Poštarina platna u gotovom God. X. Broj 2. U Zagrebu, 14 . januara 1938. Pojedini bro| Din 1.— Uredništvo i uprava ZAGREB. MASARTKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva Pretplatnici i citatelji! Ne zabo- ravite da je »Istra« potrebna, da bi nam bez toga našega jedinoga lista bilo još gore nego što nam je nama i našima. Zato propagirajte »Istru«! ZASTO MORA SVAKI EMIGRANT BITI PRETPLATNIK ,,ISTRE" Jer ie to JEDINI LIST, koii štlti interese emigranata. Jer je to JEDINI LIST, koii izvješčuje o stanju našega naroda u Italiji. Jer je to JEDINI LIST, koji informira o društvenom životu emigranata. Jer je to JEDINI LIST, koji sistematski registrira vanjskopolitičke doga- djaje koji su u vezi s nama. Jer je to JEDINI LIST, koji sistematski registrira sve kulturne pojave u vezi s nama i sav kulturan rad naših u emigraciji i onih u Julijskoj Krajini. ZATO MORA SVAKI EMIGRANT BITI PRETPLATNIK »ISTRE«! SVAKI EMIGRANT MORA BITI PROPAGATOR »ISTRE«! PRIJAVA PRETPLATE Naši čitatelji mogu pretplatiti svoje prijatelje na naš list popunivši ovu prijavu. Prijavu treba odreza¬ ti i poslati našoj upravi. — Novi pretplatnik: Ime i prezime:. Adresa. Pretplatio se od.do . . . . šaljem pretplatu za.mjeseci putem ček. računa Pošt. šted. br. 36.789 Potpis: Monopolizacija trgovine z mano v Italiji Kakor je Mojzes v puščavi po božjem ukazu izdal stroge odredbe glede uporabe , vlasti pa glede kupičenja mane , ki so je prejemali neposredno z nebes, tako je sedaj tudi fašistična vlada izdala s posebnim za¬ konom od 5 novembra 1937 najstrožje od¬ redbe Za trgovanje z mano. Ni' sicer to božja, mana, pač pa sok neke vrste jeseni (irarinus ornus in fraxinus excelsior), ki se odlikuje po svojem sladkem okusu in lci rabi v medicini kol odvajalno sredstvo. Pri¬ dobiva St zlasti na Siciliji v okolišu Pa- lerma. Ker jc mana eden izmed produktov, ki z njimi skuša Italija zboljšati svojo pla¬ čilno možnost v inozemstvu, je fašistična 'vlada izdala ukaz, da se mora odslej ves domači, pridelek pa tudi morebitna uvožena mana. brezpogojno oddati posebnemu zbira¬ lišču v Palermu in je istočasno določila tudi visoke kazni za vsak morebitni pre¬ kršek. iz kojega donosimo slijedeči izvadak: Mus¬ solini ozbiljnim riječima opominje držav¬ nike, da se čuvaju svakoga boja protiv Crkve, jer se ovaj, kao što uči povijest od Dioklecijana do Bismarka, uvijek svršio po¬ razom Države. Boj protiv Crkve jest boj protiv Neograničenoga i Nedohvatnoga, jest otvoreni boj protiv Duha, koji je u Crkvi najdublji i najeminentniji »Ostaje,« — veli Mussolini doslovce — »za sva vremena do¬ kazano, da i najoštrije oružje, što ga može upotrebiti Država u boju protiv Crkve, nije kadro nanijeti Crkvi smrtonosnih rana. Crkva, prije svega katoliška Crkva , izaii če nepromijenjena i slavodobitna iz decenijski dugog i najoštrije g bojo«. Tolarji Marije Terezije Za (asa Neguša je bil samo tolar Marije Terezije priznano plačilno sredstvo v Abe- siniji. Pravico do kovanja tega novca si je pridržala Avstro-Ogrska. Kovala je te to¬ larje v državni kovnici v Trstu. Zaradi močnih trgovinskih zvez mec, Trstom, in uš¬ li odno Afriko, je bil ta denar povsod na Vzhodu zelo cenjen in je tudi po vojni ohranil svojo vrednost. Pri mirovnih poga¬ janjih so očitno prezrli dejstvo, da je ranjka Avstrija kovala ta denar, in nobena država se ni za to pravico potegovala. Tako je Avstrija še dalje imela to pravico, samo da je prenesla kovnico iz Trsta na Dunaj, kjer je avstrijska republika nemoteno dalje ko¬ vala tolarje Marije Terezije. Pred vojno z Abesinijo je bila Italija najboljši odjemalec teh tolarjev, ker jih. je potrebovala za svoje vojaške in politične svrhe Ko pa je Italija okupirala večji del Abesinije, je odkupila od Avstrije pravico kovanja in sama začela, kovati tolarje Ma¬ rije Terezije. Ko je Italija okupirala vso Abesinijo, je hotela zamenjati tolarje s lirami in sicer po ključu en tolar za pet italijanskih lir. Toda Abesinci so se promili taki izmenjavi. Za¬ radi tega je morala Italija zvišati t™ 0 ! r °~ larja, najprej na 8.30 lire. pozneje na , > a 'danes 'je uradni tečaj za izmenjavo že 13,50. Vprašanje tolarjev pa je zadobilo še drugo lice. Druge države nočejo namreč pri¬ znati prenosa kovne pravice od Avstrije na Italijo, Češ da ako Avstrija noče več kovati teh novcev, postane ta pravica splošna. Vsakdo bi imel po tej razlagi pravico ko¬ vanja. Ta pravica pa je doka j plodonosno, kajti kovna vrednost tolarja znaša komaj 6,435 lire, njeno plačilna vrednost. ' siniji, p a 13,50. Jasno je. da S P™° ' velike razlike bujno cvete spekulacija tolarji. Mussolini o katoličkoj crkvi Več više puta dao je Mussolini izjave pa riškom dnevniku »Le Figaro «. Sve su izjave načelne važnosti. Na najnoviju Mus linij e vu izjavu Figarovom dopisniku, osir »uo se ovih dana »L’ Osservatore Romano«, Knjiga Massolinijevog sina o Abesiniji Nedavno je u Italiji izašla veoma zani¬ miva knjiga o Abesiniji, koju je napisao mladi Vittorio Mussolini, sin fašističkog Ducea. Naslov knjige jest: »Lijetovi iznad abesinskih planina«. I u njoj Duceov sin opisuje, kako je bilo u ratu protiv Abesi¬ nije. Mladi Vittorio piše, da je rat Uo sjaj- na zabava i svoja razlaganja ilustrira i konkretnim primjerima. Tako na pr opi¬ suje, kako je bilo par dana prije Božiča 1935 godine, kada je avionom napao konjiču plemena Calla: »Doletjeli smo iznad nepri- jatelja, koji nas nije opazio i odmah smo spustili svoje eksplozivne bombe. Sječam se, da nam se jedna skupina konjanika priči- nila kao cvijet koji se otvara, kada su bombe, padale u nju. Nije bilo teško pogo¬ diti, jer nismo letjeli visoko .« Zatim Vitto¬ rio piše, da je to sjajan šport, koji ugodno podražava sve osječaje. Evropske oficire, koji su se borili na strani Abesinaca, na- zivlje »besramnim šakalima sa bijelim licem.« U svakom pogledu, ova knjiga dje- luje veoma odgojno u Italiji, a veoma je poučna i izvan njenih granica. RABINDRANATH TAGORE 0 FAŠIZMU »Fašizam se protivi svemu onome, što zovemo kulturom i civilizacij om. Faši¬ zam gazi svaku slobodu i prezire slobodu savjesti, I još fašisti misle, da su oni napredni, da zastupaju krščansku civi- lizaciju i da stoje kud i kamo više od Istoka, koji tobože poznaje samo mno¬ goboštvo i ne zna za jednoga Boga. Ali to nije istina. čitav Istok upravo kao i krščanski Zapad, vjeruje i nauča, da je Bog tako neizmjerno i savršeno biče, te da ne može ravno opčiti s čovjekom, nego krščani vjeruju, da je Bog poslao na svijet sina svoga, a cijeli Istok vje¬ ruje, da se Bog od vremena do vremena utjelovljuje i prikazuje čovječanstvu. U toj jednoj i drugoj vjeri je glavno, da svijetom i čovječanstvom ne vlada suro¬ va i materij alna sila, nego duh prema riječima Isusovim: Ja sam duh, istina i život. A fašizam je do največe mjere i strahote razvio imperij alizam i nacio- nalizam kao organizacij u surove sile, ko j a smatra sve pravednim šta ona či¬ ni i ne priznaje ni suda ni suca. Ova surova sila največa je opasnost i za za- padnu Evropu i za čitavi Istok. Ona ,ie največa zapreka miru i napretku čovje- čanstva. Zato ona j, tko i malo poštuje sebe i ljudski razum, ne može biti ni je- dan časak za fašizam« Država i čovjek »Čovjeka je stvorio Bog, a državu je stvorio čovjek. To znači da država po¬ staji zbog čovjeka, a ne čovjek zbog dr¬ žave. Jer: ljudi bez države mogu posto- jati, ali državu bez ljudi nije mogučno zamisliti. Čovjek je cilj, a ne sredstvo, dok je država naprotiv sredstvo, a ne cilj. Vrijednost države odredjuje prema viličine njegove službe čovjeku: ako država pomaže čovjekovo razvijanje, on- da je ta vrijednost dobra, ali čim ona sputava to razvijanje, onda joj vrijed¬ nost nije nikakva. Prema torne država može da bude prijatelj čovjekov, ali i neprijatelj: to zavisi od toga, da li ona pospješuje čovjekovu slobodu, sigurnost i razvitak ili ih sputava«. (R. N. COUDENHOVE-KALERGI). Polovica it. kmetov nima zemlje Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli okrog 42,2 miljonov prebivalcev. Od teh je bilo 45 od sto ki so se bavili s poljedej- stvom, kar znaša 18,9 miljonov. Od teh je, kar je značilno, komaj 50 od sto t. j. 9.5 miljonov, ki imajo svojo zemljo, za temi sledijo kmetski delavci, mezdniki, katerih je 4.9 milj ali 26 od sto vsega kmetskega prebivalstva. Kolonov pa je 3,7 milj. ali 20 od sto kmetskega prebivalstva. V letih 1871 in 1881 je bilo nič manj nego 60 od sto vseh kmetovalcev ki so bili popolnoma brez zemlje, sedaj je takih baje še 2,84 od sto, kakor ugotavlja Agenzia d’Italia e deli Impero. Toda po gornji statistiki je tek če vedno okrog 50 od sto. — (Agis). beličina seljačkih posjeda u Julijskoj Krajini Po podacima popisa koji je u Italiji bio izvršen 19 marta 1930, u Julijskoj Krajini je tada bilo 100.471 seljački po- sjed, a u cijeloj Italiji 4,196.228. Slijede- ča tabela nam prikazuje razdiobu se- Iz toga se vidi koliko je velik broj sitnog posjeda do 1 ha, jer tog sitnog posjeda ima skoro jedna trečina, a svi ti posjednici imaju zajedno jedva 11.000 ha zemlje. Po površini je najjača sku¬ pina posjeda od 5 do 20 ha, a po broju skupina posjeda od 0.5 ha do 5 ha, kojih ima preko 68.000. D znaku jugoslovensko- talijanskog prijateljstva Jug.*tal. klub u Beogradu Beograd, 10 januara. U Beogradu je održana konstituirajuča skupština ju- goslavensko-talijanskog kluba, te je izabrana uprava, i to pretsjednik Dra- goljub Todorovič, opč. potpretsjednik; potpretsjednici: Dragutin Gjorgjevič, odvjetnik i Antonije Difranko, trgovac; tajnici: dr. Nemanja Vukičevič, dopisnik vanjske štampe i Dragoljub Obradovič, odvjetnički kandidat. Osim toga izabran je velik broj članova uprave, medju ko- jima su Miodrag Stamenkovič, umiro- vljeni direktor ministarstva šuma i vo¬ da, Josip Jagodnik, trgovac, dr. Miloš Viktorovič, odvjetnik, Borivoje Božano- vič, umirovljeni kapetan i Dragoljub Ze- kavica, ravnatelj gimnazije. Cilj je ovog kluba promicati što tje- snije veze izmedju Beograda i Rima. Juss i GuS S u š a k, januara 1938. U subotu dne 8 o. mj. održao je JUSS (Jugoslovensko udruženje studenata Sušak) u svim prosto- rijama Sokola, svoj veliki akademski ples na kome je uzela učešča 1 jedna veča grupa talijanskih stude¬ nata i studentica članova GUF-a (Gio- ventu universitaria fascista) iz susjed- ne Rijeke. „€Iearmg\ pred sodiščem Pred kasacijskem sodišču v Rimu se je vršila zanimiva razprava glede »clearinga«. Tvrdka »Zora« iz Črnomlja je tožila tvrdko Tommasi iz Trsta, ker ji ta ni plačala v določenem roku Din 14.126.50 po »clearin- gu«. Jugoslovansko tvrdko je zastopal adv. Santoro iz Rima. Na razpravi su ugoto¬ vili, da bi bilo bolje rabiti besedo kompen¬ zacija, ker prav za prav »clearing« ni v točnem pomenu plačevanje, ampak nekaka kompenzacija, ki je ne vršijo privatniki med seboj, temveč le države, po posebnem dogovoru. Zaradi tega mora italijanski dolžnik plačati poleg računa še zamudne obresti. Kasacija je ugodila tožbi iugosi. tvrdke. Premog iz labinskih rudnikov za jugoslovansko mornarico Pristanišče premoga, ki je vzniklo pri Labinu, se vedno bolj širi. Tu nalagajo na vse italijanske ladje premog. Tudi ino¬ zemski parniki vzemajo po potrebi za svo¬ jo rabo labinski premog. Zanimivo je to. da celo jugoslovanski parniki za obalni promet in potniški promet po Dalmaciji na¬ lagajo premog od časa do časa v labin- skem premogovnem pristanišču. Neki ju- gosl. parniki prevažajo premog na Sušak, odkoder ga vkrcajo na druge jugosl. par¬ nike tako n. pr. »Beograd« in »Srbin«, itd. NEUSPEH MANJŠINSKE POLITIKE Slučaj dva Steinacherja v Poljski Nemški tednik »Der Deutsche in Po¬ len«, ki izhaja v -Katovicah, je v svoji številki od 8 decembra 1937 prinesel vest, da je dosedanji glavni vodja urada za Nemce v inozemstvu, znanega pod kra¬ tico VPD, dr. Hans Steinacher iz zu¬ nanjepolitičnih razlogov moral odstopiti od svojega mesta. Kakor namiguje ome¬ njeni list, se je zgodilo na pritisk Ita¬ lije, bržkone radi Steinacherove propa¬ gande za Južni Tirol. Zaradi tega si vpraša nemški list, zakaj ni v zvezi s tem Nemčija »v smislu toliko hvaljene politike medsebojnosti in reciprocitete« zahtevala odstavitev ali vpokojitev Etto- reja Tolomeia, ki velja za največjega zatiralca Nemcev v Južnem Tirolu. Očit¬ no pa je recipročnost takrat izostala, kajti senator Tolomei je pravkar mimo lahko objavil 32. zvezek svoje obširne publikacije »Archivio deli Alto Adige«, za katerega je sestavil zanimivo razpra¬ vo »Analogije med Južnim Tirolom in Alzacijo«. V tem članku očita Franco¬ zom, da je njihova manjšinska politika v Alzaciji napačna in premila. Treba bi bilo, da postopajo kakor Italijani na Ti¬ rolskem, da tako ohranijo to ozemlje »latinski zemlji«. Tolomei pravi tudi, da so Francozi tudi v Posarju odpovedali. O tem pa, da niso znali Francozi med 1918 in 1924 ustvariti posebno »Rensko republiko«, noče niti izgubljati besed. Svoja izvajanja zaključuje Tolomei s tem, da opozori Francoze na to, da je ob Menu črta, ki tvori mejo med seve¬ rom in jugom na nemškem ozemlju. Mi bi samo to še pripomnili, da je bil Dr. Steinacher, čigar glavo je sedaj zahtevala Italija, za časa ko¬ roškega plebiscita najhujši nasprotnik našega naroda v spornem ozemlju in da je tedaj deloval v najtesnejši zvezi z italijansko delegacijo. STRANA 2. »ISTRA« BROJ 2 . OD SOČE DO REČINE, OD TRIGLAVA DO K AMEN JAK A Istraga proti v dr. Dokea t2 Podgradu ' Podgrad, januara 1938. — Više puta smo vam javili q našem opčin- skom liječniku dr. Dolceu. Da se vidi kako su naše informacije bile točne, javljamo vam sada da je nad njim po- vedena istraga radi njegovih postupaka s narodom, čujemo da če biti prernje- šten. Mi ne čemo za njim žaliti, čuje- mo, medjutim, da se nekoji njegovi pri¬ jatelji zalažu za njega, a u prvom re¬ du naš podeštat, kojemu je prefektura povjerila istragu protiv Dolcea. Ove da¬ ne je podeštat, u svojstvu istražitelja, pogvao nekoje ljude u opčinu, tako oca pok. Dodiča Josipa iz Obrova koji je umro, navodno, krivnjom dr. Dolcea. Pozvan je bio i Mamilovič Tomas iz Zagrada, otac Mamilovič Ivana, kojemu je dr. Dolce upropastlo obje noge, Bub- njiča Stjepana iz Obrova kojemu je dr. Dolce stavio imanje na bubanj radi neplačenog honorara, a bila je preslu- šana i Frm Marija iz Obrova kojoj je dr. Dolce osakatio desnu ruku. Bilo je pozvano još mnogo lica koje je taj 11- ječnik liječio. Najduže su ispitivali oca pok. Dodič Josipa. Podeštat ga je ispi- vao u prisustvu dr. Dolcea. Dodič je cestar na drž. cesti Obrov—Golac, pa mu je dr. Dolce bio zaprijetio da če iz¬ gubiti službu ako bude gdje govorio protiv njega. Doznajemo da su i ostalima koje se ispituje dolazili razni emisari i nagova- rali ih i prijetih im ako budu svjedočili protiv dr. Dolcea, Slovenski vjeronauk u Klancu kod Herpelja Trst, januara 1938. — JJ Klancu kod Herpelja uči župnik vjeronauk dje- cu slovenski. Ovih dana je učitelj razdi- jelio medju djecu na mašinu istipkanu izjavu koju neka odnesu kuči i dadu je roditelj ima na potpis. U toj izjavi je stajalo da roditelji traže da se njihovu djecu uči vjeronauk talijansl:i. Neki dječji roditelji, osobito oni koji imaju neke dozvole ili su na radu, potpisali su izjavu. One koji nisu potpisali, prijavio je učitelj karabinjerima. Premetačine radi krijomčarenja Suhorje, januara 1938. — U Su¬ horju su premetačine organa finansij- ske kontrole na dnevnom redu. Ljudi ne znadu šta zapravo finansi traže. Navod¬ no traže krijumčarenu robu. Tako su u nekoj kuči 18 decembra ponovno vršili premetačinu. Ljudi su se sakupili i po¬ čeli mrmljati što ih se uvijek bez razlo¬ ga smeta. Stražari su poslali seoskoga glavara Cirila Volka koji je prisustvo- vao premetačini, da ljudima naredi da se odaleče. Ljudi nisu poslušali. Kasnije su karabinjeri pozvali u ka- sarnu Volka i pridržali ga. Zatim su dozvali još i 15-godišnjega Volkova si¬ na i vlasnika kuče gdje je vršena pre- metačina. Svu trojicu su odveli u Trst, ali su ih iza dva dana ispustili. Zatim su uhapsili osam mladiča koji se još nalaze u trščanskom zatvoru. Revizija procesa Baragi i drugovima Rijeka, jan. 1938. — Donijeli smo bili vijest da je Vicenc Baraga bio osu- djen od riječkog suda na smrt radi toga što je ubio financijskog stražara Manca i teško ranio stražara Multineddu. Tada su bili osudjeni i Franc Curček (na ro- biju), Ivan Baša i brača Andrija i Ivan Stemberger, svi iz Jablanice. Na prvog februara bit če na Rijeci pred okružnim sudom ponovno rasprava. Na Goriškem |e še vedno polno nabiralcev starega železa Gorica, jan. 1938. V letih krize se je marsikateri brezposelni fant in oče oprijel nevarnega posla: pobiranja gra¬ nat in drugega streliva, ki je ostalo po tolikih letih še vedno v zemlji. V poštev je v največji meri prišlo zelezo, ker so druge drage kovine ze zdavno pobrali in prodali. Ko je bilo tega materijala še mnogo, so ga pobirali samo po površju. Ko pa je pričelo zmanjevati, so se lotili prekopavanja, najprej seveda le bolj nizko, a pozneje vedno bolj globoko. V krajih kjer je posebno divljala vojna m v starih strelnih jarkih so dobili s mnogo železa. Na nekem zemljišču pri Gorici, ki meri približno 4.000 do 5.000 kv. metrov so izkopali za vec nego 5.000 lir starega železa t j. z a VSak ^i ) me ' ter so dobili vec kakor 1 Uro. (Agisi Proces na Rtjeci radi krsvotvorenih lira Rijeka, 8 januara 1938. Danas je pred našim Tribunalom održana jedna vrlo za- nimljiva rasprava protiv jednog policij- skog kotnesara i agenta poznatog pod ime¬ nom »Giuba di Quoio« službenika naše kvesture. Prošle godine pojavile su se kod nas u prometu u dosta velikoj količini kri- votvorene novčanice u banknotama po 10 lira. Policijska vlast povela je svojedobno energičnu istragu radi ustanovljenja krivo- tvoritelja. a bilo je i dosta lica uhapšeno, koji su bili kasnije pušteni na slobodu zbog pomanjkanja dokaza. Tom zgodoni ie zaplijenjena dosta velika količina falsifiko- vanih novčanica po 10 lira; koje su se ču¬ vale kod kvesture. Od ukupne svote krivo- tvorenih banknota po 10 lira pokradeno je našoj kvesturi po nekim lopovima nista manie neko preko 11 hiljada lira. Sada je kvestura povela energičnu istragu radi tako drske kradje i konačno pronašla tata medju svojima od kojih je jedan ništa ma- nje nego komesar. Svakako stoji da je po- sao dobro išao. Radi toga su naši kve- sturini pred tribunalom i osudjeni i to go- spodin komesar na premještai u unutraš- njost Italije, a naš t. zv. »Giuba di Ouoio« na penzionisanje. Razspust upravnega in nadzornega sveta Kmet¬ ske posojilnice v Libušnji Trst, jan. 1938. — Načelnik itali¬ janske vlade Mussolini je z dekretom od 7. decembra 1937. razpustil upravni in nadzorni odbor Kmetske posojilnice v Libušnji. Dekret ne navaja nobenega ra¬ zloga, temveč se sklicuje samo na zakon od 17. julija 1937, ki vsebuje odredbe za zaščito hranilnih vlog, In na predlog* glavnega inšpektorja. Razpust je vzbudil med slovenskim prebivalstvom veliko presenečenje in krožijo med ljudstvom najrazličnejše domneve, ki so dale vla-‘ di povod do takšnega sicer neupraviče- 1 nega ukrepa. Otpuštanje radnika na Rijeci Rijeka. januara 1938. Vrlo je dobro poznata stvar da u našem brodogradilištu »Danubius« radi svaki dan inanji broj na¬ ših radnika, a isto tako i stručnog osoblja uslijed nestašice željeza i drugog potreb- nog materijala, koji se upotrebljava kod raznili radova, naročito kod popravaka brodova. Velikom broju radnika i stručnom osob- lju otkazan je posao prigodom posljednjih velikih hapšenja na Rijeci u mjesecu novembru prošle godine. Početkom ove godine otpustila je po¬ novno uprava naših brodogradilišta »Danubius« ništa manje nego preko 150 što radnika što stručnog osoblja. Otkaz je uslijedio radi pomanjkanja surovina. Napominjemo, da je radnicima obečano od strane pretstavnika vlasti da se ne tre-: baju bojati da če ostati bez kruha, jer da če se oni za njih zauzeti, da budu ukrcani na razne brodove. kojim Talijani priredju- ju razne ekskurzije po Sredozemnom moru u zajednici sa njemačkim radnicima. i Druga elektrarna na Soči Kakor smo zvedeli iz poučenih kro-i gov, bodo v kratkem začeli z gradbo] druge elektrarne na Soči. Centrala te elektrarne bo v Plavah, jez bo pa nad kanalskim železniškim mostom pri Ajbi. Od tam bo podzemeljski odtok Soče na desnem bregu pod Gorenjim poljem do centrale v Plavah. Pred sodiščem v Reki in v Rimu Reka, januarja 1938. (Agis). Pred tukajšnjim sodiščem se je moral zago¬ varjati zaradi tihotapstva Jakob Novak, doma iz Knežaka. Bil je obsojen na 7 let ječe, nato pa odpeljan pred posebno sodišče v Rim. Ker je bil Novak že več let v inozemstvu in ga je neka tuja dr¬ žava na zahtevo Italije izročila pred kratkim italijanskim oblastem, se je moral zagovarjati radi protifašističnega delovanja in bil obsojen na nadaljnih 6 let ječe. Tako bo moral Novak odse¬ deti skupaj 13 let v zaporu. Kmetijski in učiteljski natečaji Trst, januara 1938. Za lansko leto so bili prirejeni trije natečaji za pospe sevanje raznih panog kmetijstva v vsa¬ ki pokrajini posebej a skupni nateča; bo v Rimu za vse nagrajene najboljše kmetovalce vsake province. V goriški pokrajini je bilo poleg tega razpisanih še 8 natečajev in sicer za razširjenje žita, racionaliziranje zemljišč, pridelova¬ nje krompirja, sena itd. v tržaški pokra¬ jini pa za žito, odstranjevanje kamenja s kraških polj, za silose, higijenska gno¬ jišča itd. V tržaški pokrajini je bilo razdeljenih 400 nagrad v znesku 80.000 lir. Nagrajeni so bili poleg ostalih: Gabrijelčič Ludvik iz Praprotnega pri Nabrežini, Černe Albina iz Tomaja, Tavčar Alojz iz Dutovelj in Mrhar An¬ ton iz Razdrtega. 150 nagrad so razdelili v goriški pokrajini. Izmed drugih so bili nagrajeni ti-le: Pahor Oskar iz Prva čine, Volčič Ivan iz Črnič, žgur Josip iz Podrage, Lužnik Franjo iz Poljubina Kosmač Pavel iz Ledin, Kovačič Alojz iz Idrije ob Bači, Rudolf Karel iz Loma pri črnem vrhu, Golja Mihael iz Sela pri Podmelcu, Hrast Anton iz Livka, Klanjšček Anton iz Vrtojbe, Uršič Ciril iz Idrskega, Gorkič Ivan iz Preserja, Ušaj Josip iz št. Petra pri Gorici, čemažar Jakob iz Novakov pri Cerknici, Vitez Ivan iz Vrabč, Trošt Franc iz Ložic, Bregant Andrej iz števerjana, Savnik Karl iz Bilj, Pregelj Franc iz Vipave ter še nekatere mlekarske zadruge. Za naj večji pridelek koruze v goratem kraju je prejel Golja Ivan iz Idrije naj višjo nagrado v znesku 2.500 lir. Poslali ga bodo tudi v Rim. Z začetkom leta je bilo razpisanih nekaj natečajev za učiteljska mesta od IV. do V. kategorije, in to v Trstu, Go¬ rici, Puli in na Reki. Za udeležbo je tre¬ ba najmanj 5 let službe in priložiti je treba 9 raznih dokumentov. (Agis.) Dopisovanje z goriškim ordinariatom Decembrski uradni list goriškega ordinariata prinaša odlok, s katerim so naprošeni vsi gg. duhovniki, da dopisu jejo z nadškofijsko kurijo v zadevah, ki se tičejo gospodarskih vprašanj, v ita Iijanskem jeziku; ukrep se utemeljuje s tem, da pomeni drugačno dopisovanje izgubo časa in 'sitnosti. V drugih zade¬ vah je dovoljeno častiti duhovščini do¬ pisovanje v latinščini. (»Jutro«). Na Goriškem primanjkuje župnikov Te dni je škofijski ordinarijat razpisal sledeča župnijska mesta; na Logu, v Iren¬ ti, Livku, Libušnji, Avčah, pri Sv. Duhu na Banjščici, v Dornbergu, Otlici, na^ Pe činah, v Kojskem, v Štanjelu, Drežnici, Mavhinjah, Ponikvi, Šebreljah, Soči ter drugod. Za službena mesta v Brestovici, Desklah, Dolenjem, Devinu, Godoviču, Grahovem, Jagrščah, Lokvi, Lozicah, Pod¬ kraju. Žabljah, Šmartnem, Zavratcu, Škr¬ bini, Zgoniku, na Slapu, Gornji Tribuši, na Vojskem, Ustju in še v treh drugih župni¬ jah sta bila razpisana že po dva natečaja, a brez uspeha. Zato bo ordinarijat sedaj sam imenoval župnike odnosno župnijske upravitelje v teh župnijah. Proces proti Danteju Šerpu v Benetkah Kakor smo že pisali, je bil neki Dante Šerpo obsojen glede umora skvadrista Pa- squala Napoletana, izvršenega v 1. 1921, pred prizivnim sodišču v Trstu obsojen na 21 let zapora. Kazen je bila izrečena po te^ danjem kazenskem zakoniku. Šerpo se je pritožil na kasacijsko sodišče v Rimu v smislu zakona Zanardelli glede obsojanja političnih zločinov po 15 letih. Prva kazen¬ ska sekcija kasacijskega sodišča pa je pre¬ dala proces prizivnemu sodišču v Benetkah. IGNAZIO SILONE DOBIO AMERICKU NAGRADU Veliki talijanski pisac Ignazio Silone, autor čuvene knjige »Fašizam« i romana »Fontamare«, (oba djela su izašla kod nas u prevodu), dobio je američku na- gradu od 20.000 švicarskih franaka za svoj novi antifašistički roman »Kruh i vino«, koji je štampan u Ziirichu i več preveden na nekoliko evropskih jezika, jj Silone živi naravski u emigraciji KonSiniranci su se vratili Trst, januara 1938. — Do sada su se iz konfinacije vratili: Živec Fr., iz Barkovlja, Sajovic Jakob iz Hruševja kod Postojne, čuk Milan iz Postojne, Lenček Ivan iz Po¬ stojne, Doleš Anton iz Postojne i Šink Karel iz Višnjevk v Bravi. Od drugih se još nije niko vratio, tako se nije vratio ni Bevk, ni Leban ni drugi. Iz zatvora se nije niko još vratio. U Rimu se osniva društvo „Amici del Giappone“ Suš ak, decembra 1937. Kako javlja » Piccolo '« od 14 o. mj. u Rimu se radi na osniva nju društva * Anici del Giappone « (»Prijatelji Japana «), lcojem če biti zada- tak da uspostavlja i učvrščuje ekonomske i kulturne veze i zaledju Italije i Japana. »Amici del Giappone*. bravo, a doslcora če doči i » Amici degli Anlropofaghi «, jer — slični se časte Drobiž — Col. — Posestniku Francu Kofolu je zgorel senik, v katerem je bilo preko 200 kvintalov sena. Požar se je razširil tu¬ di na stanovanjsko hišo ter na gospodarsko poslopje. Zgorelo mu je še 10 kub. metrov lesa, pohištvo in mnogo orodja. Škodo ce¬ nijo na 40.000 lir. — Gorica. — (Agis) — Pred goriškim sodiščem le bil obsojen na dva meseca zapora 22 letni Anton Vidic, ker se ni pra¬ vočasno prijavil k naboru. — Gorica. — Dva meseca in 15 dni zapora je debil 241etni Gorkič Just iz Vr¬ tojbe. ker je pobiral staro vojaško železo in ni tega naznanil oblastem. — Grgar — (Agis) — Žrtev granate je postal 43 letni posestnik Andrej Petreveič. ki so ga našli v neki jami blizu Grgarja nekaj dni po, nesreči mrtvega. — Kanal — (Agis). — Za tajnika kra¬ jevne fašistične organizacije je bil imeno¬ van Ivan Cachiatti, dosedanji tajnik Lojze Gersini (Geržinič) je bil odstavljen. — Medvedje brdo — (Agis). — V ob¬ mejni vasici Medvedjem brdu pri Godovi¬ ču se je pred dnevi zgodila žalosna nesre¬ ča. Trije otroci Ivana Žaklja so ostali ne¬ kega večera sami doma in postali žrtev plina in dima, ki se je razvijal iz gorečih drv pod pečjo — Miren. — 12-Ietni Friderik Malič iz Peči se je drsal na zaledeneli Vipavi, ko se mu je nenadoma udrl led pod 1 noga¬ mi. Iz vode so ga povlekli šele čez tri ure in po mučnem iskanju, seveda že mrtvega. — Pula — (Agis). — Ove godine če se nastaviti s radom na istarskom vodovodu. Čini se da če ove godine godine dovesti vodu na Pazinštinu i Labinštinu, a možda i u Pulu. — Pula. — U istarskoi pokrajini koja broji 42 opčine, trinaest opčina ie bilo do sada upravljano po komesarima. Sada je prefekt imenovao za komesara u Osoru na Cresu Ivana Vodaria, a u Nerezinama Iva¬ na Menesinia, pa se tako broj opčina sa komesarima popeo na 15. — Pula. — Tokom lanjske godine su istarske opčine i pokrajinska uprava dobile 21 milijun lira zajma poprečno uz 6—7 po¬ što kamata i s amortizacijom kroz 25 go- dina. — Rijeka. — u Rijeci je bilo 21 de¬ cembra nastanjeno 59.158 Stanovnika. — Trst. — Služkinja Ema Verčon je bila obsojena zaradi tatvine na 500 lir denarne kazni pogojno in brez vpisa v ka¬ zenski list. — Trst. — Zaradi pijanosti ter zoper¬ stavljanja oblastem in motenja miru je bil obsojen pogojno na 6 mesecev zapora in 100 lir denarne kazni Ivan Pregare. — Trst — (Agis). — V petrolejskih skla¬ diščih pri Sv. Soboti je pred dnevi nastal nevaren požar. Mehanik Karel Brumat je pri tem dobil nevarne opekline. Tržaškim gasilcem pa se je kmalu posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Tako so preprečili več¬ je katastrofo, ki bi lahko uničila tovarno in zgradbe v okolici. — Trst. — Papež je imenoval za ško¬ fa v Chioggiji Ivana Ambrožiča (Ambro- sich), patra Hijacinta iz kapucinskega sa¬ mostana v Trstu. Imenovani je po rodu Tr¬ žačan. Rodil se je 29 januarja 1887. Prej je bil župnik v Adriji (Polesine). — Trst. — Sodišču so bile predane sledeče mlekarice, ker so prodajale mleko pomešano z vodo: Emilija Cerovac iz Sv. Martina pri Buzetu, Ana Pohlen iz Buzeta, Frančiška Merlin iz Trsta, Ema Krulčič iz Roča, Marija Božič iz Lanišč, Alojzija vd. Ukmar iz Koprive na Krasu in Hermina Luin iz Trsta. — Trst — U Rimu je umro Josip Marušič (Giuseppe Marussig), književ¬ nik, novinar i fašista iz Opuzena u Dal¬ maciji. Bio je saradnik i »Piccola«, a poznat je po romanu »Uomini di confi- ne« u kojem je dokazivao talijanstvo Dalmacije. — Trst. — Zopet se je zgodila težja nesreča z vozom, pri kateri je bil težko ranjen voznik Ivan Košuta iz Sv. Križa. — Pri čiščenju okna je padla na tla služkinja Angela Vižintin in si zlomila hrbtenico. — Trst. — Splovili so veliko motorno ladjo »Vega«, ki je zgrajena na račun nor¬ veške trgovske mornarice. — Trst — Sulčič Josip iz Nabrežine je bil obsojen na 8 mesecev zapora, ker se je zoperstavljal železniški milici, ko se ie peljal v vlaku brez listka. — Trst. — Pečenko Josipina je padla na zmrzlih tleh ter se po rokah tako moč¬ no pobila, da se bo morala- zdraviti v bol¬ nišnici pet tednov. — Trst. — Andrej Valenčič, star 82 let, je pri padcu dobil težje poškodbe in so ga odpeljali v bolnico. Ob tramvajske trač¬ nice se je spotaknila in tako nesrečno pa¬ dla Marija Lo.ik. stara 37 let, da so jo mo¬ rali zaradi velike rane na kolenu odpeljati v bolnišnico. — Videni. — Zaradi tatvine je bila obsojena Albina Legiša stara 20 let, na 4 mesece zapora. — Vrhpolje — (Agis). — Huda nesreča se je pripetila 29 letnemu Francetu Kra¬ pežu, ki je padel po stopnicah iz prvega nastropja in si nalomil tilnik Domači so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer pa dvomijo v okrevanje. — Gorica. — Na korzu je prišlo do prometne nesreče. Lenšček Friderik l z Ajdovščine se je zaletel z motociklom v avtomobil. Nesrečnež si je zlomil nogo. pri čemer mu je kost izstopila. Prepeljali so ga v bolnišnico BROJ 2. »ISTRA« STRAN/. 3. UREDITEV POLOŽAJA UČITELJEM IZ JULIJSKE KRAJINE V zadnji številki našega lista smo prinesli članak iz »Učiteljskega to¬ variša« o ureditvi položaja učiteljem iz Julijske Krajine. Izvedli smo da je »Učiteljski tovariš« pogrešno pri¬ nesel predloge UJU, sekcije za Drav¬ sko banovino, od lanskega leta, pa prinašamo sedaj avtentičen predlog za Finančni zakon za 1938-39 leto katerega je predložilo UJU, sekcija za Dravsko banovino. PRIKAZ NUJNOSTI IN NAČINA UREDITVE POLOŽAJA KONTRAK- TUALNIM UČITELJEM IN UČITELJEM DNEVNIČARJEM Zaradi neznosnih razmer, v katere so prišli slovenski in hrvatski učitelji v Italiji v prvi vrsti zaradi nacionalnega dela, ki so ga vršili med slovenskim in hrvatskim narodom, so bili prisiljeni zateči se v Jugoslavijo. Tu so bili sprejeti v začasno kon- traktualno ali dnevničarsko službo. Po položitvi dopolnilnih zrelostnih izpitov in dopolnilnih praktičnih učitelj¬ skih izpitov je ministrstvo prosvete suk- cesivno prevajalo v Službenim letom od¬ govarjajočo skupino v redni drž. učitelj¬ ski službi. Z razsodbama drž. sveta št. 7358 z dne 28 marca 1936 in št. 120 O. N. št. 43575 z dne 23 julija 1936 pa je to sta¬ nje prenehalo. Zakon o narodnih šolah določa v § 71 za učiteljsko kvalifikacijo dovršeno državno učiteljsko šolo z diplomskim iz¬ pitem in za stalno učiteljsko službo tudi praktični učiteljsK izpit. Isto kva¬ lifikacijo zahteva uradniški zakon za državno kontraktualno učiteljsko službo. Zaradi citiranih razsodb državnega sveta in cit. odločbe min. prosvete, ti j 3) da se dopolni § 47 zakona o uči¬ teljskih šolah, da sme ministrstvo pro¬ svete po zaslišanju Glavnega pros. sve- ta nostrificirati v inozemstvu položene učiteljske izpite za pouk na osnovnih šolah z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah. S temi izpiti se do¬ seže veljavnost diplomskih izpitov učiteljskih šol. PREDLOGI UJU Pogojev § 71 zakona o narodnih šo¬ lah ni mogoče izvesti učiteljem, ki so prišli iz druge države in se ti pogoji tudi nanje ne nanašajo. Nujno pa je, da se z zakonom uredi položaj tem učiteljem. V to svrho bi bilo potrebno da pri¬ nese finančni zakon za leto 1937-38 iz- premembo § 71 zakona o narodnih šo¬ lah, ki naj se glasi: 1) § 71 zakona o narodnih šolah z dne 5 decembra 1929 se izpremeni in se glasi: Učitelji in učiteljice ženskih ročnih del so po službi lahko začasni ali stalni Za začasnega učitelja se sme postavi¬ ti oseba, ki je dovršila drž. učiteljsko šolo in opravila učiteljski zrelostni izpit oziroma učiteljski diplomski izpit, ali višjo pedagoško šolo ali pedagoške nauke na filozofski fakulteti. Na predlog odposlancev ministrstva prosvete, ki se prisostvovali diplomskemu učiteljske¬ mu izpitu na zasebnih učiteljiščih, bo minister prosvete nostrificiral tudi diplo me učiteljskim kandidatom iz teh šol. Kandidat s tako diplomo sme biti na meščen za učitelja drž. narodne šole. Za začasne učitelje narodnih šol mo¬ rejo biti postavljeni kontraktualni uči- j- ju so že ODLOMKI IZ NAŠE ZGODOVINE Gorica pred osemdesetimi leti K članku »Narodnost in šolstvo na nic so slavj. imena; poglavni sredniki učitelji ne morejo biti niti prevedeni v I telji in učitelji-dnevničarji, redno državno učiteljsko službo — niti * opravili dopolnilni zrelostni izpit na dr- ne morejo ostati v kontraktualni službi, 8 žavni učiteljski šoli, odnosno dosegli ker niti zanjo nimajo po zakonu kva- “ nostrifikacijo učiteljskega zrelostnega lifikacije. izpita. Grozi jim odpust iz kontraktualne službe in s tem izguba eksistence. Izpo¬ stavljeni so nevarnosti, da bodo z dru¬ žinami brez sredstev na cesti. Socialni in nacionalni razlogi in mo¬ ralna obveza države do teh učiteljev narekuje, da se čim prej pravno uredi njihov položaj.. Za ureditev položaja kontraktualnim učiteljem bi bilo potrebno: 1) da se § 71 zakora o narodnih šo¬ lah dopolni tako, da morejo biti po¬ stavljeni za začasne učitelje narodnih šol kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji, ki so že opravili dopolnilni zrelostni izpit na učiteljski šoli, odnosno dosegli nostrifikacijo učiteljskega zre¬ lostnega izpita; 2) da se dopolni isti § z dodatno do¬ ločbo, da se smejo kontraktualni učite - Iji in učitelji dnevničarji z dopolnilnim zrelostnim učit. izpitom in usposoblje- nostnim praktičnim izpitom v naši dr¬ žavi postaviti ob upoštevanju službe po § 54 v zvezi s i 53 zakona o državljan¬ stvu, z dne 21. septembra 1938 za s' Ine učitelje narodnih šol; Kontraktualni učitelji in učitelji- dnevničarji z dopolnilnim zrelostnim izpitom in dopolnilnim praktičnim izpi tom se postavijo ob upoštevanju službe po § 54 in v zvezi s § 53 Zak. o držav' ljanstvu z dnem 21. IX. 1929 za stalne učitelje narodnih šol. Minister prosvete sme po zaslišanju Glavnega prosv. sveta nostrificirati v inozemstvu položene učiteljske izpite za pouk na narodnih šolah z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah. S temi izpiti se doseže veljavnost diplom¬ skih izpitov na učiteljskih šolah. Za stalnega učitelja se potrjuje za¬ časni, ki je opravil že praktični učitelj¬ ski izpit. 2) Da se dopolni § 47 zakona o uči¬ teljskih šolah, da sme minister prosvete po zaslišanju Glavnega prosv. sveta no¬ strificirati v inozemstvu položene učitelj¬ ske izpite za pouk na narodnih šolah z določitvijo dopolnilnih izpitov na uči¬ teljskih šolah. S temi izpiti se doseže veljavnost diplomskih izpitov na dr¬ žavnih učiteljskih šolah. VAŽNI DOGADAJ1 U SVIJETU Razjasnjeni atentati u Francuskoj Kada su u Francuskoj bili pred ne¬ koliko mjeseci učestali atentati, čule su se od mnogih ljudi i kod nas sarkastič¬ ne primjedbe na račun francuske poli¬ cije, koja da ne može pronači atenta- tore. Obično su se te primjedbe svrša- vale: U Italiji i Njemačkoj bi se brzo našlo krivce, ali u demokraciji... hm... itd. Ali je tada došlo otkrivanje faši- stičke za v j ere, a sada je cijeli ta j faši- stički komplot razjašnjen i krivci uhva- čeni. Ministar unutarnjih poslova Dormoy (socijalista) dao je 10 o. mj. novinari- ma podatke o aferi tajne revolucionar¬ ne organizacije. Izjavio je, da ta afera ulazi u novu fazu, a izvršitelji atentata na trgu »Etoile« u Parizu sada su po¬ znati. Od njih četvorice trojica su uhi- čeni, i oni "pripadaju poznatoj terori- stičkoj organizaciji. Radi se o atentati- ma na zgradu generalnog saveza fran- cuskih poslodavaca i na zgradu me- talurgijskih industrijalaca za parisku oblast. Tada su poginula dva strazara. Ministar potom podrobno opisuje tok istrage. Sada je nepobitno ustanovljeno, da su ovi atentati djelo tajne revolucio¬ narne fašističke organizacija, koje _ su članovi u posljednje vrijeme uhapsem i kod kojih je pronadjeno oružje. Mini¬ star veli, da se u buduče ne srni je ni Pokušati, da se bilo s koje strane traži izvinjenje za nadjeno oružje, kojim je tobože trebalo dobre gradjane zaštititi, od komunističkog puča. Takva izvinje- nja nema ju snage obrane i ona su dje- tinjasta. Zločinci nijesu zdravo rasudji- vali — veli dalje ministar — i oni su sebi uobražavali, da šilom mogu obo¬ riti republikanski režim u Francuskoj. Naša je republika solidna. Ona leži u srcima svih Francuza, ko ji če je sutra ili kada bude trebalo, jednodušno bra¬ niti na svim poljima. Ubojice brače Roselli članovi CS AR-a Pariz, 12 januara. (P) Marx Dor- moy, ministar unutrašnjih djela dao je večeras štampi ovu izjavu: Nakon jedng- mjesečnog istraživanja poslije ubistva brače Rosselli policija je došla do uvje- renja, da su ubojice brače Rosselli čla¬ novi CSAR-a, terorističke organizacije, one iste koja je 11 septembra izvršila atentate u sredini Pariza i prilikom ko¬ jih su porušene dvije zgrade. Ubojice su Filliol, Jalubiez, Puireux, dok četvrtog traži policija. Filliol, aktivni član CSAR-a sakrivao se več nekoliko mjeseci. Jalu¬ biez je u zatvoru več od 22 septembra, pa je i on prenašao municiju iz Švicar¬ ske na račun CSAR-a. Ova četvorica ubojica imali su i saučesnike, i to Bou- viera, koji je služio u trečem puku afričkih lovaca u Constantini, i Taura. Obojica su uhapšena. Ubistvo Rossellia organizovao je Andre Tenaille, istaknuti član CSAR-a koji se takodjer več nalazi u zatvoru u Parizu. Dovmoy je zaklju- čio sa izjavom, da se ništa neče pro- pustiti da se otkriju svi krivci i sva od¬ govornost, kako za atentate u Parizu, tako i za ubistvo brače Rosselli Goriškem 1. 1848« v božični številki pri¬ našamo še sledeče odstavke, ki se tiče¬ jo Gorice, iz »Jadranskega Slavjana« (iz 1. 1850): »Ko ptuji Slavjan v Gorico pride, mu je čudno pri sercu. Naj pride iz koroški- ga, iz furlanskiga unikraj Soče, iz Tersta ali iz Ljubljane, hodi do pervih hiš me¬ sta po slavjanski zemlji. Na enkrat za¬ gleda ime predmestja in ulice po laško načerkano. Na vsih štacunah vidi ime¬ na posestnikov in njih opravil v laškem jeziku napisane. Zdi se mu, da je na enkrat vsred Italije začaran. To^e zmo¬ ta kmalu zgine; iz vsih ulic, iz vsih štacun sliši dobro znani slavjanski glas. V kavarnicah se pa govori mešano, vendar pa nemški premagujejo. Le nem¬ ški časopisi sc v njih dobe, in se clo v tako imenovanimu »Casino di societa« imajo le en sam obširnejši italijanski časopis, desi se tam vsi vikši stanovi shajajo, med kterimi jih je brez dvoma veliko laške ali italijanske rodovine. Ko se premisli, de je v Gorici — od otroka do starčika — komaj 2.000 oseb, ki le italijansko ali pa le furlansko go¬ vore, se ne more verjeti, da prebivavci sploh hrepene za Lahe deržani biti. In res se ta želja le pri nekterih bahačih najde ki se napenjalo in na vse gerlo kriče: »Noi Goriziani siamo italiani«. To silno željo, podpirajo na vso moč nekteri širokoustniki v kavarnicah, dva ali trije odborniki v mestnem poglavar¬ stvu, in posebno nekaj časa sam časopis »Giornale di Gorizia«. Pervi so je že tako daleč pognali, de se tukajšni prebivavec nar raji »Goričana« imenuje, in drugi so jo vedli tako obračati, da so vsi napisi tergov in ulic in malo po malem tudi štacun v laškem jeziku napravili. Tako daleč je že šlo, de še tabla na mostu čez Sočo le v laškim in nemškim jeziku pre¬ poveduje, tabak piti in de se oznanila z bobnom le po furlansko dajejo. Na ger- bu mestne gosposke se pi še bere »Stadtmagistrat Gorz« in na mestnih vratih: »Hier ist das Betteln verboten«. še ni dolgo kar so imeli tergi in ulice nemške in italijanske napise. Ko so pri undanjimu ponovljenju nemške zatrli, niso za Slavjane toliko marali, kolikor prej za Nemce. In vendar so Slavjani osno vitel ji Gorice: velki trg se imenuje Travnik; Kostanjevica, Pristava, Stude- blaženosti Gorice so Slavjani, kupčijo na debelo in na drobno gre veči del po njih rokah; z eno besedo Gorica obstoji le z njimi in po njih. Le po slepoti, ki iz na¬ rodnega sovraštva izvira, se pravice Slavjanov popolnoma zanemarijo in za¬ tirajo. Res se zdaj le zoper Nemce, ki na vikši stopnji izobraženja stoje, boju¬ jejo, ker se boje, de bi pri svoji veči izobraženosti v cerkvi, v šoli in v uradi prevelike veljavnosti nezadobili; in ni¬ česar ne zanemarijo, razširenje nemške izobraženosti overati. Na primer gle- diše nemčkim igram odpreti, desiravno jih obraženiši del prebivavcov serčno želi. Poslednjič, časopis »Giornale di Go¬ rizia« ne pozna v Gorici druge na¬ rodnosti ko laško, in bi, še zvonu, ki učence v Gimnazium sklicuje, le laški glas dal. — Dobro vedo de učencev je saj dve tretjine Slavjanov, de v po- sljednji tretjini je veliko mladenčev nemškega rodu in le malo Lahov: in vendar terjajo naj se le v laškim je¬ ziku uči. Vedno upijejo »la n ost ra lin- gua«, kale resnico, napadajo osebe, nar poštenših ljudi, in jih ko sovražnike Ita¬ lijanov kažejo. — Nemška stranka se brani, in naprave vlade jo močno pod¬ pirajo. Le revni Slavjan nima nikogar, ki bi njegove pravice branil, če se v laškim ali nemškim jeziku misliti in druge reči uči, kaj marata uni stranki za to! Zadosti imate med seboj opraviti, ena nov stan pridobiti, druga svojiga ohraniti. In ta boj se bo izpeljal brez ozira na pravice Slavjanov. Vdati se bodo morali v to kar bo usoda sklenila. Tode tudi njih čas bo prišel. S svojim bistrim umom, s svojo stanovitnostjo, ki se no¬ bene overe ne vstraši, bodo tudi overe, ki iz tujiga jezika pri poduku izhajajo, srečno premagali, in kar bo usoda skle- pošteniših ljudi, in jih ko sovražnike Ita- srečno premagali, in kar že zdaj moč večine za se imajo, tak' bodo tudi moč izobraženosti pridobili in svoje nasprot¬ nike deleč prešli«. Danes po preteku osmih desetletij moremo možu biti hvaležni za to, kar je napisal v početku našega preporoda in ubral še optimistične strune. j- P- Saradnja države i crkve u Italiji Prigodom pod jele nagrade seljacima koji su se istakli tokom pr. god. u ob- radjivanju zemlje u vezi sa akcijom ko- ju provodi fašistički režim za povečanje proizvodnje žita, pretsjednik vlade Mus¬ solini primio je u palači Venezia 60 nadbiskupa i biskupa i dvije hiljade svečenika, koji su u 10-godišnjoj kam¬ panji za povečanje proizvodnje žita ste¬ kli zasluge time što su Seljake upučivali u intenzivan rad u ovom pravcu. Mussolini je prigodom ovog prima- nja održao govor, u ko jem je izrazio zahvalu biskupima i svečenstvu i ista- kao važnost suradnje izmed ju crkve i države, koja je započela prije 9 godina, kada je zaključen lateranski sporazum, kojim je postignuto izmirenje Italije i Svete Stolice. Mussolini je na to pozvao sve svečenike da upute svoje misli Sv. Ocu Papi i tako potvrde suradnju, koja se sve uspješnije razvija izmedju crkve države u Italiji. Posebno se Mussolini zahvalio sve¬ čenstvu što je za vrijeme abesinskog rata svojim radom pružilo korisnu su¬ radnju državi i osim toga znatno pomo- glo svladavanju poteškoča, koje je Ita¬ liji bila nametnula primjena sankcija. Mussolinija je pozdravio u ime sve- čenstva videmski nadbiskup Nogara. Medju nagradjenim svečeni- cima je i riječki biskup Anto¬ nio Santin. Mussolini je svoj govor biskupima i svečenicima započeo sa: Camerati (dru- govi) i u govoru im je pretstavio i po¬ zdravio »druga« Dare-a (camerata Da¬ re) poljodjelskog ministra III Reicha. Sastanak Italije, Austrije i Madarske u Budimpešti U Budimpešti su održali konferenci- ju države »Rimskog trougla«: Austrija, Madžarska i Italija. Italiju je pretsta- vljao Ciano. Pri prolazu kroz Jugoslavi¬ ji! je bio od jugosl. vlasti srdačno do- čekan i ispračen, što potertava sva ta- lijanska štampa. Na Staniči u Budim- oešti su ga dočekali i pozdravili nje- mački, austrijski i jugoslavenski po¬ slanik Madžarsko j štampi je Ciano izjavio: »U Madžarsku uvijek dolazim s osječa- jem velike ljubavi. Stav Italije prema madžarskom pi¬ tanju poznat je. Italija od njega ne če otstupiti ni za dlačicu. Talijanski narod u svom srcu nosi ma¬ džarski narod i ja s dirljivim osječajem uvijek mislim na Madžarsku«. Iza sastanka izdan je štampi službe¬ ni komunike. Ciano je izjavio, da su u tom bloku država, kao i u osi Rim—Ber¬ lin uvijek otvorena vrata i ostalim dr¬ žavama Srednje Evrope. PREKID AMERIČKO-TALIJANSKIH TRGOVAČKIH PREGOVORA Talij ansko-američki trgovački pre¬ govori su prekinuti, j er se američka vlada ustručava priznati rimski imperij. O torne Havas javlja iz Washingto- na: u ovdašnjim službenim krugovima kao razlog što još nije došlo do zaklju- cenja stalnog trgovačkog ugovora izme¬ dju Italije i Sjedinjenih Ameriških Dr¬ žava navode želju talijanske vlade, da grof Ciano vodi pregovore u ime kralja Italije i čara Etiopije, na što USA neče da pristanu. Rat valovima izmedu Engleske i Italije Talijanska radiostanica u Bari vrši več duže vremena protuenglesku pro- pagandu emisijama na arapskom jezi¬ ku. Englezi su se sada uzbunili i počeli kontrapropagandom, a najavljuju i dru- gu, novinsku, publicističku i filmsku antitalijansku propagandu. Več desetak dana vrše Englezi intenzivno tu propa¬ gandu preko britanskih radiostanica, pa se več razvija u pravi radiofonski rat Sada tri velike talijanske radiostanice izradjuju osnove za emisije na francu- skom, kineskom, arapskom, indijskom i engleskom jeziku. Na britanskoj strani odgovorili bi u slučaju sprovedbe te osnove podizanjem silne radiostanice na kratkome valu na Cipru. Akcioni radius te stanice imao bi u prvom redu obu- hvatiti Egipat i Palestinu STRANA 4. »ISTRA« BROJ 2. JAVNA GOVORNICA Danas donosimo drugi članak u ovoj rubrici. Kao što smo i po¬ sl jedn ji put na ovom m jest u napisali, u ovoj rubrici treba da dodju do izraža ja različita mišljenja pojedinaca. Članke u ovoj rubrici treba smatrati kao mišljen ja pojedinaca, a ne kao mišljenja Saveza i uredništva lista. To smo uveli radi toga što hočemo da damo riječ svakom emi¬ grantu, kako bi sva mišljenja došla do izražaja. Raspravljati se može o svim problemima, kao na pr. o emigraciji, o vanjskoj poli- tici, o kulturi, o idejnim pravcima, o raznim dogadjajima u svi- jetu itd. Jedino se neče objavljivati lični napadaji i stvari koje bi mogle doči u sukob sa zakonom. Dopisi mogu biti potpisani ili šifrirani, ali redakcija mora da zna puno ime i prezime pisca. Ra- zumije se, da je urednička tajna zajamčena. Pri koncu napominjemo da ne pazimo na znanje gramatičkih i pravopisnih pravila. To če ispraviti uredništvo. Time hočemo dati mogučnost i ONIM EMIGRANTIMA KOJI NIŠU SVRŠILI ŠKOLE, da iznose svoja mišljenja. KAKOVA JE TO LIKVIDACIJA 2 Prošli broj »Istre« donio je članak »Upoznajmo sami sebe« s potpisom B. L. Kada sam to pročitao, uskliknuo sam: »Eto, sada se više ne poznajem«. Ali — glavno je da sam preko tog član¬ ka upoznao ljude, koji očekuju nešto »veličanstvena« od nas istarskih omla- dinaca. Ali, i djeca očekuju darove od sv. Nikole, ali po sv. Nikoli bi čizme bi¬ le uvijek prazne. Znači, treba iči darove kupiti i u čizme staviti, pa reči da je to donio sv. Nikola. Ne čudi me takovo razlaganje, jer imamo dobro ogledalo prošlosti i u nje¬ mu vidimo sve. A kada g. B. L. kaže da ne poznamo sami sebe, trebalo bi da nam kaže što bi učinili kada bi, recimo, upoznali sami sebe. To bi gospodin B. L. trebao da nam kaže. Jer ako slu¬ čajno kakav omladinac ili omladinka upoznaju sami sebe da znadu kako če se tada vladati i što če raditi. Da zna¬ du pravi put, kojeg bi imao da pokaže g. B. L. U tom istom članku »likvidirano« je i s Omladinskom sekcijom. Prema tom članku nas više nema iza par izleta. Ka¬ fkovi su, onda, oni mladiči koji sviraju u omladinskoj sekciji, koji igraju šah, a naročito pitamo: kakovi su oni mladiči koji se svake subote sastaju u društvenim pro¬ st o r i j a m a? Koji tamo razgovaraju o našem kraju i našim pitanjima, koji drže predavanja i koji ih slušaju i o njima debatiraju. To se nekako ne svi- dja onim našim stari j ima, stari j ima ne samo po godinama, nego i po idejama. Jer oni bi htjeli da se samo u dvoje, troje šapučuči govori o našem pitanju i o našim stvarima. Ja, medjutim, ne vje- rujem, da če pojedinac, pa bio ne znam kako pametan i požrtvovan, išta moči učiniti za našu stvar sam. A ovako mi¬ sli i večina omladine — omladine po godinama, po srcu i po idejama. Omladinac B. K. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA D Iz društva „Istra u Zagrebu POZIV NA SKUPŠTINU DRUŠTVA »ISTRA« Dana 27. februara o. g. u 9 sati prije po- dne održaje se u prostorijama »KOLA« skup¬ ština društva »ISTRA«, pa se poziva cjeio- kupno članstvo da isto,j prisustvuje. Dnevni red objaviti če se naknadno. ČLANOVI DRUŠTVA koji su u zaostatku sa svojom članarinom, umoljavaju se da istu čim pri.ie podmire ili preko našeg inkasatora g. Klementa F a b r i- sa ili izravno u društvu u žerjavice voj ulici broj 7, dvorište. Za državljanstvo' (oprost od takse) može se podnijeti molba samo do 31. marta o. g. pa se umoljavaju članovi da ovu priliku ne propuste. ČETRNAESTE »USMENE NOVINE« Omiadinska sekcija društva »Istra« prire- d.juje u subotu, 15 o. mj., u 8 sati na večer svoje redovite »usmene novine« sa dobrim i biranim programom. Pozivamo članove i osta- lu istarsku omladinu da prisustvuje »usme- nim novinama«. Usmene če se novine održati u društvenim prostorijama, žerjavi če va ul. 7. 19 II. o. g. dodjite sa Vašom obite- Iju na ISTARSKU ZABAVU koja če se održati u prostorijama društva »Kol o«. NAŠI POKOJNIKI V Dolnjem Logatcu je 4. t. m. umrl po daljši bolezni v 82. letu starosti sre- ski šolski nadzornik v pokoju Leopold Punčuh. Rojen je bil 1856. v Idriji in spada v našo najstarejšo učiteljsko vr¬ sto. Učiteljeval je na Vipavskem in v Spodnji Idriji, kjer je ostal dolgo vrsto let, nato pa je odšel v Gorenji Logatec, kjer je bil po vojni imenovan za sre- skega šolskega nadzornika za logaški okraj. Naj počiva v miru, prizadetim naše sožalje. — (Agls). * V Splitu, kamor je bil šele pred krat¬ kim prestavljen, je postal žrtev svojega poklica policijski nadstražnik Ivan G e c, doma iz Sežane. Naj počiva v miru, težko prizadeti družini naše so¬ žalje. — (Agis). * V Mariboru je umrl naš rojak Ivan Fatur v 63. letu starosti. Doma je bil iz Kilovč pri Št. Petru na Krasu ter je vsa svoja mlada leta preživel v Ame¬ riki. šele pred par leti se je vrnil do¬ mov, kjer mu pa radi sedanjih razmer ni ugajalo, zato se je preselil v Mari¬ bor. Za njim žalujejo brat in tri sestre. Blag mu spomin, sorodnikom naše so¬ žalje. — (Agis). Sl. Brod, jan. 1938. Dne 1 siječnja' u Sl. Brodu preminula je Marija supru- ' ga Iveša Martina, rodjena Lazarič u 1 Medulinu 1872 godine. Pokojnica je bila poznata kao dobra supruga, majka i prijateljica ne samo med ju našim svi- jetom, nego i medju ovdašnjim stanov- ništvom. Tome je najljepši dokaz bio impozantan ispračaj pokojnice. Ožaloščenom suprugu, sinu, kčerka-; ma, snahi, zetovima i unučadi naše naj- iskrenije saučešče, a pokojnici lahka zemlja. ★ V Mariboru je umrla dne 8 januarja ga. Marija Kravos, doma iz Šmartnega v Br¬ dih. soproga uglednega trgovca fer našega rojaka Ivana Kravosa. Pogreb je bil 10. t. m. Naše društvo »Jadran« je zapelo na zad¬ nji njeni poti več žalost/^k ob udeležbi ve¬ likega števila emigrantov. Vsem sorodni¬ kom naše iskreno sožalje! * V Novem mestu je umrl naš rojak Ignacij, Pegan, v visoki starosti 87 let. Doma je bil iz Gabrij na Vipavskem, kjer je imel posestvo in trgovino, že dolgo vrsto let pa je živel v Novem me¬ stu, kjer si je pridobil velik krog prija¬ teljev o čemur je pričal njegov lep po¬ greb. Naj mu bo lahka zemlja, žalujo¬ čim naše sožalje. — (Agis). ZAHVALA DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU Upravni odbor društva »Istra« u ime cje- lokupne istarske emigracije u Zagrebu Slo¬ bodan je uputiti niže navedenim najtopliju zahvalu, što su se odazvali akciji za »ZIMŠKU POMOČ« oko obezbjedjenja novo pridošlih emigranata i ostalih bijednih i bezposlenih naših ljudi iz Istre. N. N. 10.— Din, N. N. 20,— Din, D. U. B. 20.— Din, Dr. B. Višnovec 10.— Din. E. Je- letič 20.— Din, prof. dr. Jos. šilovič 50.-*— Din, N. N. 10.— Din, Dubenik Stjepan 10.— Din, Frol Frane 10.— Din, Benzon Lanra, obuču 1 50.— Din, Braka Gustav 20.— Din, N. N. 5.— Din, Načinovič 10.— Din, Griin- baum Ante 50.— Din, Ribarič P. trgovac 2 para čarapa, češčut dr. č. 20 Din, N. N. 10.—, Finderle F. 20.— Din. Križ Lacko 20.— Din, N. N. 10,— Din, Kirac Luka 10— Din, Se melič Božo 10.— Din. Iveša Ante 20.— Din, I. Jelenovič 10.— Din, Gabrijelič Josip 50.— Din, Penič Ivan veletr. 50.— Din, Breznikar Ignjat živež, namirnice, M. P. odijela, obuča, 50.— Din, Rojnič Tone 20.— Din, E. Radetič 10.— Din, Zunič A. 20.— Din, Rusjan Fr, 10.— Din, Brumnič Dinko 100.— Din, Dr. Brnčič Fran 50.— Din, Dr. Ražem Ivo 350.— Din, Marčelja Roman 50.— Din. G. J. Topu- sko 200.— Din. Pipan Frane 100.— Din. G. A. Topusko 40.— Din. Rušnjak Ivo 100.— Din, Mandič Ljubomir, Bjelovar 50.— Din, Mužina Alojz, Kloštar 50.— Din, Križanac Matko, Oro, siavlje 20.— Din, Kuhar Pravdoslav, Drvar 22.— Din, čučak Karlo, Mrzle vodice 80.— Din, Ambrožič Milan, Pazarište 40.— Din, Majkus Ivan, Dugoselo 10.— Din, Legovič dr. Stjepan 20.— Din, štimac Adalbert 10.— Din Radanovič M. 10— Din, Dr. Divjak 50.— Din. Kajin dr. Miron 10.— Din. Vatjato Antun Din, Travan A. 10.— Din, Dr. Vižintin 20.— 10.— Din, Bat Fran 30.— Din, Buič Fran 25.— Cvijanovič B. 10.— Din Potočnjak Vjenceslav 10— Din, Ljubič Vicko 10— Din. Fattorini Paško 10.— Din, Ribar Dušan 10.— Din, Po¬ ljak Božidar 10.— Din, štrk Frane 20.— Din, Din. OPREZ PRED VARALICAMA! Društvo emigranata »Istra« u Splitu upo- zorava cij. gradjanstvo i svoje članove, da o«ib zadnjih dana obilazi gradom neko lice sabirajuči tobože u ime uprave našeg udru- ženja dobrovoljne priloge za neku našu dru- štvenu priredbu. Kako potpisana uprava nije nikoga ovlastila za takovu akcij«, to je jasno da se radi o nekom varalici, kojega treba predati prvom priiikom redarstvu u ruke. — Molimo još, da se pojedini slučajevi prijave društvenom tajnika. — UPRAVA. REKORD NAŠEGA ROJAKA Poseben rekord je dosegel naš rojak upokojeni nadučitelj in znani botanik Rajko Justin, ki je bil v preteklem le¬ tu 365-krat na Šmarni gori, kljub svo¬ jim 71. letom. — (Agis). ZAPISKI KMEČKEGA FANTA SPOMINI NA POT V ABESIN1JO I Prvič smo zaslutili svojo udeležbo v abesinski vojni že na zimskih manevrih ok¬ tobra meseca v neki vasici pod Etno, na otoku Siciliji. Hladen večer je bil in mrak je legel na vas. Brez slutnje smo se pogo¬ varjali o naši dobri večerji. Ob naši obi¬ čajni uri ob devetih smo se spravili k po¬ čitku, položili svoje trudne glave na slamo in hitro pospali. Naenkrat začujemo bud¬ nico za alarm. Naglo vstanemo in se pre- pašemo z vojaško opremo. Bali smo se že, a'a bo treba zdaj sredi noči gazit? mrzli et- niški sneg. Nad nami pa so vpili vsi naš: častniki in podčastniki: Urno! Urno! — Ker odpotujemo takoj v Mesino... Seveda smo se tisti hip vsi vprašali, za¬ kaj neki moramo zdaj v Mesino, ko bi mo¬ rali ostati tu na vajah še sedem dni. Med¬ tem smo naglo tovorili topove na trpežne mule in nato odkorakali proti najbližji po¬ staji. Tam smo v najkrajšem času spravili vse na vlak in se odpeljali k regimentu v Mesino. PRIPRAVE LJUDI IN OPREME Kdor je bil v Mesini potrjen za abesin¬ sko vojsko, je moral res imeti vse zobe in biti tudi drugače popolnoma zarav. Pri opremi so bili prvo visoki čevlji, ki sežejo prav do debelega mesa. Ti čevlji so potreb¬ ni zaradi peska, ki pokriva tla mnogih abe¬ sinskih pokrajin zelo na debelo, pa tudi za to, da branijo nogo strupenih ros m raz¬ novrstnih kač. da svaj pik ne more tako hitro do kože. Hlače so bile zuava (pum- parce) in pozneje smo jih odrezali zaradi prehude vročine. Bluza je bila tenka m lahka. Vsa uniforma je bila modrorjava. Klobuke pa smo dobili kavčukaste, čeprav so za vojno bolj v navadi kovinske čelade. Za Abesinijo so bili klobuki od kavčuka bolj koristni, saj je tam več vojakov popa¬ dalo zaradi vročine ko od abesinskih kro¬ gel. Zoper pesek, ki ga vetrovi nosijo, v oči. smo dobili vsi očale. SLAVNOST ZA ODHOD Do pristanišča so nas spremljale voja¬ ške godbe. Spet smo morali ukrcati živali in topove, nato smo se uredili na parniku tudi mi. Imeli smo vsega 400 mul. 40 topov in 1800 mož. Ko je bil parnik pripravljen za odhod, smo šli vsi na palubo in na stre¬ ho, da smo videli množico ljudi, kako so se navduševali za nas, nam mahali z rob¬ ci in se poslavljali od ladje. Parnik Conte Biancamano (Grof Belaro- ka) je pretresljivo zatulil in se pričel pre¬ mikati od obrežja na odprto morje. Z vseh ladij v pristanišču so gledalci vzklikali ži¬ vijo (Evviva!) in mahali z robci, muzika je igrala poslovilno pesem. Parniki so hkrati zatulili pozdrav, tako tudi ladja Conte Bian- C3.ma.no — in tudi uvtomatičnc ^živali v stolpu mesinske cerkve so se oglašale, po¬ tem ko je zajokala Mati božja, da se je sli¬ šalo 3 km daleč na morje. Pstelin je zapel, a poslednji ie od nas vzel slovo sam lev. Dalje na morju pa so utihnile godbe in vsi pozdravi avtomatičnih predmetov. Naša la¬ dja se je vedno hitreje pomikala proti Afri¬ ki in proti jugovzhodu. Po dolgih dveh dneh smo dospeli v Su¬ eški kanal. Pristali smo v Suezu in počakali tam 12 ur, dokler nas niso francoske obla¬ sti pregledale in preštele. * Ob odhodu iz Sueškega kanala so nam spet priredili glasno spremstvo muzike in siren. PRIHOD V SOMALIJO Po dolgi štirinajstdnevni vožnji smo do¬ speli v Somalijo in se zasidrali. V prista¬ nišču Mogadišja sem videl veliko zamorcev a na koncu in med njimi so bili tudi vo¬ jaki, ki so nas že pričakovali. Izkrcali smo se samo vojaki. Nato so nas odveli k ve¬ čerji. Že tisti večer sem okusil raznovrstno sadje, ki mi je zelo ugajalo. Posebno so mi bile všeč banane in pa tekočina kokosovih orehov. * V Somaliji smo ostali precej časa, ker smo čakali na napoved vojne. To se je zgodilo res že 2 oktobra in že tisti večer smo odkorakali na eritrejsko fronto. Dospevši na določeno mesto, smo že vi¬ deli, kako letala obstreljujejo in bombar¬ dirajo velike skupine Abesincev. Ko 'so le¬ tala prenehala, je pridrla pehota in v na¬ skoku zavzemala abesinske postojanke Tu¬ di gorski polk se je nalahko pomikal za pešci. 1 oda že tu in v celi vojni se je zelo malo uporabljala artilerija. ABESINCI IN NJIHOV POGUM. Abesinska vojska ni, držala vojne črte. Navajeni so se vojskovati v skupinah, kakor čreda. Oboroženi so pa bili z najbolj moder¬ nim orožjem iz Bolgarije in z angleškim, posebno za častnike. Napadeni Abesinci so se pokazali kot ne¬ verjetno pogumni vojaki. Vsi smo se jim ču¬ dili, ko smo jih videli, kako drzno stojijo nasproti kosečim strojnicam. Streljajo vedno stoje. Vprašal sem se, kaj daje Abesincem tak pogum. Kmalu sem zvedel, da je vzrok vera. Prepričani so, da po vsaki smrti še enkrat oživijo, in to jih vzdrži. Ce so trčili ob sovražne pešce, se niso skrili v svoje jarke. Ob vsakem italijanskem napadu na njihove postojanke so skolčili Abesinci iz jarkov in stoje streljali. Od tega so pretrpeli največ je izgube. Proti tankom pa so se na enak način borili z ročnimi bombami, misleč da tank lahko razrušijo. (Nadaljevanje). Glavna skupština »Istre« u Sl. Brodu Sl. Broa. 9. Jan. 1938. — Upravni ; nacl . zorni odbor Prosvjetnog i potpornog društva »Istra« u Si. Brodu održao je svoju zajednič- ku sjednicu, dne 6. siječnja 1938. u 2 sata po podne, na kojoj je pretresano društveno poslovanje u minuloj 1937. godini. Posliie pročitanih izvještaja tajnika i blagajnika kao i izvještaja nadzornog odbora, da je poslova¬ nje u redu nadjeno, članovi obih odbora su se medjusobno sporazumjeli da se godišnja gla¬ vna skupština održi dana 2. veljate 1938. u ovdašnjoj Sokoiani, i to u 2 sata po podne. članovi društva dobit če pismene pozive, a u koliko ih ne bi dobili neka ovo smatraju kao poziv. — Umoljavaju se ovim putem svl članovi našeg društva, da neizostavno prisu- stvuju ovoj skupštini, jer če na istoj biti ri- ječi o važnim pitanjima koja najviše treba da interesuju sve naše članove. GLAVNA SKUPŠTINA »ISTRE« U NOVQj\I SADU POZIV na XI redovnu glavnu godišnju skupštinu Prosvjetnog i potpornog društva »Istra« u Novom Sadu, koja če se održati u nedjelju 23 januara 1938 u 9 časova prije podne u maloj šali Narodnog Spomen-doma Viteškog Kralja Aleksandra I Ujedinitelja. DNEVNI RED: 1. Otvaranje skupštine; 2. Izbor dvaju čla¬ nova ovjerovljača zapisnika; 3. čitanje izvje¬ štaja o radu uprave; 4, Izvještaj blagajnika; 5. Predlog za oprost članarine siromašnim članovima; 6. Predlog o Istupanju iz članstva Saveza emigrantskih društava; 7. Predlog o odredjivanju članarine ženskim članovima; 8. Izvještaj nadzornog odbora; 9. Davanje razrješnice staroj upravi; 10. Biranje nove uprave, i 11. Eventualije. U slučaju, da -e u gore označeno vrljeme ne sak upi dovoljan broj članova, to če se skupština u smislu § 15 društvenih pravila odizati jedan sat kasnije bez obzira na broj prisutnih članova na istom n testu sa istim dnevnim redom. Pošto je dnevni red skupštine prilično ve¬ lik, pozivaju se članovi i Članice Prosvjetnog 1 potpornog društva »Istra« i njegivih sekci¬ ja, da na skupštinu neizostavno dodju u pu- nom broju 1 tačno u zakazano vrijeme. jer če istoj prisustvovati gosti više bratskih dru¬ štava iz Beograda i ostalih mjesta. Umoljavaju se članovi 1 gosti van Novog Sada, . da svoj dolazak na skupštinu prijave pravovremeno upravi notpisanog društva, koja če se pobrinuti za prenočišta. Uz bratski istarski pozdrav! Uprava VI. REDOVNA GLAVNA GODIŠNJA SKUP- STVNA DRUŠTVA »ISTKA-TKST-GOK1UA« U SUBOTICI Dne 9 januara o. g. bila je održana VI. redovna glavna godišnja skupština Prosvjet¬ nog i potpornog društva Istra-Trst-Gorica u Subotici sa slijedečim dnevnim redom; 1. Izvještaji Upravnog i Nadzornog odbora i davanje razrješnice dosadašnjoj upravi. 2. Biranje novog Upravnog i Nadzornog odbora. 3. Eventualije. U zakazano vrijeme pretsjednik g. dr. Ivo Milic otvara skupštinu i pozdravlja sve prisutne uz sječanje na sve nevine žrtve u našoj napačenoj užoj domovini. Misao na to treba da nam i dalje daje snage l potstreka za daljnji rad, sa želiama, da. našem narodu sinu ljepši i vedriji dani. Nakon toga tajnik je pročitao svoj izvje¬ štaj u kojem je ukratko iznio rad društva tokom godine. Izmedju ostaloga napomenuo je. da je društvo i u prošloj godini održalo vrlo uspjelu zabavu sa programom i lutri- jom. U izvodenju programa sudjelovalo je i društvo »Istra« iz Novog Sada, kojemu i ovom priiikom zahvaljujemo na moženom trudu. Tokom godine društvo je potpomagalo nov- čano veci broj emigranata koji su prolazili kroz Subotiču tražeči posao. Upravni odbor češče se sastajao i tako pratio važne dogo- daje oko nas i u emigraciji. Slali smo dele¬ gata na širu konferenclju Saveza u Zagrebu i na kongres u Sl. Brodu. Iza toga podnio je iscrpan izvještaj bla¬ gajnik, kojemu je skupština izrazila zahvalu za savjesno vodenje blagajniških poslova. Za- tim je dao izvještaj Nadzorni odbor 1 pred- ložlo da se upravi dade razrješnica, što je primljeno. Pošto su od skupštine odobreni 1 primljeni svi Izvještaji, prešlo se na biranje nove uprave u koju su uglavnom ušla Ista lica kao i prošle godine. Buduči da dosadašnji potpretsjednik g. cebič Ante, koji je medu osnivačima dru¬ štva _i jedan od najagilnijih članova društva, napušta Subotiču, to se s njime u ime dru¬ štva oprostio toplim riječima g. dr. Ivo Mi¬ lič i zažello mu mnogo uspjeha i sreče u no- voj sredini, kamo odlazi po službenoj dužnosti- PROMJENA ADRESE PROSVJETNOG l POTPORNOG DRUŠTVA »ISTRA-TRST- GORICA« U SUBOTICI Molimo sva emigrantska društva kao i sve one organizacije, koje saradjUju sa našim društvlina. da u buduče svil poštu i pošiljke adresiraju na slijedeču adresu: PROSVJETNO I POTPORNO DRUŠTVO ISTRA-TRST-GO- 1 { JCA — KOD G. ABRAMIČ JOSIPA. KRO- JAČKOG MAJSTORA. SUBOTICA — GR4D- SKA KUČA. U FOND "ISTRE” Zidarič Marija, učiteljica, Novi Marof-Ključ .... D 20.— U prošlom broju objavljeno . D 41.782.60 UKUPNO D 41.802.60 Tl *° I SLOVENCEM V ZAGREBU SE PRI¬ POROČA DOMAČE SLOVENSKO PODJETJE „BRUNSWICK" Pariški Modelsalon, Iliča 54, I. kat, ZAGREB Izdeluje po meri in najmodernej¬ ših modelih tvrdke »Brunswick« — Pariš vso moško in žensko gardero¬ bo po sledečih cenah: fazona moške obleke Din 350.—. suknje Din 300.—, damskih plaščev (model) Din 200.—, popravila od Din 80.— dalje, obračanje obleke ali suknie Din 250.—. Naročnike v provinciji na željo posetimo z vzorci, vsa naročila iz provincije za obračanje in modelira¬ nje oblek izvršujemo z obratno pošto.