. Marsikatera teh zavez obdaruje po 50 in več otrok na leto. — Razven tega je mnogo dobrotnih ustanov, ki se morejo jedino le z radovoljnimi prineski vzdržavati. *) Vedno nam vstrežete. Opomb, vred. Na Dunaji je zelo veliko društev, učenih, za¬ bavnih, podpornih itd. Opozoriti hočem Slovence le na nekatera slovanska društva. »Slovansko pevsko društvo" goji slovansko petje in je po svojem iz¬ bornem zboru na dobrem glasu med dunajskimi Slovani. Ono je zbirališče pevcev vseh slovanskih rodov, šteje tudi večje število Slovencev v svojih vrstah, in želeti je, da bi mu pristopili vsi dunajski Slovenci, bodi si kot izvršujoči člani, bodi-si kot podporniki. — »Slovanska Beseda" je zabavno sre¬ dišče odličnejših slovanskih, osobito čeških rodbin. Ono ima svojo čitalnico in prireja mnoge zabave — želeti je, da bi ji pristopili tudi vsi dunajski slo¬ venski dijaki, kajti tu se jim nudi najlepša prilika, da občujejo in se spoznavajo s svojimi slovanskimi brati, in da pridejo v fino izobraženo in dostojno družbo. Potem bi gotovo ne bilo večkrat opravičenih tožb o slovenskem dijaštvu! Tudi slovanski dijaki zvezani so po svojih narodnostih v razna društva. Žalibog, da se tukaj pojavlja slovanski .greh, ne¬ sloga; med Poljaki in Rusini, Hrvati in Srbi, ven¬ dar je tolaživno to, da je razpor le mej društvi, a medsebojno občevanje njih članov večinoma prav prijateljsko, da se bode torej kmalu zopet porav¬ nala vsa napetost. Čehi imajo svoj „Akademicky spolek", Poljaki »Oguisko", Rusi „SiČ“, Rusi »Bu¬ kovino", Slovaki „Tatran“, Hrvati »Zvonimir", Srbi »Zoro", Slovenci »Slovenijo". — Iz akademičnih društev se je na inicijativo poljskega društva »Oguisko" j sostavil poseben odbor, kateremu je naloga, da store vse potrebno, da pridobi dunajska univerza stolico za slovansko zgodovino. — Razven tega priredi vsako teh društev svoj koncert; vsako združuje svoje rojake v čitalnico in ima svojo knjižnico. — Ko- nečno omeniti mi je s hvaležnostjo »Podporno dru¬ štvo za slovenske velikdšolce", čegar delovanje je ; itak znano častitim čitateljem. Dnevne novice. (Narodni volilni odbor) priporoča za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani častitim volilcem naslednje gospode kandidate: 1. Trgovcem I. in II. volilnega razreda, kateri dobe rudeče glasovnice: Vašo Petričič, podžupan in trgovec v Ljubljani; Karol Pollak, trgovec in posestnik v Ljubljani; Avgust Skaberne, trgovec v Ljubljani. 2. Trgovcem III. volilnega razreda, ka¬ teri dobe višnjeve glasovnice: Franc Omersa, trgovec in posestnik v Kranji; Valentin Sušnik, župan in trgovec v Škofji Loki. 3. Obrtnikom II. volilnega razreda, ka¬ teri dobe bele glasovnice: Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani; Anton Kl ein, deželni poslanec in solastnik tiskarne v Ljubljani; Franc Ko lm an, steklar in posestnik v Ljubljani; Josip Kušar, mlinar in posestnik v Ljubljani; Dr. Josip Poklukar, deželni glavar in solastnik tiskarne v Ljubljani. (Državnozborske volitve.) Na prvem mestu danes objavljamo volilni oklic, katerega nam je do- poslal pripravljalni volilni odbor. Jednak oklic bodo dobili tudi zaupni možje po deželi s prošnjo, naj pripravljalnemu odboru naznanijo primerne kandi¬ date. Tem povodom opozarjamo rojake, naj ne po¬ slušajo raznoterih govoric o kandidatih, katerih je že za vsak okraj po več. Tako n. pr. čujemo, da se za jeden sam okraj na Dolenjskem oglaša pet kandidatov. Jedaako nesmiselne telegrame pošiljajo iz Ljubljane v dunajske liste. Poglavitna in vestna dolžnost zavednih narodnjakov po deželi bodi, skrbeti za to, da bodo izvoljeni sami značajni, zanesljivi in neomabljivi volilni možje. Druga naloga naša je, da se upremo vsaki novi kandidaturi ' katerega-koli uradnika. Dozdeva se nam namreč, da bode osrednja vlada v prihodnje nam še manj naklonjena in bode tem odločneje pri- ; tiskala na uradnike, da glasujejo v njenem smislu. I A mi potrebujemo na Dunaju v vsakem oziru ne- I odvisnih, v verskem in narodnem oziru zanesljivih mož. Čujemo pa — koliko je res¬ nice na tem, v trenotku ne vemo — da mislijo kandidirati trije okrajni sodniki. Vsa čast sicer nji¬ hovim osebam, a izpovemo naravnost, da bodemo z vsemi močmi delali proti uradniškim kandidaturam iz gori navedenega vzroka. To našo izjavo naj blagovoli na znanje vzeti tudi volilni odbor, ki do- ■ slej ni še priporočil nobenih kandidatov, da se nam j ne bode pozneje morda očitalo rušenje discipline. (Umrl) je danes po noči v Kranji znani na- • rodni trgovec in posestnik g. Matej Pirc v 67. letu i svoje starosti. Naj v miru počiva! (Letošnji postni pastirski list) knezoškofa lju¬ bljanskega, ki se ravnokar razpošilja, temeljito raz¬ pravlja jako času primerno tvarino o svetosti prisege. (Prezentovan) je dosedanji župnik svetogorski, čast g. Ivan Pisk ar, za faro Št. Ožbalt. (Premeščen) je čast. g. Anton Krainer, ka- pelan kočevski, v Koprivnik na Kočevskem. (Preč. g. o. Evstahij Ozimek) praznoval bode na Svečnico dne 2. t. m. v tukajšnji frančiškanski cerkvi petdesetletnico svojih slovesnih samostanskih obljub. Jubilar je bil rojen 24. januvarija 1817 v St. Vidu pri Zatičini, 25. septembra 1838 je stopil v red sv. Frančiška, slovesno obljubil 2. februvarija 1841, mašnik bil posvečen 12. marca 1842. Po do¬ končanih študijah je prišel v Gorico, kjer je deloval na domačem učilišču nekoliko časa kot suplent za matematiko in fiziko in po skušnji kot pravi učitelj 43 dolgih let. Večina redovnih duhovnikov te pro- vincije imenuje P. Evstahija svojega učenika. V tem času je tudi skozi 34 let bil duhovni vodnik milosrčnim sestram v Gorici, ki nikdar ne bodo po¬ zabile duhovnih dobrot, ki so jih po njem preje¬ male. Leta 1868 je bil provincijal in tri leta gvar- dijan v Gorici, dvakrat definitor, dvakrat kustos. Dnd 6. maja 1884 zapusti Gorico. Želja njegova je bila namreč, da bi v starosti deloval samo v du¬ hovnem pastirstvu. Zato se preseli v Ljubljano, kjer frančiškanski red oskrbuje obširno župnijo. Tukaj prav pridno pridiguje, goreče spoveduje, za bolnike Ijubez- njivo skrbi in si v kratkem času pridobi ljubezen in spoštovanje vseh stanov. Ko umrje provincijal P. Bonaventura, izvoljen je vikarjem provincije in pri prvem kapitelju zopet provincijalom. Kot pro¬ vincijal je bil ljubljen od podložnikov zlasti zaradi svoje ljubeznivosti in modrosti. Potem je bil še eno leto gvardjan ljubljanskega samostana, sedaj pa živi zopet svojemu pastirskemu poklicu. Njegove za¬ sluge pripoznava cela provincija; dala mu je častno ime »Pater provinciae". Gospod jubilar je še pri dobri moči; upati je, da mu Gospod Bog dA do¬ čakati še zlate maše. Mi pa častimo slavne može, bodisi stanu kateregakoli, in prosimo Očeta milosti, da živi in ohrani slavnega jubilarja še mnogo, mnogo let! (Iz Istrije) se nam poroča, da je dud 28. t. m. umrl v Padeni č. g. Jožef Ovit ko, kurat v pokoji. Rojen je bil dne 30. oktobra 1810 v Št. Jerneju na Dolenjskem, v mašnika posvečen dnd 14. okt. 1842 Služboval je večinoma po Istriji, od 1. 1887. je bival v pokoju v Padeni pri Piranu. N. v m. p.! (Potres.) Iz Metlike in Radoviče se nam po¬ roča, da so včeraj zjutraj pred 6. uro čutili lahek potres. (Mraza) imajo v Beli Krajini vsak dan po 10° R. Kolpa je na mnogih krajih premrznila, pri ' Podzemlji hodijo po ledu čez reko. — V „Obzoru“ čitamo, da je minoli teden neki trgovec iz Otočca gnal krdelo svinj, katere je mislil prodati na Reki in v soseščini. V Ogulinu je hotel svoje blago od¬ poslati po železnici. Med potjo ga pa na sredi polja dobi sneg, naredi se noč, a ž njo strašen mraz. Revež najde zavetišče v neki kolibi, kjer na- 1 redi ogenj, žival pa je ostala pod milim nebom. i Zjutraj najde trgovec vse krdelo zmrzlo. Isto noč j je tudi nekemu drugemu trgovcu poginilo mraza i dvajset svinj. (Slovensko gledališče.) V ponedeljek, dne 2. fe- i bruvarija se bode ponavljala znana šaljiva igra s I petjem in godbo »Čevljar baron". Iz posebne prijaznosti sodelujejo isti gospodje, kakor pri zadnji predstavi te igre. (Slovenskega pevskega društva odbor) na Ptuji prosi vse svoje izvršujoče člane, da mu ali po poverjenikih društva ali pa sami naznanijo, kateri glas pojo. Razpošiljale se bodo namreč v kratkem note zadnjih dveh pesnij za letošnji koncert in ob tej pri¬ liki popravijse lahko, kar bi se ne bilo pri prvi poši- Ijatvi prav ukrenilo. Posamič stanujoči člani dobd zdaj vse note tistega glasu, katerega pojo, isti poverjeniki pa, kateri so zadnjo pošiljatev not prejeli, prejmejo isto število glasov, kakor prej, ako ne izrazijo glede tega predmeta posebnih želj. (V Celji) je tamošnji »Deutscher Verein" onidan imel svoje glavno zborovanje. Kakor „Wacht“ naznanja, je načelnik g. dr. Sajovic poročal o de¬ lovanju društva v minolem letu, spominjal volitve v občinsko zastopništvo v »Okolici Celje", kjer je po dolgem pravdanji vendar-le se posrečilo, da je slovenski živelj prišel na vrh, govoril je o snovanji podružnice za »Siidmark", omenjal deželnozborske volitve in pa ljudsko štetje. V odboru so za letos ■ gg.: dr. Sajovic, načelnik, odborniki pa: Mathes, j dr. Neckermann, Pallos, Julij Rakusch, knjigar i Rasch in vrednik Ehrlich. (V Mariboru) je zborovala tamošnja podružnica . za »Germanenbund". Namen tega društva obstoji v ' tem, da moralno podpira vsa nemška društva v ' mestu in njihova početja. Minolo leto bilo je 43 udov, ki so priložili znesek 16 gld. 80 kr., v bla- gajnici je preostalo 12 gld. 57 kr. V odboru za tekoče leto sedijo sledeči »nemški" gospodje: doktor Glantschnigg, po domače »Kmetski prijatelj", potem J. Lobis, R. Marescb, A. Serpp, J. Gasser, F. Wiltschke. (Na Slatini) je Mollerjevo posestvo kupila de¬ žela Stajarska. (Društvo vojaških doslužencev v Celji) je, kakor tamošnji časnik piše, lani imelo premoženja 2341 gld. 14 kr. Pri občnem zboru se je načelnik imenoma spominjal dobrotnikov: gospe Bianke pl. Adamovič Velenjske, potem zdravnikov, gg.: doktor Kočevarja in dr. Premšaka v Celji, dr. Žižka v Vojniku, pa lekarnika Kupferšmida v Celji in drugih podpornikov društva. V odbor so izvoljeni gg.: V. Franzi, načelnik, Anton Murko, namestnik, odbor¬ niki : Bernard, Fasching, Gaber, Gersina, Gospo¬ dariš, Kralj, Lassmann, Plevčak, Sorglechner, Val- lentschag. Pokrovitelj društvu je g. grof Mensdorff v Velenji. (Mesto Idrija) šteje 438 hiš in 4910 prebi¬ valcev. (Čevljarska zadruga) ima zadružni zbor v ne¬ deljo dne 15. februvarija 1891. leta, ob 2. uri po¬ poldne v mestni dvorani ljubljanski po sledečem vsporedu: 1. Nagovor načelnikov, 2. letno poročilo, 3. polaganje letnega računa, 4. proračun za 1891. leto, 5. posvetovanja in ukrepi o letni dokladi za¬ družnih članov, 6. predlog o predrugačenji § 10. točka a) zadružnih pravil, 7. volitev dveh odborni¬ kov in enega namestnika v načelništvo, 8. posamezni predlogi. (Opravilni odbor podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov) v Gradcu nam je doposlal naslednje poročilo: Desetič stopa odbor našega dobrodelnega zavoda pred slovensko občinstvo, da poroča častitim prijateljem in podpornikom naše vseučiliščne mla- deži, kako se je ravnalo in gospodarilo z njihovimi blagimi darovi. Izredne važnosti in koristi našega zavoda ni nam več natančnejše poudarjati; na tem mestu bodi samo omenjeno, da je prav ta zavod v tujem mestu jedini, od katerega sme marljivi in ubožni slovenski vseučiliščnik gotove in nagle pod¬ pore pričakovati. Naravnost smemo trditi, kar se dd dejanjski obilo dokazati, da bi moral že marsi¬ kateri nadepolni naš vseučiliščnik učenju celo slovo dati, ako bi mu ne bilo v hudih gmotnih stiskah prišlo na pomoč naše društvo. Da pa društvo ne peša, marveč leto za letom uspešniše deluje, za¬ hvaliti se mora izrednej darežljivosti preblagih svojih dobrotnikov, katerih število s potrebami prav tako leto za letom narašča. Skoro vsi dosedanji dobrot¬ niki ostali so društvu zvesti in novi prihajajo, vsi jedini v blagem namenu, da lajšajo neugodne gmotne razmere vseučiliščne mladeži naše, ki bode gotovo svoje dni zaslomba domovini in narodu svojemu. Da je stopilo v kolo podpornikov našega društva vnovič nekoliko vrlih rojakov, katerim je nekdaj delilo kolikor toliko podpore, navdaja nas s posebnim veseljem in zadoščenjem ter le želimo, da bi se jim pridružilo skoro obilo posnemovalcev. — Vsled ugodnih razmer zadnjih treh let bilo je moči v preteklem letu glavnici dodati 300 gld. v gotovini. Za to svoto pisem denarne vrednosti ku¬ piti ni kazalo, kajti njih cena je zadnji čas pre¬ visoka za takov nakup. Vse imetje glavnice tedaj znaša 7200 gld. v pismih denarne vrednosti in 300 gld. v gotovini. Čistih dohodkov z obrestmi vred je bilo 1038 gld. 13 kr., a s prejšnjega leta je ostalo v gotovini 444 gld. 91 kr., torej skupaj 1483 gld. 4 kr. Troški so znašali 898 gld. 66 kr. in gotovine je preostalo 584 gld. 38 kr., koja svota je na račun prihodnjega leta v hranilnici na obresti shranjena. V hranilnici je tudi svota 300 gld., ka¬ tera je bila po odborovem sklepu dodana glavnici v gotovini. Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 71 (prejšnje leto 97) vloženih prošenj; odbiti ste bili 2, drugim 69. pa se je dovolila svota 573 gld. Najmanjša jednokratna podporo je bila 4 gld., naj¬ večja pa 15 gld. Podpiranih je bilo 12 (prejšnje leto 19) slovenskih vseučiliščnikov: 7 pravnikov in 5 medicincev. Modroslovca mej prosilci to leto ni bilo nobenega. Po deželah jih je bilo 8 s Štajar- skega, 3 so bili s Kranjskega in 1 je bil s Primor¬ skega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega in ga tudi ni bilo, ki bi bil na vseučilišči kot slušatelj vpisan. Vsem blagim posamnim dariteljem kakor vzlasti visokemu dežel¬ nemu zboru kranjskemu in štajarskemu ter slavnim posojilnicam v Celji, v Mariboru in v Ptuji in kmetskej posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani izreka odbor v imenu revnih in podpore vrednih slovenskih vseučiliščnikov iskreno in presrčno svojo zahvalo. Zahvaljujemo se prav tako slavnej tiskarni družbe sv. Mohorja, ki je tudi letos tiskala poročilo naše po najnižji ceni ter časopisom »Slovenec", »Slov. Narod" in »Siidsteirische Post", ki so drage volje vzprejemali šestkrat v letu društvena nazna¬ nila in s tem vsekako širili zanimanje za društvo in blage mu namene. — V opravilnem odboru so gg.: Dr. Gregorij K r e k, c. kr. vseučiliščni profesor, predsednik; niegov namestnik vseučiliščni profesor dr. H. Bidermann, tajnik Bogomil Krek; odborniki: Fran Krančič, Anton Schvvab, Jaroslav Ž i t e k, Fr. Gestrin, M. Munih; namestniki: Josip Galič, Hinko Suklje, D. B1 e i w e i s vitez Trsteniški. (Narodna čitalnica v Kamniku) priredi v po¬ nedeljek dnd 2 svečana t. 1. veselico v spomin Va¬ lentina Vodnika. Vspored: 1. Prvikrat: »Putifarjeva žena". Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil Vinko. 2. Prosta zabava. — Vstopnina navadna. Začetek ob 7. uri. (Slovensko pevsko društvo »Slavec") priredi na Svečnico v čitalnični restavraciji šaljiv večer. Vspored: 1. Smetana: Koračnica iz opere »Prodana nevesta", svira vojaška godba. 3. Kock: »Tičnik", ouvertura, svira godba. 4. Stegnar: »Kitajska", šaljivi čveterospev. 5. Gleisner: »Friedenspalmen", svira godba. 6. Alešovec: »Gospod, kmet in hudič", ko¬ mičen prizor. 7. Peters: »Potpouri slovanskih pe¬ sem", svira godba. 8. »Kitajska podoknica s čajnim kotlom", šaljivi zbor, proizvajajo pevci v kitajskih kostumih. 9. Neibig: »Pesem o najboljšem sodu", svira godba. 10. »V naravi", šaljivi moški zbor. 11. Michaelis: »Turška nočna straža", svira godba. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. (Akad, društvu »Triglav" v Gradcu) blago¬ volili so tekom letošnjega akademiškega leta poslati podpore naslednji gospodje: Bradaška, gimn. ravn. v p., 2 gld.; dr. Firbas v Brežicah 5 gld.; dr. Fr. J ur tel a 5 gld.; major Komel pl. Soče- bran 1 gld., drd. iur. Podobnik 10 gld.; Fr. Premru, c. in kr. voj. kapetan, 5 gld.; dr. Karol Slane 5 gld.; Wretschko, trgovec v Gradci, 5 gld. Bodi jim za to najprisrčniša zahvala. — Obračamo se pa na tem mestu tudi do drugih slo¬ venskih rodoljubov, da bi se spomnili »Triglava", domačega društva na tujih tleh, ločenega od svoje domovine. Vsakdo, kateremu je količkaj znano ve- likomeško življenje, spoznal bode tudi veliko važ¬ nost, ki jo imajo dijaška društva; da so ona zares močna vez, ki varujejo dijaka, da se ne zgubi svo¬ jemu poklicu in narodu ter vtopi v valovih tujega življa; a pri vsem tem se le prerado prezre, koliko potrebuje društvo, ako hoče doseči svoj smoter, po¬ sebno gmotne podpore: mesečni doneski, ki jih ve¬ lika večina le s težavo žrtvuje, komaj zadostujejo, da se poravnajo navadni najpotrebnejši troški. Kje pa so druge potrebe, katere ima in mora imeti akad, društvo, v katerem se naj vadi in pripravlja dijak za javno delovanje, ki ga čaka ob svojem času v domovini? S tem, da ga preskrbi z doma¬ čimi časniki in drugim potrebnim berilom, še dru¬ štvo svoje naloge nikakor ni rešilo: ona ga naj vpelja tudi v življenje, da je spoznava s svojimi očmi in utrdi svoj značaj po svoji skušnji, svoji raz¬ sodbi: in kaj je za to prvi pogoj, pač ni treba še posebej povdarjati? In da iščemo v to svrho naj¬ prej pri svojih^bratih v domovini, nam tudi nikdo ne bode zameril. Svojim dozdanjim podpornikom pa kličemo krepki: Živijo 1 W Piccoli-jevo esenco za želodec met - J prireja in razpoš Ija nje izdelovatelj lekarnar G. Pieeoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr. (5) Vremensko sporočilo. Telegrami. Dunaj, 30. januvarija. Povodom smrti cesarjeviča Rudolfa se poroča iz vseh krajev države, da so se vršile mnoge črne maše. Zvečer ob % 6 je šla vdova Štefanija v ka¬ pucinsko rakev in je ostala deset minut v tihi molitvi ob krsti cesarjevičev!. Popoldne je izročil ud nemškega poslaništva venec, katerega je v ta namen podaril nemški cesar. Zagreb, 30. januvarija. Stanje kardinala Mihaloviča se je zelo poslabšalo. Vsak čas utegne umreti. Rim, 31. januvarija. Kardinal Cristofori je umrl. V ^prihodnjem konzistoriji bo na¬ znanil papež imenovanje pomožnega škofa latinskega patrijarha v Jeruzalemu ter ime¬ noval škofa na mesto apostolskega delegata za Perzijo. Madrid, 31. januvarija. Kraljica regen- tinja je zopet popolnem okrevala in vsprejela poročilo ministerskega predsednika. Monakovo, 31. januvarija. Cesaričinja- vdova Štefanija se je pripeljala ob 3 / 4 7. uro ter ostane tri dni. Na kolodvoru jo je spre¬ jel princ Leopold s soprogo. Srednja temperatura —119°, za —10'6° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 31. januvarija. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16 % davka) 91 gld 65 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 91 „ 70 „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . . 108 „ 70 „ Papirna renta, davka prosta.102 » 20 „ Akcije avstr.-ogerske banke. 999 „ — „ Kreditne akcije . 307 „ — „ Francoski napoleond.9 „ 03 „ Cesarski cekini.. 5 „ 40 „ Nemške marke 56 „ 02 1 )3 . I i i i Umrli so: 28. januvarija. Katarina Šaman, hišna posestnica, 94 let, Rimska cesta 5, marasmus. 29. januvarija. Marija Dolinar, kovačeva vdova, 37 let, Rečne ulice 6, mrzlica._ Tujci. 29. januvarija. Pri Maliču: Lehr in Wolf, potovalca, z Dunaja. — Sehonberger, Weiss, Reich, trgovci, z Dunaja. — Grof Mar- gheri, z Dolenjskega. — Miiller, trgovec, iz Kočevja. — Ru- beseh, stotnik, iz Splieta. Pri Slonu: Novak, Nagy, Semen, Walter, trgovci, z Dunaja. — Gwiner Eugen, Morawetz in Gorup, z Dunaja. -- Masaratti, trgovec, iz Trsta. — Kuhn, potovaleč, z Belgije. — Fragiaeomo, trgovec, iz Pulja. — Polandt, iz Jesenic. — Mayer, tovarnar, iz Gradca. — Seidl Alojzija iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru : Kozjek, trgovec, z Dunaja. — Wbkes, iz Ljubljane. — Resnožnik, posestnik, z Bleda. — Fritseh, inžener, s Štajarskcga. ima v II. številki naslednjo vsebino: 1. »František Ondfiček", slavni češki virtuoz na gosli. Sestavil dr. Fr. L. — 2. »P. Ladislav Hrovat", c. kr. prof, v pokoji. Sp. F. H. — 3. »Sobica". Zl. J. —ek. — 4. »Erazem Tattenbach". Žaloigra. Piše Prokop. — 5. »Trioleti". Zi. M. 0. — 6. »Gostačeva hči". Piše T. — 7. n Na grobu Prešernovem". Zl. A. M. — 8. »Florijan Skomljan". Piše Martin Molek. — 9. »Oče naš". Zl. M. 0. — 10. »Podobe iz naroda". L ,Nočni čuvaj 1 . Sp. Podgoričan. — 11. »Paperki staroslovenski". Piše P. Ladislav. — 12. »Andrej Kačič-Miošič", narodni hrvatski pesnik. Piše Fr. Ko- va čič. — 13. »Črtice iz zgodovine slikarstva, zlasti slovenskega". Piše —i—. — 14 »Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu". Piše F. S. Lekše. — 15. »Nekoliko iz indijskega bajeslovja". Piše dr. K. Glaser. — 16. »Časnikarstvo poljsko (varšavsko)". Piše Titus Sopodzko. — 17. „Dom4 iu po svetu". 18. »Slovstvo", a) Slovensko, b) Hrvatsko, e) češko, d) Poljsko, e) Rusko, f) Druga slovstva. — 19. Razno¬ terosti. — Slike: 1. »František Ondfiček". 2. »Na grobu Prešernovem". 3. »Nočni čuvaj". 4. »Vir Vipave" (»Pod skalo"). 5. »Švedi v Pragi". Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega preljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda m /0B J B S trgovca in posestnika, ki je danes ob 2 l / s uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek, dne 2. februvarija, ob 4. uri popoldne. Maše zadušnice brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi. Predrazega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. V K ran ji, dnč 31. januvarija 1891. Katarina Pirc, roj Marti, soproga. — Karol, Gustav Ciril in Metod Pirc, sinovi. — Ljudmila Verderber, roj. Pirc, Olga Pirc hčeri. — Josip Verderber, zet. — Lucija Pirc, roj. Rode, sinaha. — Ciril Pirc, vnuk. (D Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „prisv.Fran- eišku“, (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds- thurmdrasse 113. (3) Nepresegljivo za zobe je I. salicilna ustim vafla Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkdczy-ja, „prl zlatem levu", VIII., Josefstadterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „priRadee- kiju“, III., Radetzkyplatz 17. aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstra¬ njuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni nrašek splošno priljubljen, upliva jako okrep¬ čevajoče ter obran uje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došl mnogo zahvalnih pisem, ima vedn sveži v zalogi ter vsak dan po pošt pošilja lekarna Ubaldpl.Trnkoczy diplomovani posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Lju¬ bljani. žESr Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotov¬ ljeno, kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr : monštrance, svetilnice, križe, svečnike, £ kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in po mogoče nizkej ceni. (10—7) Velespoštovanjem Ana Hofbauer v Ljubljani. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil in magistratu naročil, da je razpisati nasledna službinska mesta na novo organizovane občinske policijske straže. 1. Službi dveh strežniških vodij z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 2. Službi dveh detektivov z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 3. Službe deset stražnikov L vrste z letno plačo 400 gld., stanarino 40 gld. in pravico do petletnih doklad po 15 gld. Te službe so vse stalne. Razpisane pa so poleg njih tudi še 4. službe štirimi vaj set stražnikov II. vrste, katere so ali stalne ali začasne. Stalno nameščen stražnik II. vrste ima pravico do letne plače 365 gld., do stanarine 40 gld. in do petletnih doklad po 10 gld. Začasno službujoč stražnik ima po 1 gld. mezde na dan. Razen navedenih pripadnin gre vsakemu stražniku naturalna obleka in obutev, detektivoma pa po 50 gld. letnega pavšala za obleko. Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu do 28. februvarija letos. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prosilec sam in ji prideni izkazih o starosti (krstni list), o trdnem zdravji, posebni sposobnosti za službo, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu (šolska spričevala), pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji; vrhu tega bodi v prošnji povedano, je-li prosilec oženjem ali samec. Dobro kvalifikovani bivši orožniki s potrebnimi svojstvi bi občini najbolj ugajali za stražniško službo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 28. januarija 1891. Župan: Grasselli, 1. r. Na prodaj je za nizko ceno dobro ohranjena, nepovarjena {{železna blagajnica v obliki skrinje, prip avna za cerkvena ©skrbništva, gg. župnike, upra¬ vitelje itd. Blagajnica je 80 cm dolga, 56 cm globoka in stranska širokost je 56 cm. Cena se izve in na ogled je postavljena blagaj¬ nica v delavnici ključarja Jos. Rebeka v Ljubljani, Francovo nabrežje št 13. (4—4) Vabilo na naročbo S 1. februvarijem prične se nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi upravništvo. Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne d opošljejo naročnine, se ne ozira. Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list »Kmetovalec 11 s prilogo »Vrtnar 11 , pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (3) prodajo je hiša z 20 orali zemljišča na Brezji pri Mariji Pomagaj. Več pove posestnik Janez Ažman, pošta Radovljica, Gorenjsko. (3—i) Hranilno in posojilno društvo v Ptuji, r e g- i s 11’ o v a n a zadru<>:t z neomejeno zarezo. Activa. Bilanca za leto 1890. Pasiva. 16000 585 406124 1593 14100 270 248 7 565 42 4855 Hiša vi.-štev. 346 Ptuj Inventar . . . .. Posojila 2514 zadružnikom . . . . . Zaostale obresti od posojil. Naloženi denar v hranilnicah . . . . Obre.-ti od tega V poštni hranilnici . . Obresti pri poštni hranilnici . . . . Vadij. Koleki in tiskovine . . Gotovine v blagajniei dne 31. dec. 1890 kr. 06 26 46 23 61 24 74 91 444392 51 Glavni deleži od 2527 udov . . . . Opravilni deleži od 2527 udov . . . Hranilne vloge od 872 vložnikov . . . Kapitalizovane obresti od hranilnih vlog od 31. decembra 1890 . Za 1. 1891. predplačane obresti od posojil Neizplačana dividenda za prejšnja leta . Splošni rezerv, fond 1. jan. 1890 gl 5424’— Vstopnina leta 1890 . . . „ 1058'— Specijalni rezervni fond za slučajne zgube znaša 1. januvarija 1890 . vkup . . in ker se je dal ostanek čistega dobička v znesku. vsled sklepa denašnjega občnega zbora k pos. rezerv, fondu, iznašata oba rezerv, fonda vkup. Čisti dobiček leta 1890 6482 25000 8908 57 444392 51 NA PTUJI, dne 27. januvarija 1891. Ravnateljstvo. Ustanovljeno l^SI. leta.'V® Izišla je knjiga: TAXIL: 18 pol 8°. v Katoliški Bukvami v Lublani. 35 Št. 1572. (3-1) Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko: 1, PeSta,Fraiiz-Jos6flilatz št 5 Št. 1713. Priznano najboljše o’ ,0 (10—10) Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Izdajatelj: Matija Kolar. L