LETNIK XLVII NOVEMBER 2008 CENA 2,50 €

svetovno prvenstvo
modelov FSR-V

Pravilna uporaba
baterij Li-po

Zenair

98 L

E

io- °

?§■§§
O c O

fci C «

S ~ 'č --

CO -C

o £ >

^ E ■=

2  ggj

a, >

="000

0 o

TO N V

*■ 0 > O-

O cc cc

o

o

o

c£š


ro


S

o

n

O)

O) LO

o

lo

h-

>C/J

o)

■

-

C/)

Q) L*- 4=
to O) 5

c o o
o <S c
-* (0 >

«|.s

0 0
Q_ >

o

cn

x;

T3

CL

Q_

er >o

N ^

CD

CD

Q_

CD

O.

>c n —

C/J 0

tl

N T3 0

o g E

-Q

N .9-

Q_ —

CD CD

_Q

CL

CO -D

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

NOVEMBER 2008, LETNIK XLVII, CENA2,50€
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:

Blaž de Costa

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Katarina Pevnik
Trženje oglasnega prostora:
Bernarda Žužek
Naslov  uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:

telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: mojca.borko@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 2,50 €,
naročnina za prvo polletje pa 12,50 €.
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €.
Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,

Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: SI56029220012171943
Koda SVVIFT: UBASI2X
Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.
Računalniški prelom in izdelava filmov:
Studio Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Delo tiskarna INPO, d. o. o.
Naklada:  5.000 izvodov
Publikacijo sofinancira Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS
in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
- Urad za znanost ter Urad za šolstvo.
Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Trije Mehanovi modeli večnamenske
štiriosne dizelsko-hidravlične lokomotive
G1700 BB v merilu 1 : 87 (HO)
med testiranjem.

Foto: Igor Kuralt

KAZALO

4

NA 16. SVETOVNEM PRVENSTVU
MODELOV FSR-V
SMO SLIŠALI TUDI
SLOVENSKO HIMNO.

6 ZENAIR CH701.

11 OSKAR - MODEL RV-ČOLNA
(2. DEL)

16 TIMOV TEST

- VOSSLOH G1700 BB

19 NOVO NA TRGU

20

30

32

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO
- FIAT CR.42 AS.

MAKETA S PREMIKAJOČIMI
SE VOZILI NA CESTAH
(2. DEL).

PRAVILNA UPORABA
BATERIJ LI-PO

35

38

40

42

44

OBNOVIMO STARI FLEXER
(2. DEL).

KUHINJSKA ŠTOPARICA

POSIPALNIKTRAVE
ZA MAKETE

STOJALO ZA SLIKO

SPOLSTENE KROGLE_

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

TEKI 1  november 2008 3

REPORTAŽA

SAMO GOLAVŠEK


.


V začetku avgusta so se ladijski mo¬
delarji, ki tekmujejo z modeli, ki jih
poganjajo motorji z notranjim zgoreva¬
njem, zbrali v Lenti v Italiji na 16. svetov¬
nem prvenstvu.

Tokrat so se ga udeležili tekmovalci
iz 31 držav s kar 850 modeli. Letošnje
tekmovanje v Lenu je bilo razdeljeno
na dva dela. V prvem, ki se je odvijal od
2. do 10. avgusta, je potekalo tekmova¬
nje v kategorijah FSR-O in FSR-H, v dru¬
gem delu, časovno zaobjetem od 10. do
16. 8. 2008, pa so bile na programu kate¬
gorije FSR-V.

Slovensko reprezentanco modelarjev
v kategoriji FSR-O - off-shore so sestav¬
ljali: Boris Balažič, Leon Hadler in Clau-
dio Burlin. Sodelovali so v kategorijah
FSR-O 3,5 in FSR-O 15. Razreda se med
seboj razlikujeta v prostornini motorjev
in dolžini modelov. Vsi trije so tekmova¬

li v razredu FSR-O 15, Boris in Claudio
pa še v FSR-O 3,5. V vsaki skupini je so¬
delovalo prek 50 tekmovalcev.

Tekmovanje v kategorijah off-shore
je organizirano tako, da so modelarji raz¬
deljeni v skupine po osem tekmovalcev.
S čolni se vozi na ovalni progi dolžine
100 m in širine 20 m. Čas vožnje je ome¬
jen na osem minut, temu pa je dodan še
2,5-minutni pripravljalni čas. Za končni
rezultat štejejo prevoženi krogi.

Naši reprezentanti so se na svetov¬
no prvenstvo začeli pripravljati že lan¬
sko leto. V zimskem času so v domačih
delavnicah pri gradnji modelov uvajali
nove zahtevne tehnološke postopke,
saj ta panoga iz leta v leto vse bolj na¬
preduje.

Boris, Leon in Claudio so se s po¬
močjo Sama Golavška odločili razviti
prvi slovenski off-shore model čolna, ki

naj bi bil namenjen vožnji z najmočnej¬
šim 15-kubičnim nitro motorjem s po¬
vršinskim pogonom. Za razvoj in nasta¬
nek čolna so porabili celih pet mesecev
trdega dela, včasih so delali tudi po več
ur dnevno. Prototip čolna v 3D-obliki je
najprej nastal na računalniku, že zgodaj
spomladi pa so se začela prva testiranja
modela. Najpomembneje je bilo doseči
stabilnost čolna na razburkani vodi v za¬
vojih, kakor tudi na ravnem delu proge,
ob vsem tem pa bi model moral biti tudi
čim hitrejši, celo do 100 km/h. Tako je
nastal model čolna, ki je smel v dolžino
meriti do 1,5 m in tehtati največ 6 kg ter
je bil v pretežni meri izdelan iz ogljiko¬
vih vlaken in aluminija.

Vsi trije tekmovalci so letošnje tek¬
movanje na svetovnem prvenstvu sicer
končali že v kvalifikacijah. Kljub temu
pa se je na samem prvenstvu v Lenu po-

REPORTAŽA

kazalo, da so slovenski modelarji z novo
razvito tehnologijo naredili najboljši
čoln, kar se tiče stabilnosti in hitrosti.
Med udeleženci prvenstva je zanj vlada¬
lo izjemno zanimanje. Sicer pa so svetov¬
ni prvaki v kategorijah FSR-O postali:
Torgny Lindkvist - Švica (FSR-O 3,5),
J pr n Markseth - Norveška (FSR-O 7,5),
Valter Seljak - Italija (FSR-O 15) in Mau-
ro Braghieri - Italija (FSR-O 35).

Slovensko reprezentanco v katego¬
riji FSR-V so sestavljali: Iztok Vrhovnik,
Žiga Matjašec ter Neli in Julijan Golav-
šek. Janez Melanšek, prav tako modelar,
se je tokrat odločil, da ne bo tekmoval,
temveč bo na prvenstvu sodeloval kot
sodnik.

Najprej so se predstavili mladinci v
kategoriji FSR-V 3,5. Od naših sta nasto¬
pila Žiga in Julijan. Začetek ni bil preveč
obetaven, saj sta oba tekmovalca imela
tehnične težave z modeloma. Medtem
ko je Žiga prvič spoznaval svetovno mla¬
dinsko konkurenco na vodi, je Julijan
uvidel, da bo moral zaradi loma zobni¬
ka vse staviti na vožnjo v drugem krogu.
Z ne preveč tvegano vožnjo mu je to v
drugo tudi uspelo. Neli je nastop med
člani opravila zadovoljivo, saj je med

Mladi Žiga Matjašec je s svojim nastopom
napovedal, da bodo slovenski mladinski re¬
prezentanti tudi v prihodnje dosegali vrh un¬
ske rezultate.

Mladinski svetovni prvak v FSR-V 7,5, Julijan
Golavšek in drugouvrščeni Kitajec Zhang

skupno 63 tekmovalci zasedla 17. mesto.
V kategoriji FSR-V 7,5 je med mladinci
Julijan v prvi vožnji dosegel drugi naj¬
boljši rezultat in si z njim tako že zago¬
tovil uvrstitev v finale. Svoj rezultat je v
drugi vožnji samo še izboljšal.

Pravo zmedo pa so doživeli člani.
Tekmovanje se je zavleklo vse do poznih
ur in tekmovalce je pri vožnji močno
oviralo bleščeče zahajajoče sonce. Tu¬
kaj Neli in Iztok žal nista imela sreče, pa
tudi ostali tekmovalci so dosegli izjem¬
no slabe rezultate. Julijan si je finale pri¬
vozil tudi v FSR-V 15, čeprav je v drugi
vožnji kar precej poškodoval model.

Zadnji dan svetovnega prvenstva so
bile na vrsti finalne vožnje. Najboljših
dvanajst tekmovalcev v posameznih ka¬
tegorijah se je pomerilo za medalje. Slo¬
venci smo bili z Julijanom med mladinci
zastopani kar v treh kategorijah.

Cilj je bil jasen - osvojiti zlato. Julijan
se je zavedal, da bo poleg tehnične brez¬
hibnosti modela in dobre vožnje potreb¬
na tudi zvrhana mera sreče. Da je bilo
to res tako, se je pokazalo že v prvem
finalu v FSR-V 3,5. ž odličnim startom
si je po dobrih desetih minutah privozil
krog prednosti. Ko je že vse kazalo, da
ima zlato medaljo v rokah, pa se je nje¬
gov model nenadoma prevrnil. Videti je

bilo, kot da bi v nekaj zadel. Riba? Seve¬
da je sledilo neizmerno razočaranje.

V naslednji vožnji v FSR-V 7,5 je
tekma potekala podobno. Julijan se je
z odločnim, hitrim Startom postavil »v
prave vodne tokove«. Pred kitajskim
tekmovalcem Zhangom si je kmalu pri¬
vozil krog prednosti. Misleč, da je Zhang
drugi, se je odločil, da ga bo držal na pri¬
merni razdalji in tako nadziral tekmo.
25 sekund, kolikor se povprečno porabi
za en krog, mu je zagotavljalo miren za¬
ključek tekme. Toda spregledal je, da je
med njima še Anglež Dean Lord. Ko je
bil Julijan obveščen o stanju na tekmo¬
vališču (semaforjev s trenutnimi rezul¬
tati na tokratnem svetovnem prvenstvu
ni bilo), ga je Lord že ujel. Tako se je pet
minut pred koncem med njima vnel
hud in neizprosen boj. Pravo vzdušje k
odlični tekmi so prispevali tudi tempe¬
ramentni angleški navijači. Zdaj je bilo
mogoče v vodi slediti le še drznemu
medsebojnemu prehitevanju. Po nekaj
krogih razburljive vožnje pa se je eden
izmed najzanimivejših dvobojev sveto¬
vnega prvenstva spektakularno končal.
Lord je želel na vsak način zapreti pros¬
tor Julijanovemu modelu v trenutku, ko
je bil ta že pred njim. S svojim modelom
je dobesedno skočil na Julijanovega. Ko
je Julijan na peti boji zavijal, mu je ven¬
darle uspelo stresti s hrbta Lordov čoln.
Za vse prisotne je bila to atrakcija, ki jo
do tedaj še niso videli in jo je odlično
posnel tudi eden izmed francoskih fo¬
tografov. Po tridesetih minutah, kolikor
traja finalna vožnja, je Julijan s krogom
prednosti pred Zhangom pripeljal v cilj
in s tem osvojil naslov svetovnega prva¬
ka. Tako želeni, predvsem pa zasluženi
zmagi je sledilo neizmerno veselje in
obvezno kopanje v obleki obeh, tekmo¬
valca in mehanika.

Tokratno SP je bilo nekoliko slabše
organizirano, vendar bomo to kmalu
pozabili, zagotovo pa si bomo dlje časa
zapomnili nove svetovne prvake. To so:
Michelle Kasimir - Nemčija (FSR-V 3,5),
Julijan Golavšek - Slovenija (FSR-V 7,5),
Christian Hof - Nemčija (FSR-V 15) med
mladinci in Frederick Cederberg - Šved¬
ska (FSR-V 3,5 in 7,5), Mauro Braghieri
- Italija (FSR-V 15), Joachim Hof - Nem¬
čija (FSR-V 35) med člani.

PRILOGA

•e^v*9- v‘>;<

V',

,A’V' ' ' » ' ' • ■*-

~

SASO BABIC

Gotovo se še spomnite dosežka na¬
šega letalca in fotografa Matevža Lenar¬
čiča, ko je leta 2004 kot prvi človek z
ultralah k i m  letalom v 80 dneh obletel
svet. Projekt, imenovan »Proti soncu«, je
bil v veliki meri izvedljiv zaradi upora¬
be predelanega ultralahkega letala sinus
912. Mnogi, ki se spomnijo tega uspeha,

pa so najbrž pozabili, da je Matevž pred
tem že enkrat poskusil obleteti svet v le¬
talu zenair CH701, ki ga je ljubkovalno
krstil »Modra strela«. Gre za ameriško
letalo premišljene konstrukcije, ki, kot
zanj pravi proizvajalec na svoji spletni
strani,»... ni zasnovano, da bi bilo še eno
lepo letalo. STOL CH701 (Short Take-Off

and Landing - letalo z možnostjo kratke¬
ga vzletanja in pristajanja) je predviden
za delovanje na kratkih stezah, obenem
pa je preprost za gradnjo in vzdrževa¬
nje«.

Z nekaj iznajdljivosti lahko tudi mi
izdelamo podoben model, ki sicer ne
bo najlepši, kar smo jih naredili, a bo v

Tehnični podatki o letalu zenair CH701

6

november 2008  TEK .! 3

PRILOGA

Dela z modelom ni veliko, če si pomagamo z električno rezljačo, gre
vse skupaj še hitreje. Za hitro in natančno gradnjo je pogoj, da so se¬
stavni deli natančno izrezani.

Repne površine so izdelane iz balzovih letvic ustreznih širin, debeline
5 mm. Uporabimo t. i. CA-šarnirje (tanke lističe iz kosmatega najlo¬
na), ki jih lepimo z razredčenim sekundnim lepilom.

zraku zelo prepoznaven. Vsekakor pa bo
model zaradi preproste gradnje in letal¬
nih lastnostih, ki pilotu odpuščajo nje¬
gove napake, dober posnetek pravega
letala. Za model sem predvidel cenovno
ugoden električni pogon v razredu do
160 W, ki v kombinaciji z nizko maso
modela obljublja dobre letalne lastnosti.
Na krilu je uporabljen že velikokrat pre¬
izkušeni profil Clark Y. Ključ do lahke
in trdne konstrukcije je dobro naleganje
stičnih površin pri lepljenju. Za leplje¬
nje uporabimo kar belo lepilo za les, ki
je ekološko neoporečno, omogoča udob¬
no delo in dovoljuje popravke, zlepek
pa se lepo obdeluje, saj lepilo ni trdo in
krhko, kot so sekundna lepila.

Repne površine

Konstrukcija repnih površin je zelo
preprosta. S pomočjo ostrega modelar¬
skega skalpela in kovinskega ravnila iz
5 mm debele balze izrežemo potrebno
število 5 in 10 mm širokih letvic. Velika
večina sodobnih belih lepil nam omogo¬

ča nadaljnje delo po dobri uri sušenja.
Za delovno podlago uporabimo ravno
smrekovo desko (tako podlago dobimo
v trgovinah z lesnim hobijskim mate¬
rialom), ki omogoča dobro pritrditev
lepljenih delov z zabadanjem bucik v
razmeroma mehko podlago. Nanjo pri¬
trdimo načrt višinskega in smernega
stablizatorja, papir zaščitimo s kuhinj¬
sko folijo (da načrta ne zlepimo z izdelo-
vanim delom modela) in začnemo delo.
Okvirji tako višinskega in smernega sta¬
bilizatorja so zelo hitro skupaj, še naj¬
več sivih las nam lahko povzroči rezanje
diagonalnih ojačitev v smernem krmilu.
Ko se lepilo posuši, vse repne površine
ustrezno prebrusimo (pazimo, da na
površini ne povzročimo neravnin). Na
stabilizatorjih samo zaoblimo sprednje
naletne robove, krmilne površine pa ko¬
nično pobrusimo v 2 mm debel iztek.

Krilo

Najprej iz balze ustreznih debelin
izrežemo kose, ki jih potrebujemo: kril¬

na rebra dveh oblik po načrtu iz balze
2 mm in 5 mm, smrekove letvice s pre¬
sekom 8x2 mm prirežemo na ustrezno
dolžino, iz 1,5 mm balze pa izrežemo
opiati za torzijski nos. Zaključna letvica
krila je balzov trikotnik velikosti 15 x
5 mm. Zaradi večje trdnosti krila ima
letvica na mestih, kjer pridejo nanjo pri¬
trjena rebra, utore, ki jih naredimo pred
sestavljanjem krila. Letvico iz balze de¬
beline 5 mm in širine približno 10 mm
za naletni rob krila izrežemo iz materia¬
la, ki nam je ostal pri izdelavi repnih po¬
vršin.

Na šablonsko desko pritrdimo načrt
za krilo in ga zaščitimo. Nanj z bucika¬
mi pritrdimo spodnjo smrekovo letvico
in trikotno zaključno letvico zadnjega
roba krila. Pri lepljenju pazimo, da so
rebra pravokotna na podlago (razen sre¬
dinskega, kot lepljenja katerega je s ša¬
blono označen na načrtu). Ko smo tako
nanizali vsa rebra, med prva štiri rebra,
gledano od sredine krila, vlepimo 3-mm
balzino stojino. Na vse skupaj nato po¬
veznemo še zgornjo smrekovo letvico.

Sesta vljanje krila je preprosto. Čez načrt na desko najprej z bucikami
pripnemo spodnji krilni nosilec in zadnjo trikotno letvico. Rebra na
označenih mestih pravokotno nanizatno na jtritrjeno letvico.

TIK.! november 2008

Nato med prva štiri rebra, gledano s sredine krila, vlepimo stojino iz
3-mm balze ter krilni nosilec zaključimo še z zgornje strani.

7

PRILOGA

Tokrat ima krilo torzijski nos samo z zgornje strani. Pri lepljenju
opiate si pomagamo z manjšimi sponkami in svorami. Krilna polovi¬
ca je še vedno pripeta na delovno površino, da se ne zvije.

Pri združevanju krilnih polovic je najprej treba poskrbeti za dober
stik. lepljencev ob ustreznemu V-lomu. Krilni polovici sta združeni z
bajonetom iz 2-mm letalske vezane plošče.

Ko se lepilo posuši, odstranimo bucike,
s katerimi smo si pomagali pri lepljenju
reber, še vedno pa pustimo na šablon¬
sko desko pripeto spodnjo smrekovo
letvico in zadnji rob krila. Tako se nam
krilna polovica pri lepljenju opiate in no¬
sne letvice ne bo zvila. Zgornjo ploskev
smrekove letvice in reber do sprednjega
roba krila premažemo z belim lepilom.
Na svoje mesto previdno poveznemo
krilno oplato in jo pritrdimo z bucika¬
mi. Ko se lepilo ponovno posuši, kar
na šablonski deski z brusilno deščico
poravnamo sprednji rob opiate in reber
ter si nato spet pomagamo z bucikami
pri lepljenju sprednje krilne letvice.

Eno krilno polovico imamo zdaj
končano, postopek zrcalno ponovimo
in izdelamo že drugo stran. Za njuno
združitev v korenu krila med smreko¬
vimi letvicami s skalpelom naredimo
3 mm širok pokončen utor, v katerega
bomo pozneje zalepili nosilec iz 2-mm
vezane plošče. Korena krilnih polovic
obrusimo pod ustreznim kotom, da do¬
bimo V-lom po 30 mm na krilno polo¬

vico, skupno torej 60 mm. Ko se polo¬
vici kril popolnoma prilegata, z belim
lepilom vlepimo bajonet za V-lom. Na
mestu stika bajoneta, balzove stojine in
smrekovih letvic sredi krila uporabimo
ustrezne prijemalke oziroma spone, ki
med sušenjem lepila stisnejo smreko¬
ve letvice nosilca ob bajonet iz vezane
plošče. Ko se spoj posuši, na zadnjo tri¬
kotno letvico prilepimo še ojačitev iz
tanke vezane plošče, da se tam krilo pri
pritrditvi na trup z elastikami pozneje
ne poškoduje. Krilo je tako končano in
po brušenju čaka le še na prekrivanje.

Trup

Vsa rebra trupa skupaj z nosilcem
motorja so izdelana iz 3-mm topolove
vezane plošče. Njihovo izrezovanje si
olajšamo z uporabo električne rezljače.
Poleg reber potrebujemo še 2-mm balzo
za stranici trupa, balzo 1,5 mm za hrbet
in dno trupa, kotne balzove letvice 5 x
5 mm, ploščice iz 3-mm vezane plošče
za pritrditev podvozja in kos debelejše

lahke polne balze, ki ga potrebujemo za
izdelavo nosu.

Trup je preprosta »škatla«. Osnovo
sestavljajo stranice iz 2-mm balze. Na
stranici prilepimo kotne balzove letvice
5x5 mm in notranji ojačitvi trupa med
rebri 2 in 4. Ko sta stranici pripravljeni,
na eno izmed njih pravokotno prilepimo
rebra 2, 3, 4 in 5. Stranici nato združimo
in počakamo, da se lepilo posuši. Na ša¬
blonsko desko si narišemo vzdolžnico
trupa, na zgornji strani reber pa označi¬
mo njihove sredine. Narobe obrnjen trup
postavimo na šablonsko desko, ga porav¬
namo glede na sredinske oznake in ga
od reber 3 do 5 z bucikami pripnemo na
desko. S pomočjo spon si pomagamo pri
lepljenju reber 1, 6 in 7, pri čemer seve¬
da ne pozabimo na pravokotnost trupa.
Na rebro 1 je pritrjen elektromotor, zato
tu posebej pazimo na pravilen kot vlep-
ljanja! Ko je lepilo suho, na trup, ki je še
vedno pripet na šablonsko desko, najprej
na ustrezna mesta pritrdimo vpetja pod¬
vozja. Na trupu izdelamo ustrezna utora
do vzdolžnih ojačitev med rebri 2 in 4,

Ko sta balzovi stranici pripravljeni, na sprednjem delu trupa, kjer po¬
tekata vzporedno, na eno od njiju pravokotno prilepimo rebra od R2
do R5. Ko se lepilo posuši na to poveznemo še drugo stranico.

Pri sestavljanju zadnjega dela trupa si pomagamo s simetralo trupa,
ki jo zarišemo na delovno površino. Trup dobro pritrdimo na desko,
pri lepljenju preostalih reber pa si pomagamo s svorami in nenehno
preverjamo pravokotnost.

8

november 2008  mr

PRILOGA

Leseni deli za vpetjepodvozja so v trup vlepljeni tako , da nalegajo na
vzdolžno ojačitev iz topolove vezane plošče med rebri R2 in R4. Pri¬
merna mesta v trup izrežemo šele po lepljenju prečnih opiat.



Trup je zelo preproste škatlaste oblike. Brezkrtačni elektromotor je pri-
vijačen z zadnje strani neposredno na rebro Sl. Ko rahlo zaoblimo vse
robove in spredaj obrusimo balzove zaključke, dobi nos pravo obliko.

nato trup s spodnje strani zaključimo z
oplato iz balze 1,5 mm. Trup snamemo
s šablonske deske in ga dokončamo še
z zgornje strani, pri čemer pazimo na
ustrezno smer letnic balze. Nos modela
oblikujemo iz kosa debelejše balze.

Ko je trup končan, obdelamo njegove
robove in jih po načrtu ustrezno zaobli¬
mo. Za grobo brušenje zadošča brusil¬
ni papir zrnatosti 120, za fino brušenje
pred prekrivanjem pa uporabimo papir

zrnatosti 320. Krilo bo na trup pritrjeno
z elastikami, zato trup po prekrivanju
prevrtamo na pritrditvenih mestih in
skozenj vlepimo votli ogljikovi palici.

Podvozje

Podvozje modela je izdelano iz je¬
klene žice 0 3 mm, ki jo ukrivimo po
risbah na načrtu. Natančno ukrivljeno
podvozje vstavimo v ustrezne utore na
dnu trupa, nato
1 ga zavarujemo s
samoreznimi vija¬
ki in večjimi pod-
ložkami. Kolesa
na žičnato pod¬
vozje pritrdimo z
za to namenjeni¬
mi varovalkami.
Ker nosno kolo ni
vodljivo, posebno
pozornost name¬
nimo temu, da je
os kolesa pravo¬
kotna na vzdolžno
os trupa, da bo

model po tleh peljal naravnost. Zaradi
nizke mase uporabimo lahka penasta
kolesa ustreznih premerov, označenih
na načrtu. Taka izvedba podvozja je rela¬
tivno lahka in izredno robustna.

Prekrivanje in sestavljanje modela

Konstrukcija modela je zasnovana
tako, da vse sestavne dele dokončamo
in prekrijemo ter šele po tem model
do konca sestavimo oziroma zlepimo,
enako kot priljubljene sestavljanke ARF.
Vsak del modela torej prekrijemo kot
celoto. Pri prekrivanju uporabimo skal¬
pel z ostrim rezilom ali britvice in se¬
veda vroč likalnik. Folija za prekrivanje
osnovni konstrukciji modela, ki tehta
180 g, doda še 50 g, tako da končan ter
prekrit model brez RV-opreme in pod¬
vozja tehta 230 g. Barvna shema modela
je izmišljena in ne ustreza barvam Ma¬
tevževega letala.

Zdaj na trup z zgornje strani prilepi¬
mo najprej višinski stabilizator, potem
pa še smernega. Ker so vsi sestavni deli
že prekriti, je treba na stičnih mestih

Čeprav je žičnato podvozje iz 3-mm jeklene žice na prvi pogled vi¬
deti precej težko, komplet skupaj z elementi za vpetje tehta le 48 g.
Je izredno robustno, na trup ga pritrdimo s samoreznimi vijaki in
večjimi podložkami ali pa uporabimo stare plastične ploščice krmil¬
nih ročic (na sliki).

lenair CH701

KONSTRUKTOR:

VRSTA MODELA:

VRSTA POGONA:
RAZPET1NA KRILA:
MASA MODELA:

KRILNA OBREMENITEV:
KONSTRUKCIJA:
RV-NAPRAVA:
UPRAVLJANJE:

MODEL JE PRIMEREN:

Sašo Babič
polmaketa

brezkrtačni elektromotor (pribl. 160 W)
1020 mm

580 g (odvisno od RV-opreme)

~ 35 g/dm 2
klasična

najmanj 3-kanalna

smer, višina, plin

za trenažno letenje in za zabavo

Žičnato podvozje iz jeklene žice premera 3 mm na trup pritrdimo
tako, da ga po vstavljanju v ustrezne utore zavarujemo s samorezni¬
mi vijaki in večjimi podložkami ali za to uporabimo ustrezne sponke
(na sliki).

mi november 2008

Sodobni brezkrtačni motorji z majhno maso zmorejo veliko izhod¬
ne moči. Pogonski sklop z vmesnikom in propelerjem na sliki tehta
60 g, zmore pa dobrih 160 W, kar omogoča zelo suvereno vzpenjanje
modela.

Trup je glede na pravo letalo precej zožen, a je še vedno širok 8 cm. Z
vgradnjo RV-komponent in položajem pogonskih baterij ni tako no¬
benih težav. V trup dostopamo z odstranjevanjem krila , ki ga na trup
pritrdimo z elastikami.

prej odstraniti folijo za prekrivanje. To
naredimo po označenih črtah kar z vro¬
čo konico spajkalnika, ki stali folijo in ne
poškoduje balze pod njo, kar bi z ostrim
skalpelom vsekakor storili. Stabilizator¬
je v trup prilepimo z belim lepilom. Pri
tem pazimo, da višinski stabilizator vle-
pimo pravokotno na vzdolžno os trupa,
smernega pa pravokotno na višinskega.

Zasteklitev kabine na trupu pona¬
zorimo s samolepilno folijo, ki je bila v
primeru prototipa mat črne barve, ena¬
ko tudi na nosu modela za ponazoritev
vstopnih odprtin za hlajenje motorja.
Tako pripravljeno zasteklitev enostavno
prilepimo na predvideno mesto. Vrata
in pokrov motorja na trup začrtamo s
tankim obstojnim flomastrom.

Smerno in višinsko krmilo na stabi¬
lizatorja pritrdimo s tečaji. Uporabimo
lahko manjše klasične plastične šarnirje
ali posežemo po sodobnejših t. i. CA-
šarnirjih. To so na otip kosmati lističi iz
bele plastike, ki jih v prej s skalpelom
narejene reže v krmila in stabilizatorje
vlepimo s po dvema kapljicama redkega
sekundnega lepila na vsaki strani. Pred
lepljenjem krmilo in stabilizator sestavi¬
mo, krmilo nekajkrat premaknemo, da
dobi ustrezno zračnost in nato šarnirje
prilepimo.

Montaža RV-opreme

Skozi trup napeljemo plastični cev¬
ki za žici, ki premikata smerno in višin¬
sko krmilo. Krmilne ročice izdelamo iz
1,5-mm vezane plošče ali vitroplasta in
jih v krmila vlepimo s sekundnim lepi¬

lom. Servomehanizme in elektromotor
privijačimo v svoja ležišča. Pri bovdnih
za repna krmila pazimo, da so v trup
dobro pritrjeni tudi na vmesnih me¬
stih, sicer imajo krmila precej mrtvega
hoda. Skozi cevke potisnemo krmilne
žice in jih na eni strani povežemo s ser-
vomehanizmom, na drugi pa s krmili.
Na vsaki strani žico preprosto zvijemo
v L, ki jo vtaknemo v luknjo na krmilni
ročici. Žico pred iztikanjem zavaruje¬
mo s koščkom termoskrčljive cevke in
kapljico sekundnega lepila. Poskrbe¬
ti moramo, da se žica v krmilni ročici
prosto suče.

Na prototipu sem uporabil Kontro-
nikov brezkrtačni elektromotor dan-
cer s propelerjem 8x4,  18-A krmilni¬
kom vrtljajev in akumulatorji Li-po 3S
1800 mAh, ki omogočajo precej dolg
čas letenja prek 10 minut. Motor eno¬
stavno privijačimo na nosilec - rebro, ki
je na načrtu posebej predvideno prav za
namestitev omenjenega motorja. Preve¬
rite, ali rebro ustreza tudi motorju, ki ga
nameravate uporabiti.

Tako krmilnik kot akumulatorje gle¬
de na težišče modela na ustrezno me¬
sto pritrdimo s sprijemnim trakom. Za
to je v 8 cm širokemu trupu od prvega
rebra do konca krila več kot dovolj pro¬
stora. Hodi krmil naj bodo vsaj za prve
lete nastavljeni na
± 12 mm za vi¬
šinsko krmilo in
±35 mm za smer¬
no krmilo. Da se
bo model v zraku
mehkeje odzival

posebej na višinsko krmilo, si tega »zme¬
hčamo« s 15 % eksponentnega odklona.

Zaključek

Pravilen položaj težišča zlahka do¬
sežemo samo s premikanjem pogonskih
akumulatorjev brez dodajanja svinca.
Čeprav krilo nima nobenega zvitja, zara¬
di razmeroma nizke krilne obremenitve
obeta dobre in predvidljive letalne last¬
nosti in jih v zraku tudi dokaže. Hitrost
letenja ni ravno najnižja, to pa zato, da
je z modelom mogoče udobno letenje
tudi v šibkejšem vetru. Tehnika letenja
modela brez nagiba z rahlo avtostabil-
nimi lastnostmi ni zahtevna. Model je v
zavoju še vedno treba »podpreti« z do¬
volj višinskega krmila, če pa med zavo¬
jem spustimo komande in zmanjšamo
vrtljaje motorja, se model počasi sam iz¬
ravna v vodoraven let. Prvi leti naj bodo
izvedeni z metom iz roke, ko pa model
osvojite, poskusite še z vzletanjem s tal.
Čeprav model kmalu pridobi dovolj hi¬
trosti, da »prime« tudi smerno krmilo,
je predpogoj za vzlete s tal natančno
izdelano podvozje. S pristanki zaradi
podvozja tipa tricikel ni nobenih težav.
Glede na to, da je konstrukcija poeno¬
stavljena, kolikor se da, je model prime¬
ren tudi za manj izkušene modelarje.

Šarnirji CA so
zelo preprosti
za vgradnjo.

S skalpelom
ali z modelarskim
nožem prej
na predvidenih
tnestih napravimo
reže, vanje
vtaknemo
šarnirje, nekajkrat
premaknemo
krmilo za
zadostno zračnost
in šarnirje vlepimo
s kapljico ali
dvema redkega
sekundnega lepila.

Uporabljene RV-komponente

Oddajnik:
Servomehanizmi:
Sprejemnik:
Krmilnik vrtljajev:
Pogonske baterije:
Pogon:

graupner mc-22

hiteč HS-55, 9 g

graupner R-700

brezkrtačni kontronik 18A

3S Li-po 20C, 1800 mAh

Kontronikov dancer brez prenosa

s propelerjem 8x4

10

november 2008  mr

MODELARSTVO

SIMON HREN

Vgrajevanje komponent

Model oskar je zdaj pripravljen za
vgradnjo pogona. Komponente, ki jih
omenjamo, lahko dobite v modelarskih
trgovinah, sam pa sem jih kupil v ljub¬
ljanski trgovini Mantua Model na cesti
Andreja Bitenca 36.

Priporočene komponente

A - elektromotor 600, 7,2 V ali 6 V,

B - mikro krmilo (I-RAMA3061),

C - kardan (I-DC1),

D - puša Dyco 4 mm (I-DP34),

E - puša Dyco 3,2 mm (I-DP12),

F - ladijska gred z osjo 225/4 mm
(I-SB01/225),

november 2008

G - dva vijaka M3 x 6 mm s podložkama
za pritrditev motorja (dobijo se v tr¬
govini z vijaki),

- standardni servomehanizem 40 x
20 x 35mm (ni na sliki)

- ladijski vijak 35 mm ali podoben (ni
na sliki)

Nosilec motorja

Nosilec motorja pobrusite na ozna¬
čenih mestih tako, da bo lepo sedel na
gredelj (slika 30). Nato pripravite obe
stranici nosilca motorja. Motor z vijaki
in podložkami privijte na nosilec (sli¬
ka 31), vendar ga ne zategujte preveč!
Motor z nosilcem in stranicama name¬
stite na predvideno mesto. Motor sede v

izvrtino na sredini rebra 2, zatiči na stra¬
nicah pa v luknje na rebru 3 (slika 32).
Zdaj zamešajte epoksidno lepilo in zle¬
pite vse stične robove na obeh straneh.

Pred tem poskrbite, da so deli, ki jih le¬
pite, tesno skupaj. Pustite, da se lepilo
posuši. Pri tem je model priporočljivo
postaviti vodoravno, da ni nagnjen na
stran. Pazite na to, da ne prilepite mo¬
torja! Ko se lepilo posuši, odvijte vijaka
in odstranite motor ter zalepite stike, na
katerih še ni lepila.

Krmilo

Pripravite ležišče krmila. Krmilo raz-
drite in preverite, ali ležišče krmila lepo
sede na navoj plastičnega vodila krmila
(slika 33). Odprtino po potrebi obrusi¬
te, toda ne preveč.
Vodilo lahko tudi
privijete v ležišče.
Na mestu, kjer bo
krmilo, naredite
na gredlju utor in
odstranite odve¬
čni les. Če je tre¬
ba, luknjo v dnu
modela in gredelj
pobrusite. S spod¬
nje strani vstavite
vodilo krmila, z
notranje strani pa

11

na svoje mesto namestite ležišče in pri-
vijte vodilo krmila. Vse skupaj poravnaj¬
te in zlepite. Stično mesto dna modela
in plastičnega vodila dobro zalijte z le¬
pilom (slika 34). Lepilo nanesite tudi
na zunanji strani, kjer je gumica vodila
(slika 35).

12

Nosilec servomehanizma

Za pritrditev standardnega servome-
hanizem potrebujete dva koščka meh¬
kega lesa (priporočam balzo) velikosti
35 x 20 x 10 mm, ki bosta služila kot
nosilec, ter kos debelejšega kartona. V
čolnu odstranite del gredlja na mestu,
kjer bo servomehanizem (slika 36).
Ležišče prilagodite obliki servomeha¬
nizma. Pripravite dva koščka kartona,
ki bosta služita kot distančnik, en kos
lesa pa obrusite tako, da bo žica servo¬

mehanizma lahko šla skozenj. Pri tem
upoštevajte, da boste servomehanizem
občasno odstranjevali iz modela, zato
mora biti luknja dovolj velika, da bo šel
skoznjo tudi konektor na žici (slika 37).
Lesena nosilca, kartonček in servome¬
hanizem sestavite z elastiko po vrstnem
redu, ki je prikazan na sliki 38. Zadnji
spodnji del modela prerišite na karton
(slika 39) in ga izrežite. Obris prerišite
na nosilca servomehanizma (slika 40)

ter ju obrusite, da se natančno prilega¬
ta obliki dna. Nosilca s servomehaniz-
mom prilepite na predvideno mesto
(slika 41), pri čemer naj kartončka
segata ven, da ju boste pozneje lahko
odstranili. Seveda pazite, da prilepite

samo nosilca in ne servomehanizma.
Ko se lepilo posuši, previdno odstra¬
nite najprej distančna koščka kartona,
nato pa še servomehanizem. Lepilo na¬
nesite še na preostale spoje med nosil¬
cema in dnom modela.

Kardan in gred z osjo

Kardan, ki ga boste uporabili, sesta¬
vite tako, kot je prikazano na slikah 42
in 43- Motor privijte na nosilec, ven¬
dar ne premočno. Na motor nataknite
ustrezni konec kardana in z imbusnim
ključem rahlo privijte vijak. Med motor¬
jem in pušo kardana pustite približno
1 mm razmika. Skozi dno modela vstavi¬
te nosilec gred tako, da je del z navojem
na zunanji strani. V drugi konec karda¬
na vstavite gred in rahlo privijte vijak.
Tudi tu naj bo približno 1 mm razmika

november 2008  mr

(slika 44). Gredelj točno na sredini pod
kardanom rahlo obrusite, da se zatiči na
kardanu ne bodo zadevali obenj.

Model obrnite na hrbet in nosilec
gredi z elastikami pritrdite na svoje me¬
sto (slika 45). Elastike napenjajte v levo
ali desno tako, da bo nosilec gredi točno
na sredini, nato ga vlepite in spoj pred¬
vsem z notranje strani izdatno zalijte z
epoksidnim lepilom. Pazite, da se gred
med lepljenjem ne premakne.

Polovici opornika gredi pobrusite v
V-obliko tako, da se bo žleb lepo prilegal
nosilcu gredi, nato ju zlepite (slika 46).
Ko se lepilo posuši, opornika prilepite
pod gred (slika 47).

Končna obdelava

Potrebujemo:

- brusilni papir grobi (+/-150) in fini
(+/-240) ter drobne pilice;

- deščico za brušenje (pribl. 100 x
70 x 20 mm);

- nekaj koščkov lesa;

- čopič širine pribl. 30 mm;

- nitro ali podoben lak za zaščito lesa;

- nitrorazredčilo ali redčilo, primerno
za izbrani lak;

- plastične ali kovinske vijake M5 x
10 mm za pritrditev pokrova (4-6
kosov).

- japonski papir za prekrivanje.

Površinska obdelava modela

Pred zaključno površinsko obdela¬
vo odstranite vse začasno nameščene
komponente - gred, krmilo in motor.
Najprej popravite nepravilnosti, ki so
se morebiti pojavile - na primer zlepite
stik roba pokrova na zadnjem delu mo¬
dela (sliki 48 in 49). Zamešajte epoksid-
no lepilo in zalijte vse vrzeli na modelu
(sliki 50 in 52). Ker bo ob prvem zaliva¬
nju lepilo steklo v večje vrzeli, je treba
postopek ponoviti. Ne zalivajte preveč,
lepilo pa mora segati čez rob razpok, ki
jih zalivamo. Zalijte tudi stik na palubi
med zgornjima povezavama in nosilce¬
ma pokrova (slika 51 - zelena črta) ter
spoj med dnom in stranicama (slika 50
- zelena črta, slika 53). Žleb najlažje na¬
redite tako, da nanesete lepilo po celi
dolžini, nato pa s prstom, ovitim v krpo,
lepilo razmažete. Nepotrebno lepilo od¬
stranite.

Zdaj pristopite k izdelavi pokrova
modela. Pripravite štiri koščke vezane
plošče za ojačitev mest, kjer bo pokrov
privit z vijaki (slika 54), ter jih s pomoč¬
jo ščipalk za perilo prilepite na spodnjo
stran nosilcev pokrova (slika 55).

Pokrov obrusite tako, da udobno
sede na svoje mesto. Nato pripravite tri
elastike, obilno zmočite pokrov s toplo

TEKI

november 2008

13

vodo, ga postavimo na svoje mesto, pri¬
trdite z elastikami ter pustite, da se po¬
suši. Postopek nekajkrat ponovite, da
dobi pravo obliko. Nato na predvidenih
mestih (slika 56 - rdeče pike) označite
mesta in izvrtajte luknje za vijake. Če
je trerba, lahko dodate še dve luknji na
sredini (slika 56 - zelene pike), če pa se
pokrov ukrivi po širini, izvrtajte zadnje
luknje bolj proti sredini (slika 56 - mo¬
dre pike). Seveda temu primerno prile¬
pite ojačitve za vijake. Če boste upora¬
bili vijake M5, izvrtajte 4,5-mm luknje,
na pokrovu pa jih naknadno razširite
s 5-mm svedrom. Poiščite običajen ko¬
vinski M5 vijak ter z njim vrežite navoj
v luknje na nosilcih pokrova (slika 57).
Vrezan navoj rahlo premažite s sekund¬
nim lepilom, da se okrepi. Ko je lepilo
suho, navoj znova vrežite. Pokrov z vija¬

ki pritrdite na svoje mesto. Priporočam
plastične vijake M5 (npr. art. F-RAA10-
92A), ki jih odrežite na želeno dolžino
in pobrusite.

Površino modela nato obrusite z
grobim brusilnim papirjem, napetim na
deščici. Po želji obrusite tudi vse zuna¬

nje robove, da so lepo zaobljeni. Če je
treba, naknadno popravite morebitne
preostale razpoke in površino znova
obrusite. Ko ste zadovoljni s končno
obliko, celoten model prelakirajte z ni-
trolakom ali lakom po izbiri. Lakirajte
tudi notranjost modela, predvsem pod
zgornjim robom, tako da so vse lesene
površine zaščiten z lakom. Zunanjost
obrusite s finim brusilnim papirjem in
jo prekrijte z japonskim papirjem, ki ga
z lakom prilepite na model. Začnite na
sredini (slika 58 - rdeča črta), nato z
eno roko previdno napenjajte japonski
papir, z drugo roko pa lakirajte površi¬
no (slika 58 - zelena črta). Postopek po¬
novite na vseh površinah. Prelakirajte in
obrusite tudi ležišče baterije. Ko je lak
suh, ležišče baterije prilepite na svoje
mesto. Na koncu model prebarvajte z
vodoodporno barvo. Najlažje je, če pre¬
barvate najprej zgornjo stran, nato mo¬
del obrnete in ga poveznete na primer¬
no veliko škatlo ter prebarvate še krmo

14

november 2008  TIKI 3

MODELARSTVO

(rebro 6), stranici, dno in nazadnje še
nosilec gredi (slika 59).

Na modelu lahko v določeni fazi iz¬
delave po lastni zamisli in željah napravi¬
te razne izboljšave in modifikacije. Pred
brušenjem lahko na rebro 6 prilepite
debelejši kos balze in ga okroglo obrusi¬
te, na pokrov lahko dodate vetrobransko
steklo, na premec ograjico iz žice ipd.

Vgradnja elektronskih komponent
in priprave na vožnjo

Krmilnik vrtljajev in baterije izberite
glede na uporabljeni motor. Po potrebi

se posvetujte s prodajalcem v modelar¬
ski trgovini.

Baterije s sprijemnim trakom pritr¬
dite na predvideno mesto. Krmilnik
vrtljajev in servomehanizem povežite s
sprejemnikom, tega pa nato ovijte v ne¬
predušno vodoodporno embalažo, npr.
v gumijast balonček, ki ga dodatno za¬
tesnite z vežico in tekočo gumo ali po¬
dobnim tesnilnim sredstvom.

Po potrebi lahko na motor namestite
hladilna rebra, ta pa dodatno povežete z
vodnim hladilnim sistemom.

Pred uporabo namažite notranjost
nosilca gredi, ki bo v vodi, z gosto mast¬
jo. S tem preprečite vdiranje vode v
model, hkrati pa podmažete gred, da se
lepše vrti. Pred uporabo je priporočlji¬
vo rob pokrova prelepiti z izolirnim tra¬
kom, ki zatesni stik med pokrovom in
nosilcem.

Nosilca podstavka sta na načrtu
(objavljen v prejšnji številki revije) črt¬
kano narisana v merilu 1 : 1. Razdalja
med njima je 290 mm. Obliko nosilcev
lahko priredite po svoji želji, uporabi¬
te pa primerno debel les oz. kateri koli
material, ki bo zadovoljivo opravljal
funkcijo.

Za morebitna dodatna vprašanja se
lahko obrnete na avtorja prispevka na
e-naslov chistabo@gmail.com. Na istem
naslovu lahko naročite tudi komplet la¬
sersko izrezanih delov (40 € + poštnina).
Pa prijetno vožnjo!

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse
Timove načrte. Cena vsakega je 4,20 EUR.

TIMOV NAČRT 1
TIMOV NAČRT 2
TIMOV NAČRT 3
TIMOV NAČRT 4
TIMOV NAČRT 5
TIMOV NAČRT 6
TIMOV NAČRT 7
TIMOV NAČRT 8
TIMOV NAČRT 9
TIMOV NAČRT 10
TIMOV NAČRT 11
TIMOV NAČRT 12
TIMOV NAČRT 13
TIMOV NAČRT 14
TIMOV NAČRT 15
TIMOV NAČRT 16
TIMOV NAČRT 17
TIMOV NAČRT 18
TIMOV NAČRT 19
TIMOV NAČRT 20
TIMOV NAČRT 21
TIMOV NAČRT 22
TIMOV NAČRT 23
TIMOV NAČRT 24
TIMOV NAČRT 25
TIMOV NAČRT 26
TIMOV NAČRT 27
TIMOV NAČRT 28
TIMOV NAČRT 29
TIMOV NAČRT 30

- motorni letalski RV-model basic 4 star

- RV-jadrnica lipa I

- RV-jadralni model HOT-94

- polmaketa letala cessna 180

- RV-model katamarana KI M I

- Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

- RV jadralni model HOT-95

- Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

- tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

- polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis

- jadralni RV-model gita

- racoon HLG-3

- akrobat 40, trenažni motorni RV-model

- maketa vodnega letala utva-66H

- RV-model trajekta

- spitfire

- trener 40

- lupo, elektromotorni RV-model

- P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje

- potepuh, RV-model motorne jahte

- bambi, šolski jadralni RV-model

- Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

-  e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom

-  P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

- messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje

- RV-polmaketa aeronca L-3

- fokker E lil, RV park-fly polmaketa

- vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi

- Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče

- maketa bagra CAT 262

f  \

Timov
portret

Prvi stik z modelarstvom je Jaro Krem-
ser (1967) kot večina modelarjev dobil
v osnovni šoli. Že takrat so ga privlačili
predvsem čolni in je v kategoriji MČ sode¬
loval na srečanjih mladih tehnikov.

Potem sta ga šola in pozneje motokros
za precej let oddaljila od modelarstva. Z
njim se je znova začel ukvarjati nekoliko
po naključju. Spet so bili to najprej čolni,
vendar pa ni ostalo le pri tem.

Močno so ga pritegnili modeli avto¬
mobilov, kot navdušenega motokrosista
seveda predvsem kategorija off-road. Leta
2003 je tako tekmoval na državnem pr¬
venstvu v kategoriji 1 : 8 off road in osvojil
skupno 4. mesto. V istem času je bila zelo
priljubljena tudi kategorija 1 : 24, pri kate¬
ri je aktivno sodeloval tako kot tekmova¬
lec kot tudi organizator zelo odmevnih in
priljubljenih dirk na Izlakah. Tudi tu je bil
precej uspešen in se je redno uvrščal na
mesta pri vrhu.

Leta 2004 ga je Miha Holc prepričal,
naj začne s tekmovanji z radijsko vodeni¬
mi čolni na električni pogon.

Že v prvi sezoni je postal državni pr¬
vak v kategoriji mini ECO, drugi v ECO
standard in tretji v ECO expert. Udeležil
se je tudi svetovnega prvenstva, kjer je v
kategoriji ECO team skupaj s Holcem za
las zgrešil finale.

Leto pozneje je osvojil naslov državne¬
ga prvaka v kategorijah ECO standard in
mini ECO, dodal pa je še tretje mesto v ka¬
tegoriji ECO expert, s čimer pa še vedno
ni bil najbolj zadovoljen, saj rezultati med
letom niso bili konstantni.

Leta 2006 pa mu je uspela odlična
sezona, v kateri je osvojil naslove držav¬
nega prvaka v vseh treh kategorijah ECO,
pri čemer je v ECO standard in mini ECO
zmagal na vseh dirkah.

Sezono 2007 je začel velikopotezno
z mislijo na leto 2008 in svetovno prven¬
stvo v Varšavi. Zato je začel tekmovati
v kategorijah hidro. Del priprav so bile
tudi mednarodne tekme, od katerih se je
udeležil dveh v Italiji in ene v Švici, kjer
je zabeležil tudi prve zmage na medna¬
rodni sceni. Na domačem prvenstvu je z
zmagami na vseh tekmah, na katerih je so¬
deloval, znova osvojil naslove državnega
prvaka v kategorijah ECO expert in mini
ECO. V kategorijah hidro je prav tako vo¬
zil suvereno, vendar zaradi premajhnega
števila licenciranih tekmovalcev naslovi
državnih prvakov niso bili podeljeni.

Leto 2008 je bilo v znamenju svetov¬
nega prvenstva. V pripravljalnem obdob¬
ju je zabeležil zmage v kategorijah hi¬
dro 1, hidro 2 in ECO expert na dveh tek¬
mah v Italiji ter tako napovedal boj za naj¬
višje uvrstitve tudi na svetovnem prven¬
stvu v Varšavi.

Tam si je priboril finalne nastope v
hidro 1 in hidro 2. V kategoriji hidro 2 je
suvereno opravil z vsemi tekmeci in osvo¬
jil naslov svetovnega prvaka, v kategoriji
hidro 1 pa ga je trenutek nepazljivosti stal
verjetno še enega naslova.

V petih letih je tako osvojil naslov sve¬
tovnega prvaka in 10 naslovov državnega
prvaka, pri čemer letošnja sezona še ni
končana...

Da pa je Jaro pravi modelarski multi¬
praktik, priča dejstvo, da se ukvarja tudi
z modeli letal. Sam pravi, da je to pravza¬
prav najlepša veja modelarstva in ponuja
resnično sprostitev v vse preveč napetem
vsakdanu.

v_Z

TE KI 3

november 2008

15

MAKETARSTVO

Železniški model, ki smo ga to¬
krat dobili v preizkus, je Mehanov vos-
sloh G1700 BB. Preden ga podrobneje
predstavimo, pa nekaj besed o pravih
lokomotivah G1700 BB proizvajal¬
ca Vossloh Locomotiven GmBH, ki je
zahodnoevropskim železniškim opera¬
terjem dobro znan po kakovostnih in
zanesljivih vlečnih železniških vozilih.

Večnamenska lokomotiva G1700
BB je štiriosna dizelsko-hidravlična
težka ranžirna lokomotiva, namenjena
za premike težkih kompozicij in kot
normalna vlečna lokomotiva. Masa lo¬
komotive je od 80 do 90 ton, odvisno
od želje kupca glede opreme in potreb
železniških operaterjev. Razvili so jo iz
lokomotive vossloh G1206. Za vgrad¬
njo močnejšega motorja in ostalih sklo¬
pov je bilo na lokomotivi G1206 treba
opraviti spremembe, tako da se je ce¬

lotna konstrukcija lokomotive G1700
nekoliko povečala. Kot namiguje njeno
ime, so ji prvotno nameravali vgraditi
motor, ki bi zagotovil moč 1700 kW, a
so nato vgradili motor MTU z močjo le
1500 kW. Lokomotive G1700, ki so jih
izdelali pozneje, so bile opremljene z
12-valjnim motorjem Caterpillar serije
CAT 3512, ki je zmogel prvotno želenih
1700 kW moči.

Vlečna sila večnamenske dizelsko-
hidravlične lokomotive G1700 BB je ob
speljevanju 291 kN in doseže maksimal¬
no hitrost 100 km/h. Vgrajen ima oboje¬
stranski turbohidravlični menjalnik, ki
skrbi za brezhiben prenos moči z mo¬
torja prek kardanskih gredi in zobnikov
na kolesa. Dolžina celotne lokomotive
je 15,2 metra in lahko izpelje minimalni
radij 80 metrov, kar je na industrijskih
tirih zelo primerno.

Mehanov vossloh G 1700 BB

Že na premierni predstavitvi v
Miinchnu na sejmu IMA 2007 je za Me¬
hanov model vladalo veliko zanimanja.
Prvi model G 1700 BB, ki je prispel na
trg, je v barvah železniškega operaterja
SBB Čargo Am 843. Sledile so mu še raz¬
ličice operaterjev BLS, HGK, Acerealia,
MRCE in CFL.

Preizkusili smo tri modele: SBB Čar¬
go Am 843, BLS in HGK. Vsi modeli so
izdelani v merilu 1 : 87 (HO). Čeprav gre
konstrukcijsko in dimenzijsko za isti iz¬
delek, se modeli med seboj razlikujejo
po obliki žarometov, vratih na ohišju in
strojevodski kabini, položaju dimnika in
hup na kabini ter po ograjicah.

Na opazovalca naredijo močan vtis
fotojedkane kovinske mreže in ograje
ob straneh ter stopnice, ki so v natan¬
čnem sorazmerju z originalom.

Slika 2. Model lokomotive vossloh G 1700 BB v merilu 1 : 87 (HO) v
barvah operaterja Bern-Lotschberg-Simplon (BLS) je popolnoma ena¬
ke oblike kot SBB Čargo.

Slika 3■ Vossloh G 1700 BB v merilu 1:87 (HO) operaterja Hafen und
Guterverkehr Koln (HGK) se od modela BLS in SBB Čargo razlikuje
po vratih na ohišju, ograjah, žarometih in velikosti zalogovnika pod
lokomotivo.

16

november 2008 mr

MAKETARSTVO

Slika 4. Na modelih SBB Čargo in BLS se iz¬
pušni dimnik in vrata v strojevodsko kabi¬
no nahajajo na desni strani.

Slika  5. Na modelih HGK, Acerealia, MRCE
in CEL sta izpušni dimnik in vrata v stroje¬
vodsko kabino na levi strani. Zaradi dimni¬
ka so v drugačnem položaju tudi hupe na
strojevodski kabini.

Slika 6. Vsi modeli imajo v kabini figuro
strojevodje.

Vgrajevanje belih in rdečih LED-diod
v žaromete na modelih je pri Mehanu
ustaljena praksa že več kot tri leta. Pri iz¬
delavi modela so Mehanovi konstruktor¬
ji spet vpeljali nekatere nove prijeme, ki
jim bodo v prihodnosti zagotovo sledili
tudi drugi proizvajalci.

Vse barvne različice modelov di-
zelsko-hidravlične lokomotive vossloh
G1700 BB so na voljo v dveh sistemih,
ki se uporabljata v svetu malih želez¬
nic, in sicer za enosmerno (DC) in iz¬
menično (AC) vodenje. Lokomotive za
DC-sistem imajo na kolesih višino ven¬
cev 1,05 mm, v AC-sistemu pa 1,35 mm.
Model vlaka za sistem vodenja AC ima na
podstavnem vozičku med kolesi vgrajen

rm november 2008

na novo zasnovan drsnik, ki je tišji od
svojih predhodnikov.

Model je opremljen z 21-polno vtični¬
co za dekoder. Če nima vgrajenega deko-
derja (DC) in ga želimo posodobiti za di¬
gitalni sistem, je treba najprej odstraniti
ohišje in dekoder pravilno vstaviti na
tiskano vezje. Pri montaži dekoderja je
treba upoštevati navodila proizvajalca.

Pri obeh sistemih vodenja (DC in
AC) lahko izbiramo med konvencional¬
no ali digitalno možnostjo, lahko pa tudi
izberemo najnovejši ESU-jev dekoder-
jem LokSound. Zvok za omenjene mo¬
dele je bil posnet na originalni lokomo¬
tivi med obratovanjem in je shranjen v
zvočni elektroniki dekoderja.

Slika 7. Novost, ki jo uvaja Mehano v svetu
malih železnic, sofotojedkane mreže za ven¬
tilatorje na ohišju in posebej vgrajeni venti¬
latorji.

Slika 8. Močan vtis naredijo kovinske stop¬
nice.

Slika 9. Zelo natančno izdelan podstavni vo¬
ziček. Prepričljivo deluje tudi zavorni disk
na kolesih.

Pri modelih s serijsko vgrajenim di¬
gitalnim dekoderjem z zvokom so na
razpolago poleg osnovne funkcije priži¬
ganja in ugašanja luči v žarometih tudi
ostale funkcije od F1 do F14. Uporabi¬
mo jih lahko, če so na centrali tipke za

vklop vseh 14 funkcij. Če so na digitalni
centrali samo funkcije od F1 do F4, lah¬
ko uporabimo samo prve štiri funkcije.
Pri krmiljenju modela z Marklinovo di¬
gitalno centralo 6021 lahko aktiviramo
še dodaten naslov za funkcije od F5 do
F8, ki pa mora biti nastavljen eno šte¬
vilko višje, kot je nastavljen osnovni na¬
slov.

Digitalni dekoder je tovarniško na¬
stavljen na digitalni naslov 03, ki ga
lahko v CV1 s pomočjo centrale ali Lok-
programerja spremenimo, kot lahko na
dekoderju nastavimo tudi najmanjšo
in največjo hitrost, zavorno pot ter po¬
speševanje. Značilnost elektronike je, da
deluje v vseh sistemih napajanja tako v
analognem, kot tudi v digitalnem DC-
ali AC-sistemu. Tovarniško je nastavlje¬
na tako, da se v analognem vodenju, ne
glede na to, ali je električno napajanje
enosmerno ali izmenično, pri minimal¬
ni napetosti samodejno vklopi privzeta
funkcija F1 (zvok dizelskega motorja) in
zasvetijo belo-rdeči žarometi. Pri digital¬
nem krmiljenju lahko te funkcije uprav¬
ljamo ločeno prek centrale.

Za žaromete so uporabili bele in
rdeče svetleče diode na tiskanem vezju,
vgrajenem pod prehodnim delom na

Slika 10. Vsi modeli imajo za vožnjo naprej
v vseh treh žarometih delujoče bele svetleče
diode.

Slika 11. Ko zamenjamo smer vožnje se za¬
daj prižgejo rdeče luči, vendar zmeraj samo
na spodnjih dveh žarometih.

17

MAKETARSTVO

Ha

_i:_

Slika 12. Model poganja sredinsko nameščen petpolni motor. Vrtljaji
se prek kardanov prenašajo na pogonska podstavna vozička in dalje
prek zobnikov na kolesa.

Slika 14. Novost je vpetje spenjače po standardu NEM 360 v dveh
stopnjah. Prva stopnja je primerna za vleko vagonov na progah z
manjšimi radiji (manj kot 500 mm), druga stopnja, ko je spenjata
pomaknjena bolj v notranjost modela, pa za vleko vagonov na pro¬
gah z večjimi radiji (več kot 500 mm).

Slika 13- Prikaz razstavljenega podstavnega vozička in zobnikov v njem, ki služijo za pogon.

Hvalimo:

- elegantno speljevanje in ustavlja-
nje,

- zelo nizko minimalno hitrost,

- berljiv drobni tisk,

- sodoben petpolni motor z velikim
vztrajnikom,

- belo-rdeče žaromete,

- figuro strojevodje v kabini,

- kovinske detajle (ograje, držala,
stopnice in mreže),

- dekoder, ki prepozna vse sisteme
napajanja,

- zvok pravega vlaka v vgrajenem
digitalnem dekoderju,

- delovanje zvoka dizelskega motor¬
ja pri analognem vodenju,

- funkcije od F1 do F14.

Grajamo:

- v modelu ni vgrajene kulise za
spenjačo.

Primerjava dimenzij lokomotive in modela v merilu (HO)

sprednji in zadnji strani. Žarometi v digi¬
talnem sistemu ves čas svetijo konstant¬
no, spredaj belo in zadaj rdečo ne glede
na to, kako hitro lokomotiva vozi ali če
stoji. Vklopimo jih na digitalni centrali
s tipko function. Smer vožnje določa, v
kateri barvi svetijo žarometi.

S tipko F1 na digitalni centrali vklju¬
čimo zagon in delovanje zvoka dizel¬
skega motorja. Pri speljevanju in pove¬
čevanju hitrosti se zaslišijo višji vrtljaji
motorja in hidravličnih turbin. Ko z re¬
gulatorjem na centrali zaustavimo mo¬
del lokomotive vossloh G1700 BB, se na
zadnjih 35 cm zasliši cviljenje kolutnih
zavor, kar traja do popolne zaustavitve,
ko se zvok dizelskega motorja vrne v
prosti tek.

Tipki F2 in F3 sta za zvok dolgega
in kratkega piska hupe. S tipko F4 se
zasliši delovanje avtomatske spenjače.
Zvok delovanja ventilatorjev za hlajenje
se vključi s pritiskom na tipko F5. Tipka
F6 vklopi ranžirno (počasnejšo) hitrost,
F7 vklopi zvok kompresorjev in tipka F8
zvok polne moči dizelskega motorja pri
polovični hitrosti.

Mehanov model ima vgrajen sodo¬
ben petpolni motor z velikim vztrajni-

18

kom, nameščen je v sredini modela in
omogoča zelo elegantno speljevanje ter
zaviranje. Motor je s pogonskima pod-
stavnima vozičkoma povezan s kardan¬
skima gredema, kjer se vrtljaji prek pol¬
žastih in zobniških prenosov prenašajo
na vsa štiri kolesa. Na vsakem podstav-
nem vozičku je na enem kolesu vgrajen
gumijast torni obroček. Torna obročka
z obeh podstavnih vozičkov skrbita, da
na vzponih ne prihaja do zdrsov koles.
Testni modeli so posamično prevozili
progo po 5-% vzpetini v zavoju z radijem
457,2 mm in z obremenitvijo desetih šti-
riosnih vagonov s skupno maso 950 g,
ne da bi prišlo do zdrsa koles ali spre¬
minjanja hitrosti vožnje. Na maketah
je priporočljiv maksimalni vzpon 4 %.
Tudi pri 8-%vzponu na ravni progi in z
isto obremenitvijo so modeli solidno
opravili nalogo.

Model lokomotive tehta 320 g, kar je
velikosti primerno. Iz kovine izdelano
podvozje lokomotivi poveča težo ter s
tem izboljša stabilnost na tirih. Najmanj¬
ši radij, ki ga je modelu uspelo brez te¬
žav izpeljati, je bil 360 mm.

Mehanov model je izdelan po naj¬
sodobnejši tehnologij, ki se danes upo¬
rablja pri izdelavi železniških modelov.
Izbira kakovostnih materialov, vgradnja
najsodobnejšega zvočnega dekoderja in
petpolnega motorja, kardanski in zob¬
niški prenosi, natančno izdelani drobni
kovinski detajli, brezhibno barvanje in
tisk vseh napisov ter upoštevanje vseh
standardov NEM so lastnosti, ki ta mo¬
del uvrščajo v skupino prestižnih mo¬
delov.

Vossloh G1700 BB je opremljen tudi
z nekaterimi dodatnimi deli za razstavo
v vitrini.

november 2008 TEKI 1

ne ttfu

SCORPION POWER SYSTEM

Pri Mihu so dobili nove modele elektro¬
motorjev in krmilnikov proizvajalca Scor-
pion. Na zalogi je celotna paleta elektromo¬
torjev in pribora, od najmanjših, primernih
za modele shock-fly, prek motorjev za he¬
likopterje velikosti 700 do najmočnejših,
z nazivnimi močmi do 4 kW. V paleti lahko
izbirate med motorji s premerom od 22 do
40 mm, z različnimi močmi in številom vrtlja¬
jev glede na želeno uporabo.

Za lažjo izbiro motorja si lahko pomagate
tudi z računalniškim programom Scorpion
Calc v 3.10, ki je na voljo na proizvajalčevi
spletni strani.

Mibo modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10,1370 Logatec,
tel.: 01/759 01 00, 041/669 111,
e-pošta: shop@mibomodeli.si
http ://shop. mibomodeli. si

MAVERICK RTR STRADA XB
IN STRADA TC

Oba začetniška modela iz serije Maverick
RTR Strada sta zasnovana na enakem, zelo
trpežnem, vzdržljivem in zmogljivem pod¬
vozju. Modela imata za visoko oprijemljivost
stalni štirikolesni pogon in omogočata začet¬
nikom lažje krmiljenje. Avtomobila sta polno
kroglično vležajena, imata oljne blažilnike,
že pobarvano karoserijo in sta popolnoma
izdelana ter pripravljena za vožnjo. Poganja

rai 3

ju elektromotor velikostnega razreda 540. V
kompletu je priložena tudi RV-naprava, po¬
gonski akumulator in polnilnik. Glavni adut
obeh modelov je zelo ugodna cena glede na
zmogljivosti in možnost nakupa rezervnih
delov. Zanju boste odšteli 149,90 € oziroma
129,90  €.

LRP RTR S18 BX NITRO

RTR S18 BX je terenski model buggy v
merilu 1 : 18. Model, ki ga poganja motor z
notranjim zgorevanjem, navdušuje s stalnim
štirikolesnim pogonom in visoko oprijemlji¬
vimi gumami za vsak teren. Močan 1,2-kubič-
ni motor zagotavlja visoko hitrosti in veliko
veselja v tako majhnem modelu!

Model s karoserijo v štirih barvah, dve¬
ma servomehanizmoma in sprejemnikom je
že popolnoma izdelan. V kompletu dobite
priloženo RV-napravo phaser šport. Model
RTR S18BX je polno kroglično uležajen z
modrimi aluminijastimi blažilniki in držali
vzmetenja. Model ima dva zobniška diferen¬
ciala, povezana z modro anodizirano osjo.
Vzmetenje in optika sta povsem nastavljiva,
da lahko model pripravite za vsakršen teren
in ga prilagodite svojemu način vožnje.

Vse skupaj dobite v paketu za sprejemlji¬
vo ceno 199,90 €.

SILVERLIT SKY CHALLENGER

Sky challenger je nova interaktivna igra
z dvema IR-vodenima modeloma helikopter¬
ja in dvema IR-napravama. Preizkusite lahko
svoje letalne sposobnosti in strategijo, med¬
tem ko z laserskim žarkom poskušate one¬
sposobiti nasprotnika. V svoji dnevni sobi
lahko priredite napete zračne boje.

170 mm dolga helikopterja tehtata le po
11 g. Modela sta popolnoma izdelana in pri¬
pravljena za letenje. Polet traja od 5 do 10 mi¬
nut, polnilni čas (prek RV-naprave) pa je med
20 in 30 minutami. Za vsako napravo/polnil¬
nik potrebujete le šest baterij AA.

Komplet stane 69,90 €.

LRP MAGIC COLOUR

Magic colour so posebne
barve v pršilki za vse modele
iz penastih materialov, kot so
npr. stiropor, depron, elapor,
solidpor ipd. Barve so pri¬
merne tudi za les, plastiko ABS, balzo itd. ter
se odlikujejo z izvrstno prekrivnostjo.

Cena 150-ml pršilke je 5,9 €.

Mantua Model, d. o. o.,

C. Andreja Bitenca 36,

1210 Ljubljana - Šentvid,

tel.: 01/512 03 20,

e-pošta: i n fo @  mantuara o de 1. s i,

www.mantua-model.si

ROXXY BL

Roxxy BL serije 700 so kompaktni Rob-
bejevi krmilniki za brezkrtačne motorje po
zmerni ceni. BL Control 720 je krmilnik do
20 A za 4-10 celic Ni-Cd/MH ali 2-3 celice
Li-po. Cena je 16,50 €.

BL control 710, ki omogoča tokove do
10 A in napajanje z 2-3 celicam Li-po, stane
14,50 €.

RC START

RC start je zanimiv Robbejev RV-jadralni
model, ki je, kot to pove že ime, namenjen
predvsem začetnikom. Vodljiv je po smeri
in višini ter omogoča tudi dodatno vgradnjo
električnega pogona. Model lahko uporabite
tudi kot prostoleteči model kategorije Al.

Podatki o modelu: razpetina krila

1240 mm, profil Jedelsky, dolžina 820 mm,
skupna masa 400 g.

Cena modela je 30,00 €.

Trgovina Modelar,

Tovarniška 10, 8250 Brežice,
Nakupovalni center Intermarket,
tel.: 07/496 20 72, faks: 07/496 20 73,
041/945 531,

e-pošta: trgovina.modelar@siol.net,
www.trgovinamodelar.com

november 2008

19

MAKETARSTVO

Fiat CR.42 AS (Italeri, kat. št.: 2653, M 1 : 48)

PRIMOŽ DEBENJAK
Foto: A. Kogovšek

Fiat CR.42 je bil eden od zadnjih dvo-
krilnih lovcev. Čeprav je šlo za dobro,
trdno in okretno letalo, ki so ga imeli
piloti zelo radi, je bilo vztrajanje itali¬
janskega letalstva pri dvokrilnikih velika
napaka. Sredi tridesetih let prejšnjega
stoletja še ni bilo povsem jasno, v katero
smer bo potekal razvoj lovskih letal - ali
bodo boljši okretni dvokrilniki, ki so se
zaradi večje površine kril večinoma tudi
hitreje vzpenjali, ali pa hitrejši, a manj
okretni enokrilniki z uvlačljivim pod¬
vozjem. Italijansko letalstvo je v španski
državljanski vojni dejavno pomagalo
Francu, v Španijo je prišlo veliko italijan¬
skih letal in pilotov. V zračnih bojih se je
zelo izkazal dvokrilni lovec fiat CR.32, ki
se je zaradi svoje okretnosti lahko kosal
tako z dvokrilnikom polikarpov 1-15 kot
tudi z enokrilnikom polikarpov 1-16, ki
sta bila najpomembnejša lovca na repu¬
blikanski strani. Iz teh pozitivnih izku¬
šenj s španskega bojišča so odgovorni v
italijanskem letalstvu potegnili napačne
sklepe. Menili so, da bodo okretni dvo¬
krilniki tudi v prihodnosti enakovredni
hitrim enokrilnikom. Zaupanje Italijanov
v dvokrilnike je bilo tako veliko, da so
eno letalo CR.42 še leta 1942 preizkuša¬
li z nemškim vrstnim motorjem daimler
benz DB 601, a so nazadnje le spoznali,
da se morajo osredotočiti na proizvod¬
njo sodobnih enokrilnih lovcev.

Omenjeni zadnji lovec Fiatovega
konstruktorja Celestina Rosatellija pred¬
stavlja vrhunec razvoja dvokrilnih lov¬
skih letal. Ogrodje letala je bilo kovin¬
sko, sprednji del trupa, sprednji rob
kril ter višinski in smerni stabilizator so
bili prekriti s kovino, ostanek letala pa s
platnom. Fiksno podvozje so prekrivale
aerodinamične opiate (»copati«), prav
tako je bilo prekrito tudi repno kolo.
Zgornje krilo je imelo precej večjo raz-

petino kot spod¬
nje, opornice med
njima pa so bile
nameščene neka¬
ko cikcakasto, zu¬
nanji opornici pa
sta bili povezani
še z navzkrižnima
žicama. Letalo je
poganjal 14-valjni
zvezdasti motor
fiat A 74 RC38
z 840 konjskimi
močmi, s katerim
je letalo lahko do¬
seglo največjo hi¬
trost 438 km/h na
višini 5300 metrov. Oboroženo je bilo z
dvema sinhroniziranima težkima stroj¬
nicama kalibra 12,7 mm v nosu.

Prototip CR.42 je prvič poletel
23- maja 1938, novembra 1939 pa je bilo
v oborožitvi že 146 teh letal (enokril-
nikov fiat G.50 in mačehi C.200 je bilo
skupaj samo 80). V letih 1939/1940 so
ta tip letala izvozili tudi na Madžarsko, v
Belgijo in na Švedsko. Madžarski in bel¬
gijski fiati so bili v bojih še kar uspešni,
prav tako tudi italijanske enote v jugovz¬
hodni Franciji, pravo polomijo pa so do¬
živeli italijanski CR.42, ki so jeseni leta
1940 sodelovali v napadih na Anglijo, ko
je Mussolini na vsak način hotel sodelo¬
vati pri pričakovani nemški zmagi nad
Britanci, do katere pa seveda ni prišlo.

Več sreče in uspeha so CR.42 imeli v
Grčiji in severni Afriki, saj so bili hitrejši
in okretnejši od gladiatorjev, britanskih
dvokrilnikov, ki so še tam leteli. Ko so se
v večjem številu pojavili sodobnejši eno-
krilni lovci, se je začel fiat CR.42 umikati
na druga področja: dobil je nove nalo¬
ge kot lovski bombnik in nočni lovec.
Nočna izpeljanka je imela spremenjene

oz. podaljšane izpušne cevi s skrivalci
plamena, a enako kot običajna različica
večinoma ni imela radijskega aparata, in
seveda tudi ne radarja, zato ni predstav¬
ljala večje nevarnosti za britanske no¬
čne bombnike. Italijanski piloti na svojih
nočnih poletih pogosto sploh niso vide¬
li nobenega letala - ne sovražnikovega
ne svojega. Bombniška različica je ime¬
la pod vsakim krilom po en nosilec za
stokilogramsko bombo. Tovrstne lovske
bombnike so uporabljali za napade na
zemeljske cilje v severni Afriki, nekajkrat
pa so z njimi napadli tudi britanske ladje,
a kaj več od manjše škode jim s svojimi
lahkimi bombami ni uspelo povzročiti.

Ko je Italija septembra 1943 kapitu¬
lirala, je bilo v oborožitvi samo še okoli
sto letal CR.42. Večina jih je bila v sever¬
ni Italiji, tako da so prišli v roke Nemcev,
ki so jih uporabili kot nočne jurišnike,
ali pa v pilotske šole Mussolinijeve repu¬
blike RSI. Skupaj je bilo izdelanih 1782
fiatov CR.42, ki so se razlikovali samo
v nekaterih podrobnostih, kot so pod¬
vozje, vstopnik za zrak pod motorjem,
izpušne cevi, nosilci za bombe ipd. Po

MAKETARSTVO

Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije vas vabi na
15. državno prvenstvo Republike Slovenije v plastičnem maketarstvu,
ki bo v soboto, 22.11.2008, v prostorih Biotehničnega izobraževalnega centra,
Ižanska cesta 10 v Ljubljani.

Tekmovalne discipline:

• L1

• L2

• L3

• L4

• L1J/L2J

• L3J

• L4J

• L5

• L5J/L7J

• L6

• L7

• L8

• K1

• K2

• K3

• K4

• K2J

• K3J/K4J

• K5

• K6

• P1/P2

• P1J/P2J

• A1

• A2

• A1J/A2J

• X1

• X1J

• S

- Makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 oziroma 1 : 10 do 1 : 39 (člani)

- Makete zračnih plovil v merilu 1 : 48 oziroma 1 : 40 do 1 : 60 (člani)

- Makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 oziroma 1 : 61 in manjše (člani)

- Letalske diorame v vseh merilih (člani)

- Makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 in 1 : 48 (mladinci)

- Makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 (mladinci)

- Letalske diorame v vseh merilih (mladinci)

- Zbirka treh in več maket s skupno temo (člani)

- Zbirka + dvojček (mladinci)

- Makete civilnih letal v merilu 1 : 100 ali manjše (člani)

- Dvojček - par letal istega tipa v poljubno različnem merilu (člani)

- Iz škatle - letalske makete v vseh merilih brez dodatnih izboljšav in dodelav
(dovoljena bo samo sprememba barvne sheme in oznak)

- Figure (člani)

- Vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 48 in 1 : 35 (člani)

- Vinjete (člani)

- Diorame (člani)

- Vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72, 1 : 48 in 1 : 35 (mladinci)

- Diorame in vinjete (mladinci)

- Vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72, 1 : 76 in 1 : 87 (člani)

- Diorame in vinjete v merilu 1 : 72, 1 : 76 in 1 : 87 (člani)

- Ladje in ostala plovila (člani)

- Ladje in ostala plovila (mladinci)

- Tovorna vozila (člani)

- Ostala civilna vozila (člani)

- Civilna vozila (mladinci)

- Filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (člani)

- Filmski objekti in znanstvenofantastična vozila [mladinci)

-Astronavtika in raketna tehnika (vsa merila)

Pokal za najboljši izdelek s slovenskimi oznakami ali temo iz slovenske sedanjosti
ali preteklosti.

Pokal »Najboljše na tekmovanju« v disciplinah L1-L8 in K1-K6 (ločeno za mladince in člane).

Tekmovalne makete lahko prijavite v razstavnem prostoru do 10.30. Startnina je 7 € (3,5 € za
člane ZGPMS) na tekmovalca. K vsaki tekmovalni maketi morate priložiti vsaj sestavnico (navo¬
dila iz škatle), priporočamo pa še krajši opis opravljenega dela in sprememb na maketi. Sode¬
lujete lahko tudi na maketarskem bolšjem sejmu. Dodatne informacije dobite na elektronskem
naslovu: mitja.maruskolBgov.si oziroma: ZGPMS, Mitja Maruško, p. p. 8, 1001 Ljubljana, spletni
strani http: //www.zveza-zgpms.si ali na forumu: www.makete.si.

vojni so iz preostalih CR.42 naredili še
manjšo serijo šolskih dvosedežnikov s
podaljšanim trupom, v katerem sta bili
dve identični pilotski kabini druga za
drugo, vse skupaj pa so uravnotežili s
premikom motorja nekoliko naprej.

Maketa

Italeri za zdaj ponuja dve maketi
CR.42 v merilu 1 : 48. Najprej je prišla
na tržišče nemška različica, pozneje pa

še italijanska izpeljanka CR.42 AS, pri če¬
mer kratica AS pomeni Africa Settentri-
onale oz. severna Afrika. Maketa je kako¬
vostna in natančna, notranjost kabine je
sicer rahlo poenostavljena, a to ne moti,
ker je odprtina precej majhna. Bolj moti
skromna kakovost nalepk za dodelavo
notranjosti oz. ponazoritev pasov in in¬
strumente plošče; instrumenti so beli s
črnimi črticami in napisi, namesto obra¬
tno, kar je težko razumljivo. Ostale na¬
lepke niso slabe. Italeri ponuja oznake

za štiri letala: tri imajo običajno pozno
Fiatovo kamuflažo tipa Dl A, velike sve¬
tlo rjave »otoke« na temnozeleni podlagi
ter svetlo sive spodnje površine, eno pa
ima temne obročke na svetlejši podlagi
(tako kot mačehi C.202 in C.205); po na¬
vodilih (in tudi po navedbah v nekate¬
rih publikacijah) naj bi bili barvi enaki
kot pri Macchijevih lovcih, torej temno
zeleni obročki na svetlo rjavi podlagi. V
eni od resnejših publikacij avtorja trdi¬
ta, da jima je fotograf, ki je posnel foto¬
grafijo tega letala, pred leti dejal, da je
bilo pobarvano v dveh zelenih barvah.
Tu se mora maketar sam odločiti, komu
bo verjel.

Sam sem se odločil za dve podobno
pobarvani letali iz sestava 15. polka ju-
rišnikov. Z letalom s številko polka in
brez individualne številke je letel povelj¬
nik polkovnik Colacicchi oktobra 1942
v Libiji, drugo letalo, oboroženo z bom¬
bami, pa je letelo avgusta 1942 v Egiptu.
Oba znaka na repu sem vzel iz kompleta
nalepk Sky Models, ker sta bila tam lep¬
še natisnjena.

Italeri ni prikazal zanimive tehnične
značilnosti fiata CR.42, nesimetrično
vgrajenega motorja. Pri pravem letalu je
bila os motorja zamaknjena za 1° 30' na¬
vzdol in za 0° 50' v levo. Če poznamo to
posebnost, je ni težko ponazoriti - mo¬
tor pač prilepimo malce nesimetrično,
pri čemer ustrezno zvijemo »gredelj« na
spodnji strani, ki povezuje trup s filtrom
pod motorjem (del št. 40 A).

Italerijeva maketa CR.42 je kakovost¬
na, točna in predstavlja dobro osnovo
za izdelavo realističnega posnetka tega
zanimivega letala. Še najbolj pa moti,
da Italeri ponuja samo pozno, tropsko
izpeljanko z vstopnikom za zrak s pro-
tiprašnim filtrom, tako da večine CR.42
ni mogoče narediti brez ustrezne pre¬
delave.

Ponujene barvne sheme so vseeno
zanimive, tako da to maketo priporo¬
čam. Seveda je treba upoštevati, da je
dvokrilnik težje sestaviti kot enokrilnik,
zato maketarske izkušnje pri sestavlja¬
nju pridejo še kako prav. Maketa ni pri¬
merna za začetnike, povprečno izkuše¬
ni maketarji pa z njo ne bi smeli imeti
težav.

mi , 3

ZGRADITE OSEBNO ZBIRKO
PLASTIČNIH MAKET FIRME ITALERI
IN SE SPREHODITE
SKOZI ČAS.

KAKOVOSTNE MAKETE
SO DOSEGUIVE
V DOBRIH TRGOVINAH Z
IGRAČAMI,

V SPLETNI

TRGOVINI BAMBI IN NA NASLOVU:
hfo@metroni(-komet.si

OPEKARNA 5,1420 TRBOVLJE, SLOVENIJA
www.metronic-komet.si
tel.: 03 56 33 280, faks: 03 56 33 285


www.bambi.si

november 2008

29

Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (2. del)

SAŠA OGRIZEK

V prvem delu prispevka je bil pred¬
stavljen nastanek in razvoj sistema sa-
movozečih cestnih vozil na maketi, ki
jih izdeluje nemška tovarna opreme za
modelne železnice Faller. Tema drugega
dela je delovanje sistema in elementi, ki
omogočajo avtomatizacijo vožnje. Pred¬
stavljeni so elementi, ki omogočajo za¬

vijanje na cestnih odcepih in ustavljanje
vozil, ter tipala, ki zaznajo posamezna
vozila.

Car-system

Delovanje Fallerjevega Car-systema
je razmeroma enostavno. Enako kot

pravi avtomobili, imajo tudi modeli
motor, akumulator in vodilo oz. krmilo
(slika 1).

Odvisno od velikosti vozila lahko en¬
kratno polnjenje akumulatorja zadošča
za nekajurno delovanje. Vozila imajo za
vklop na dnu vgrajeno eno običajno sti¬
kalo poleg tega pa še drugo, magnetno,
t. i. stikalo reed.

Ob vklopu stikala električni tok iz
vgrajenega akumulatorja požene vozilo,
zato ni potrebno napajanje od zunaj s
cestišča oz. prek odjemnikov. Za usmer¬
janje vozila je na gibljivih sprednjih pol-
oseh pritrjeno vodilo, ki ima na sprednji
strani pritrjen majhen, a zelo učinkovit
permanentni magnet.

Vodilo sledi posebni žici, ki je vgra¬
jena v cestišče in določa smer gibanja

MAKETARSTVO

vozila, ki lahko vozi tako po samostojno
izdelanih površinah, kot tudi po karton¬
skih voziščih in voziščih PIayStreet, ki
jih izdelujejo pri Fallerju.

Vozila Fallerjevega Car-systema ima¬
jo motor (1), stikalo (2), krmilno vodilo
z magnetom (3), napajalne priključke
(4), prenosni mehanizem (5) in kontakt
reed (6) (slika 2).

Krmiljenje omogoča vodilo z magne¬
tom na prednjih poloseh (slika 3)- Gle¬
de na velikost vozila proizvajalec ponuja
več vrst krmilnih vodil (kat. št. od 161
729 do 161 733), ki jih vidimo na sliki 4.

Na spodnji strani vozila so poleg po¬
gonskega mehanizma in obeh stikal še
priključki za napajanje (slika 5).

Elementi cestnega sistema

Krmilna žica

V cestišče je položena posebna kr¬
milna žica (kat. št. 161 670) (slika 6). Te
žice se ne uporablja za električno napa¬
janje vozil, temveč zgolj za usmerjanje
vozil s pomočjo magnetizma.

Neki slogan opisuje Fallerjev sistem
usmerjanja vozil z jekleno žico takole:
»Kot vidite, ne vidite nič!« Da bi ta rek
resnično veljal, je treba žico vgraditi
v cestišče. V ta namen obstojajo že to¬
varniško izdelani sestavljivi elementi
cestišča iz plastike oz. kartona, seveda
pa lahko omenjeno žico vgradite tudi v
že obstoječe cestišče na maketi. Različ¬
ne načine polaganja oz. vgradnje žice
bomo opisali pozneje.

Za čim boljše in zanesljivo delova¬
nje sistema je priporočljivo uporabiti
originalno Fallerjevo krmilno žico, ki
je prilagojena sistemu. Mehke žice raz¬
ličnih debelin oz. premerov bi lahko
povzročile nezanesljiv stik s krmilnim

f

5=joj

Fallerjev Car-system omogoča zani¬
miv dodatek in razširitev makete model¬
ne železnice. Seveda so lahko cestišča
z vozečimi avtomobili tudi samostojna
maketa brez železniške proge.

Odcepi

Da bi na maketi omogočili različne
vozne poti, je treba izdelati odcepe ali
izvoze z glavnih smeri, kar omogočajo
elektromehanski in elektromagnetni
elementi. Odvisno od želja lahko odce¬
pe naredimo mehansko ali s pomočjo
magnetizma. Elektromehanski odcep na
stransko pot (kat. št. 161 676) prikazuje
slika 7.

Dve električni navitji premikata kuli¬
so, v katero sta vgrajena koščka krmilne
žice, eden za vožnjo naravnost, drugi iz
smeri.

Pri elektromagnetnem odcepu (sli¬
ka 8) je v ohišju navitje, ki na mestu že¬
lenega zavoja iz smeri v levo ali v desno
na tem mestu k cestišču primakne na¬
magneteno jedro, kateremu sledi kr¬
milno vodilo vozila. Tovrstne elemente
vgrajujemo v ravne dele cestišča. Kako
izvedemo odcep v ovinku ter druge
male trike, bomo opisali v enem od na¬
slednjih nadaljevanj, ko bo na vrsti izde¬
lava cestišča.

Mesta ustavljanja in parkiranja

Dejali smo, da lahko povezavo med
akumulatorjem in motorjem v vozilu
omogočimo na dva načina. S stikalom
na dnu vozila motor vključimo ali iz¬
ključimo. Zaporedno s tem stikalom je
vezan kontakt reed, ki deluje odvisno od
magnetnega polja pod vozilom.

Daljinsko ustavljanje vozil omogoča¬
jo na določenem delu cestišča vgraje¬
ni elektromagnet (kat. št. 161 675) (sli¬
ka 9), parkirno navitje (kat. št. 161 674)

mr november 2008

mehanizmom, povečano trenje in celo
zaviranje vozil. Bakrene ali aluminijaste
žice nimajo magnetnih lastnosti, zato
niso uporabne.

Gradnja makete z elementi cestne¬
ga sistema ne predstavlja velikih težav.
Taka maketa je lahko preprost oval ali
zahtevno vozišče z več voznimi pasovi,
semaforiziranimi križišči, odcepi, parki¬
rišči in kombinirana z dovozno vzpeti¬
no na vagone za prevoz tovornjakov in
vlačilcev.

31

RADIJSKO VODENJE

(slika 10) ali premakljiv stalni magnet
(slika 11).

Elemente za ustavljanje vozila upora¬
bimo na primer pred semaforiziranim
križiščem cest, na avtobusnem postaja¬
lišču, na bencinskem servisu, pred cest¬
nim prehodom čez železnico ali pred
prehodom za pešce. Parkirno navitje
omogoča brezenergijske postanke na
parkirišču. To je zelo uporabno takrat,
ko je maketa izključena. Stalni magnet
tega sklopa namreč izključi kontakt
reed vozila. Vklop električnega navitja v
ohišju nevtralizira stalni magnet, aktivi¬
ra kontakt reed in vozilo lahko spelje.

Tipala

Tipala (kat. št. 161 773) (slika 12)
zaznajo magnetizem in to informacijo
posredujejo kot električni impulz napra¬
vam oz. vezjem, ki na osnovi svojega na¬
mena delujejo na cestišču. Ker imajo vsa
vozila na svojih krmilnih vodilih majhen

magnet, lahko prav tega uporabimo kot
sprožilec tipal. Vozilo je običajno treba
za različne namene aktiviranja tipal do¬
datno opremiti s stalnim magnetom, ki
ga prilepimo na dno avtomobilčka. Na¬
štete elemente lahko uporabimo v vseh
treh velikostih (HO, TT in N).

V naslednji številki bomo podrobne¬
je opisali, kako lahko z dodatnimi vezji
opremimo vozila ter tako omogočimo
osvetlitev prednjih in zadnjih luči ter
utripajočih luči pri intervencijskih vo¬
zilih.

TIM NA ZGOŠČENKAH

Celotna letnika revije TIM 2003/04
in 2004/05 lahko dobite shranjena
tudi na zgoščenkah.

Cena posamezne je 4,17 €.

32

Pravilna uporaba baterij Li-po

TADEJ PODGORNIK

Uvod

Razvoj tehnologije baterij je bil ved¬
no zelo opazen tudi v modelarskem sve¬
tu. Prve polnilne baterije, ki so pustile
močan pečat v modelarstvu, so bile ni-
kelj-kadmijeve (Ni-Cd), ki smo jih mode¬
larji prevzeli iz prenosnih računalnikov.
Marsikdo se še spomni legendarnih Sa-
nyovih RC2000. Problem baterij Ni-Cd je
bila masa, ki ni dovoljevala, da bi te bate¬
rije dalj časa uspešno poganjale modele
letal. Tako so se baterije v modelarstvu
uporabljale le za pogon modelov avto¬
mobilov, čolnov in pomožnih motorjev
modelov jadralnih letal. Pred začetkom
novega tisočletja so se pojavile baterije
Ni-Mh, ki so bile nekoliko lažje od ba¬
terij Ni-Cd in so lahko shranjevale več
energije. Kljub temu so bile še vedno
pretežke in so se le redkokdaj uporab¬
ljale v modelih motornih letal. Končno
je prišel čas litijeve tehnologije. Prve so
se na trgu pojavile litij-ionske baterije,
ki so bile na videz podobne opisanim
predhodnikom. Litij-ionske baterije so
kakovostne, vendar drage in nezmožne
velikih tokov. Kmalu za njimi so na trg
prišle litij-polimerne (Li-po) baterije
(slika 1), ki so namesto v valjastih kovin¬
skih ohišjih pakirane v majhne plastične
vrečke. Za modelarje je to dobrodošla
novost, saj imajo veliko gostoto energi¬
je (okoli 130 Wh/kg), kar je trikrat več
kot pri Ni-Cd, hkrati pa so tudi manjše
in zdaj tudi cenovno dostopnejše. Ti
razlogi so dovolj, da večino današnjih
manjših modelarskih letal (do razpona
1,5 m) poganjajo elektromotorji, ki ener¬
gijo črpajo iz baterij Li-po.

Osnovni pojmi

Preden se poglobimo v postopke
ravnanja z baterijami Li-po, opišimo
osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi s
temi baterijami. To so:

- Kapaciteta, podana je v mAh ali Ah
in določa, kolikšen naboj nosi bateri¬
ja. 1 Ah (oz. 1000 mAh) pomeni, da
lahko dana baterija eno uro oddaja
tok 1 A oz. pol ure tok 2 A.

- Napetost je pri baterijah Li-po po¬
dana na dva načina. Prvi je klasičen
v voltih (V), drugi pa podaja število
celic Li-po (členov), ki so vezani za¬
poredno (oznaka S). To pomeni, da
so na primer pri bateriji 3S zapored¬
no vezane tri celice Li-po. Vsaka celi¬
ca Li-po ima delovno napetost enako
3,7 V. To je napetost, pri kateri celi¬
ca deluje večino časa praznjenja. Pri
paketu 3S pomeni, da ima napetost
3Sx 3,7 V= 11,1 V.

- Konstanta praznjenja C. Na vsa¬
kem paketu Li-po je napisana kon¬
stanta praznjenja C, ki določa mak¬

Slika 1. Baterija Li-po

simalni tok, s katerim je mogoče ba¬
terijo prazniti. 20C pomeni, da lahko
baterijo praznimo z 20-kratnim na¬
zivnim tokom. Torej lahko baterijo
z 1 Ah (1000 mAh) in podano kon¬
stanto 20C praznimo z 20 x 1 A(h)
= 20 A.

- Z oznako P je označena vzporedna
vezava več celic, pri kateri se sešteva
kapaciteta vzporedno vezanih celic.
Pri bateriji 2S2P 1000 mAh to po¬
meni, da so štiri celice vezane dva¬
krat vzporedno, nato pa zaporedno.
Napetost takega paketa je 2S x 3,7 V
= 7,4 V. Kapaciteta Q takega paketa
pa je 2P x 1000 mAh = 2000 mAh.
Vzporedna vezava se zadnje čase
le redkokdaj uporablja, saj je zara¬
di preproste izdelave baterij Li-po
mogoče dobiti posamezne celice z
različno kapaciteto (od 50 mAh do
5000 mAh).

- Pod pojmom cikel razumemo zapo¬
redno polnjenje in praznjenje bate¬
rije.

Ravnanje z baterijami »Li-po«

Prvi cikli in utekavanje

Za doseganje deklariranih sposobno¬
sti in čim daljše življenjske dobe je pri
baterijah Li-po priporočeno utekavanje.
Z utekavanjem se baterijo bolje pripravi
na bodoče delo v modelih. Izvede se v
prvih petih ciklih in pripomore k dalj¬
ši življenjski dobi baterije, nižji notranji
upornosti ter omogoči največjo vred¬
nost kapacitete baterije. V prvih petih
ciklih naj bo tok polnjenja manjši ali
enak 0,5C. Pri 1000-mAh bateriji je to
500 mA ali 0,5 A, pri čemer se bo taka
baterija polnila približno dve uri. Pri pr¬
vih praznjenjih naj se praznilni tokovi
počasi večajo, npr. 0,5C, 1C, 2C, 3C, 5C
(pri 1000-mAh bateriji je to 0,5 A, 1 A,
2 A, 3 A, 5 A). Če polnjenje ali praznje¬
nje z želenimi tokovi ni mogoče, potem
polnimo in praznimo s tokovi, ki jih pol¬
nilnik ali praznilnik omogoča.

Polnjenje

Polnjenje baterij Li-po je preprosto,
kljub temu pa od uporabnika zahteva

november 2008 mr 3

RADIJSKO VODENJE

nekaj znanja in previdnosti. Predvsem
je pomembno, da se za polnjenje Li-po
baterij lahko uporabljajo le polnilniki, ki
podpirajo ta tip baterij. To so skoraj vsi
boljši modelarski polnilniki, ki so bili iz¬
delani v zadnjih treh letih ter nekateri
njihovi predhodniki. Polnjenje baterij
Li-po poteka v dveh korakih. V prvem
se baterija polni s konstantnim tokom;
ta je naveden med podatki o bateriji in
je po navadi enak 1C (1000-mAh bate¬
rija se polni z 1 A). Ko napetost paketa
baterij doseže 4,2 V po celici, se začne
drugi korak, kjer se vzdržuje omenjena
napetost pri padajočem toku. Ko tok
pade na približno 1/20 do 1/10 začet¬
ne vrednosti, je baterija polna. Ker so
celice v posameznem paketu med seboj
rahlo različne, se polnjenje Li-po baterij
izvaja skupaj z balanserjem (izenačeval-
nik napetosti), ki ga je mogoče posebej
dokupiti ali pa je že vgrajen v polnilnik.
Uporaba balanserja je med polnjenjem
nujna, saj lahko sicer napetost ene od
celic doseže kritično vrednost (nad
4,25 V), kar ima lahko nevarne posledi¬
ce za baterijo in okolico (baterija lahko
zagori ali celo eksplodira). Za doseganje
daljše življenjske dobe proizvajalci pred¬
lagajo polnjenje baterij Li-po s tokovi,
manjšimi od 1C.

Praznjenje

Baterije Li-po dopuščajo velike praz-
nilne tokove, vendar moramo biti pri
uporabi pazljivi, da baterij ne prazni¬
mo prehitro in jih ne spraznimo pod
dovoljeno mejo. Kot smo že napisali,
določa maksimalni tok praznjenja kon¬
stanta C. Konstanta 20C na 1000-mAh
bateriji (1 Ah) na primer pomeni, da
je mogoče to baterijo prazniti s tokom
20 A. Pogosto sta za baterijo podana
maksimalna konstanta trajnega praznje¬
nja in maksimalna konstanta trenutnega
praznjenja (angl. burst). Slednja pove, s
kakšnim tokom je mogoče paket bate¬
rij prazniti kratek čas (na primer 20 do
30 s). Tipične konstante praznjenja so
20C trajno in 25C v sunkih. Pri 1 Ah
bateriji je to 20 A trajno in 25 A kratko¬
trajno. Poleg omejitve praznilnega toka
je treba paziti, da napetost baterije pri
praznjenju ne pade pod določeno mejo
oz. da baterije ne izpraznimo preveč.

Polna baterija ima napetost 4,2 V po
členu, ki med praznjenjem hitro pade
na delovno vrednost 3,7 V po členu. Ko
se baterija popolnoma sprazni, nape¬
tost pada proti vrednosti 3 V po členu
(za baterijo 3S je to 3 x 3 V = 9 V). To je
tudi napetost, pod katero baterij ni pri¬
poročljivo prazniti, saj to bateriji skraj¬
šuje življenjsko dobo ali jo celo uniči.
Da ne bi prišlo do pretirane izpraznitve
paketa, je pametno uporabiti krmilnik
motorja, ki ima vgrajeno funkcijo pro¬
ti preizpraznitvi. Tak krmilnik izklopi
delovanje elektromotorja, ko napetost
baterije pade pod določeno vrednost.
Pogosto je treba krmilnik tudi nastaviti,
tako da je odklop nastavljen za delova¬
nje z baterijami Li-po. Če takega krmil¬
nika nimamo, preverimo čas, v katerem
baterijo po navadi spraznimo do 3 V po
členu, nato pa baterije ne praznimo več
kot toliko časa. V ta namen lahko upora¬
bimo uro na RV-oddajniku.

Shranjevanje baterij

V času, ko baterij Li-po ne uporablja¬
mo, moramo poskrbeti, da so ustrezno
shranjene, saj se drugače prehitro po¬
starajo ali celo uničijo. Proizvajalci bate¬
rij Li-po priporočajo, da takrat, ko bate¬
rij dalj časa ne uporabljamo (več kot en
teden), te shranjujemo v napol polnem
stanju oz. pri napetosti 3,8 V po členu.
Glede na sposobnosti uporabljenega
polnilnika lahko to storimo na več na¬
činov. Če je mogoče nastaviti napetost,
do katere bo polnilnik napolnil, to vred¬
nost nastavimo na 3,8 V po členu. Če
to ni mogoče, si lahko pomagamo tako,
da baterijo najprej spraznimo do konca
(3 V po členu), nato pa jo na polnilniku

eno uro polnimo s polovičnim tokom
polnjenja. Primer: pri 1000-mAh bateriji
to pomeni, da jo s 500 mA oz. 0,5 A pol¬
nimo eno uro. Tako shranjene baterije
lahko na polici pustimo nekaj mesecev,
vsekakor pa je priporočeno, da vsakih
nekaj tednov z baterijo opravimo vsaj
en cikel in jo nato spet shranimo.

Vroče in hladne baterije

Baterije Li-po so podobno kot druge
baterije občutljive na temperaturo in
jim lahko previsoka ali prenizka tempe¬
ratura skrajšata življenjsko dobo.

V mrzlih dneh (pozimi), ko želimo
baterije uporabiti, jih je treba najprej
ogreti na delovno temperaturo, ki naj
bo vsaj na ravni sobne temperature, še
bolje pa na okoli 30 do 35 °C. Pametno
je, da baterije do uporabe hranimo v
toplem okolju (žep v jakni ...), če pa so
hladne, jih pred uporabo segrejemo.
To storimo s terenskim grelnikom (mo¬
goče ga je kupiti ali izdelati iz škatle in
avtomobilske žarnice) ali jih segrejemo
s telesno toploto (grejemo jih v žepu, z
rokami...).

Po končanem praznjenju z večjimi
tokovi (nad 10C) so baterije velikokrat
vroče na otip. Če jih ne moremo držati
v rokah, je bil tok praznjenja prevelik
in ga je treba zmanjšati ali pa uporabiti
druge baterije. Segrevanje je posledica
notranje upornosti baterij, zaradi katere
pride do padca napetosti med praznje¬
njem, kar povzroča segrevanje (P Brctja  =
Knotranja ' Ipraznilni ). Za uporabnika je po¬
membno, da pusti, da se baterije najprej
shladijo na normalno temperaturo in jih
šele po tem začne polniti. Baterije lahko
hitreje ohladimo s pomočjo ventilatorja,
ki ga vzamemo iz odsluženega računal¬
niškega napajalnika.

Odlaganje iztrošenih in poškodovanih
baterij

Ko baterije dosežejo konec življenj¬
ske dobe, jih je treba premišljeno za¬
vreči. Enako ravnamo tudi, ko se baterije
fizično poškodujejo ali se zaradi nepri¬
mernega polnjenja ali praznjenja po¬
kvarijo. Baterije Li-po so okolju prijazne,
zato jih je mogoče zavreči med navadne

Slika 3■ Varno polnjenje in praznjenje baterije v lončeni jjosodi

3

november 2008

mi

Slika 4. Baterijo zavijemo v moker papir in odvržemo v smeti.

33

RADIJSKO VODENJE

Slika 5. Polnilniki Li-po z vgrajenim balanserjem ter delovanjem na 12 V in 230 V

odpadke. Preden pa jih zavržemo, po¬
skrbimo, da ne bodo nevarne za okolje
(tu predvsem mislimo na nevarnost po¬
žara). To storimo z naslednjimi koraki:

1. korak: Pri baterijah preverimo, ali
so cele. Če je katera od celic v paketu na¬
pihnjena, deformirana ali ima pretrgano
vrečko, preskočimo na 4. korak.

2. korak: Baterije položimo v ognje¬
varno posodo (lončena posoda za rože
ali vedro s peskom).

3. korak: Baterijo priklopimo na pol¬
nilnik in jo s tokom 0,1 C spraznimo do
konca (pod 1 V po celici). Če polnilnik
tega ne zmore, si pomagamo z avtomo¬
bilsko žarnico (12 V in ne več kot 5 W)
ali pa priklopimo upornik (za baterije
2S in 3S uporabimo upornik 150 O.  in
vsaj 2 W). Žarnico ali upornik pustimo
na bateriji vsaj 12 ur, dokler baterija ni
popolnoma prazna (0 V).

4. korak: V plastični posodi pripra¬
vimo slano vodo (pol kozarca soli za
5 1 vode). Baterije položimo v posodo in
jo pokrijemo. Baterije pustimo v posodi
en do dva tedna.

5. korak: Baterije vzamemo iz slane
vode, jih zavijemo v časopisni papir ali
papirnato brisačo ter jih odvržemo med
navadne odpadke.

Polnilniki

Pred koncem je treba nekaj besed
povedati tudi o polnilnikih, ki za mode¬

larja pomenijo nujno opremo pri delu
z vsemi vrstami baterijami - tudi z ba¬
terijami Li-po. Za polnjenje baterij Li-po
je potreben polnilnik, ki to tudi zmore.
Poleg polnilnika je potreben še balan-
ser, ki skrbi, da so baterije pravilno in
varno polnjene. Balanser je lahko vgra¬
jen v polnilnik ali pa ga uporabljamo
kot ločeno enoto. Če imamo polnilnik,
ki sicer polni baterije Li-po, nima pa
vgrajenega balanserja, ga je nujno, do¬
kupiti. Najbolje je, da dokupimo balan¬
ser istega proizvajalca, kot je polnilnik,
s čimer se izognemo težavam z nezdruž¬
ljivostjo. Če kupujemo nov polnilnik,
naj bo ta sposoben polnjenja baterij
Li-po, čeprav jih še ne uporabljamo. Za
vse modelarje je priporočljivo, da imajo
mikroprocesorsko krmiljen polnilnik,
ki se upravlja prek tipk in zaslona. Tre¬
nutno je na trgu več takih polnilnikov,
ki so si po lastnostih med seboj podo¬
bni (napajanje 12 V, polnjenje 1 do 5
členov Li-po, polnilni tok 5 A itd.), ven¬
dar nekateri izstopajo zaradi dodatnih
funkcij, ki so za modelarja zelo uporab¬
ne. Te funkcije so:

- Delovanje na 12 V in hkrati na 220 V,
kar omogoča delo na terenu in doma
brez dodatnih priprav.

- Praznjenje baterij s tokom do 5 A (na
tak način lahko baterije cikliramo hi¬
tro in neposredno na polnilniku).

- Vgrajen balanser, ki olajša delo, in ni

potrebe po nakupu zunanjega balan¬
serja.

- Podpora za baterije Li-po-Fe, ki pred¬
stavljajo potencialno naslednico kla¬
sičnih baterij Li-po.

Polnilniki, ki vse te funkcije omogo¬
čajo, hkrati pa so kakovostni in cenovno
ugodni so: graupner ultramat 16, intelli
bi power special, bantam BC6 itd.

Zaključek

Baterije Li-po predstavljajo v mo¬
delarstvu novost, s tem da pri majhni
masi in dimenzijah omogočajo velike
zmogljivosti. Kljub temu je treba biti
previden pri njihovi uporabi, da ne pri¬
de do okvare ali nevarnosti za okolico. Z
upoštevanjem opisanih nasvetov bodo
baterije Li-po varno in kakovostno de¬
lovale dalj časa. Več o delu z baterijami
Li-po je mogoče prebrati tudi na spletu,
velja pa tudi pozorno prebrati navodila
za uporabo, ki jih ob nakupu dobimo
poleg baterij.

V članku se nismo spuščali v pri¬
merjavo kakovosti baterij Li-po različ¬
nih proizvajalcev, saj se ti menjujejo iz
dneva v dan, prav tako pa se spreminja¬
jo tudi lastnosti in zmogljivosti baterij
Li-po. Pred nakupom se zato velja poza¬
nimati o sposobnostih ter cenah različ¬
nih baterij in se nato odločiti za optima¬
len nakup.

HUMOR

»Sem čarodej. Hruške spreminjam v jadrnice.«

Obiščite

Timov modelarski forum

na spletni strani
Tehniške založbe Slovenije
in sodelujte v debati!

www. tzs.si/forum/

34

november 2008

IZDELEK ZA DOM

stari

iBkssit


SASO AVSEC

Ko sta s flexerja odstranjeni plasti¬
čni oblogi ob motorju, se lotimo verige.
Kolo zavrtimo za toliko, da se na spod¬
njem, dobro dostopnem delu pokaže
spojni člen. Opazimo ga z lahkoto, saj je
od drugih členov nekoliko debelejši. Od
njih se razlikuje po zaskočki na zunanji
strani členka. To je tanka jeklena plošči¬
ca v obliki črke U, ki omogoča spajanje
in razstavljanje verige (slika 19).

Zaskočko odstranimo s kleščami,
najbolje s »papagajkami«, lahko pa upo¬
rabimo tudi kombinirane klešče. Čelju¬
sti klešč nastavimo, kot kaže slika 20.

Eno stran (na sliki je na desni strani)
naslonimo na okrogel sornik, z drugo
pa pritisnemo na konec varovalke. Kle¬
šče previdno stisnemo, tako da se varo¬
valka premakne za nekaj milimetrov v
desno. Pazljivo! Rob čeljusti lahko zdrs¬
ne in klešče vas pri tem lahko dobro
uščipnejo.

Pravilno premaknjeno varovalko
kaže slika 21. Na njej sta lepo vidni
točki, kamor je treba pritisniti s čelju¬
stmi klešč.

Zaskočka je oblikovana tako, da je
odprtina v sredini nekoliko razširjena.
Ko jo premaknemo, jo z lahkoto odstra¬
nimo z verige (slika 22).

Pod zaskočko je lamela oz. ploščica v
obliki osmice (slika 23), ki prenaša sile
z enega sornika na drugega in predstav¬
lja enega od členkov verige.

Spojni členek (slika 24) se od drugih
členkov razlikuje po utorih na sornikih,
v katere se uleže zaskočka. Pri navadnih
členkih so sorniki zakovičeni. Konec
sornika je z močno silo pritisnjen in
sploščen ob ploščico. Teh členkov ni
mogoče razstavljati in sestavljati. Spoj¬
ni členek je edini, pri katerem si lahko
ogledamo notranjo obrabljenost verige.
Če je na njem debela rja, se povečata
trenje in poraba goriva, zmanjša pa se
hitrost mopeda, v najslabšem prime¬
ru pa se veriga lahko celo pretrga. Na
srečo pri flexerju veriga ni pretirano
obremenjena, zato je verjetnost za nje¬
no pretrganje majhna. Čeprav je veriga
videti v brezupno slabem stanju, bo po
temeljitem čiščenju in mazanju še ved¬
no uporabna.

Ko je veriga razklenjena, je ni težko
sneti z zobnikov. Zadnje kolo počasi vrti¬
mo v nasprotno smer od smeri običajne¬
ga vrtenja kolesa (slika 25) in veriga bo
sama padla na tla. Ker je mastna, rjasta
in zamazana, je seveda pod njo smiselno
položiti kak papir ali plastično vrečko.
Takoj zatem jo namočimo v posodo z
bencinom ali kurilnim oljem.

TILE 1  november 2008 35

IZDELEK ZA DOM

Nato odstranimo strešico nad veri¬
go, ki jo pritrjujeta dva samorezna vijaka
(slika 26). Za stranski vijak potrebujemo
običajni križni izvijač, za zgornjega pa
zelo dolg ali popolnoma kratek križni iz¬
vijač. Nad vijakom je namreč prtljažnik,
ki onemogoča, da bi konico običajnega
izvijača pravilno pravokotno vstavili v
glavo vijaka. Če ga vstavimo postrani,
bomo zelo verjetno uničili glavico vija¬
ka in onemogočili njegovo normalno
odvijanje.

Na zadnje vilice sta privarjena dva
pločevinasta nosilca (slika 27). Pločevi¬
na je tanka in občutljiva, zato moramo
biti pri odvijanju previdni. Če se nosi¬
lec močno ukrivi in odlomi, strešice ne
bomo mogli več namestiti. Med vožnjo
nam bodo na levo hlačnico naletavale
drobne oljne kapljice z verige.

Nato se lotimo zadnjega kolesa. Naj¬
prej odvijemo matico M6, ki pritrjuje
jeklenico zadnje zavore na zavorno roči¬
co (slika 28). Za to potrebujemo ključ z
zevom 10 mm.

Jeklenica teče skozi luknjico, ki je
zvrtana pravokotno v vijak. Matica pri¬
tiska vijak ob ročico in s trenjem pre¬
prečuje, da bi se jeklenica premaknila
ali izpulila. Ko je vijak sproščen, lahko
sočasno izvlečemo jeklenico iz luknji¬
ce in bovden iz njegovega prislona (sli¬
ka 29).

Za snemanje kolesa potrebujemo dva
ključa z zevom 17 mm (slika 30), s kate¬
rima odvijemo matici na osi zadnjega
kolesa. Z enim pridržimo matico na levi,
z drugim pa odvijemo matico na desni.
Ko sta matici odpuščeni (razrahljani), ju
z lahkoto odvijemo tudi z roko.

Na obeh straneh osi zadnjega kolesa
sta ekscentrični ploščici, ki služita za
premikanje zadnjega kolesa v smeri na¬
prej in nazaj. Z njima lahko lego kolesa
prilagajamo dolžini verige in jo tako na¬
penjamo. Ploščici imata ob straneh ušes-
ci, ki omogočata in olajšata obračanje.
Zasukamo ju nazaj in s tem sprostimo
zadnje kolo, ki ga zdaj z lahkoto premi¬
kamo v vzdolžni smeri (slika 31).

36

Če izpušnega lonca nismo odstranili
(npr. kadar samo zamenjamo zračnico
na zadnjem kolesu), je smiselno z osi
zadnjega kolesa odstraniti matico, pod-
ložko in napenjalno ploščico. Tako
bomo kolo najlažje sneli, ne da bi pri
tem dodatno poškodovali izpušno cev
(slika 32).

Na pestu zadnjega kolesa je utor, ki
se ujame v zatič na vilicah (slika 33). Ta
preprečuje, da bi se zadnje pesto med
hitrim pospeševanjem ali močnim za¬
viranjem zasukalo skupaj s kolesom.
Pri razstavljanju lahko povzroča manjše
nevšečnosti. Kolo potisnemo naprej, da
sprostimo os pesta, nato pa navzdol in
nekoliko nazaj.

Ker se pesto prosto vrti (če le ni za¬
blokirana zadnja zavora), ga lahko zasu¬
kamo okrog osi, nato pa kolo brez težav
odstranimo (slika 34).

Preden bomo odstranili motor, mo¬
ramo odstraniti vse elemente, s katerimi
je ta povezan z ogrodjem motorja (sli-

november 2008

mi 3

ka 35). Na desni strani so to dušilnik
hrupa, ki je obenem tudi filter za vstop¬
ni zrak (a), bovden za plin (b) in cevka
za dovod goriva, ki teče med pipico na
rezervoarju in uplinjačem (c).

Dušilnik hrupa z uplinjačem povezu¬
je mehka gumijasta cev, ki je pritrjena z
objemko. Ko to objemko odvijemo, lah¬
ko dušilnik previdno povlečemo proti
sebi (slika 36).

Vstopna cevka v dušilnik je potisnje¬
na skozi gumijasto uvodnico in zajema
zrak skozi spodnjo notranjo stran ogrod¬
ja (slika 37). Od tukaj namreč prihaja
najmanj nesnage, saj je ta del najbolje
zaščiten pred pršenjem vode s ceste, ka¬
menčki in prahom. Gumijasta objemka
tesno objema cevko na dušilniku, zato
moramo pri izvlačenju uporabiti nekaj
sile. Delamo previdno in pazimo, da z
drugim koncem dušilnika ne poškodu¬
jemo uplinjača.

Nato se lotimo bovdna za plin (sli¬
ka 38), ki ga je treba odklopiti od upli¬
njača. Previdno odvijemo dva vijaka na

mr

vrhu uplinjača. Pod plastičnim pokrov¬
čkom se skriva tanko kartonasto tesnilo,
ki je zelo krhko in občutljivo in ga zlah¬
ka poškodujemo.

Ko dvignemo pokrovček, se pod
njim pokaže premična loputa. Nanjo je
zataknjena jeklena žica, s katero reguli¬
ramo moč motorja (slika 39)-

Z izvijačem premaknemo jeklen
vzvod nekoliko naprej (slika 40). Ob
tem se sprosti zatič na spodnjem delu
vzvoda. Zdaj lahko plastični pokrovček
dvignemo in povsem odmaknemo od
uplinjača. Pri tem opravilu moramo pa¬
ziti, da ne poškodujemo tesnila pod ro¬
bom pokrovčka.

Na spodnji strani pokrovčka uplinja¬
ča se prikaže konec jeklene žice. Bun¬
kico na njenem koncu potisnemo ob
vzmeti skozi luknjico v jekleni uvodnici,
nato pa bovden zlahka odmaknemo (sli¬
ka 41). Plastični pokrovček takoj name¬
stimo nazaj na svoje mesto in ga narahlo
privijemo z vijakoma. S tem bomo pre¬
prečili, da bi se med snemanjem motor¬
ja v uplinjač vrinila kakšna nesnaga, ki
bi nam lahko poškodovala notranje dele
motorja ali zablokirala uplinjač.

Naslednje pomembno opravilo je
izpuščanje goriva iz rezervoarja. Pri
tem moramo paziti na dve stvari: da se
gorivo, ki je zelo vnetljivo in hlapljivo,
ne bi vžgalo, pa tudi na to, da se ne bi
razlilo po tleh in onesnažilo okolico. Sa¬
moumevno je, da pri tem delu v okolici
ne sme biti nobenega odprtega ognja,
brusilnih strojev, prižganih cigaret in
podobnih predmetov, ki bi lahko vžgali
gorivo.

Najprej zapremo pipico za dovod go¬
riva. Puščica na njej mora biti obrnjena
naprej, tj. proti sprednjemu kolesu. S
kleščicami razklenemo objemko na cev¬
ki, ki veže pipico in uplinjač, in cevko
snamemo s pipice. Na pipico nato na¬
tisnemo drugo, nekoliko daljšo cevko.
Njen drugi konec vstavimo v posodo za
gorivo (slika 42). Preveriti moramo, ali
je v posodi dovolj prostora za vse gori¬
vo, ki ga še imamo v rezervoarju.

Nato pipico preklopimo na »rezer¬
vo«. Puščica mora biti obrnjena navzgor
(slika 43). V tem primeru bo iz rezer¬
voarja izteklo vse gorivo, tudi tisto z
njegovega dna. Ko gorivo neha iztekati,
moped še nekoliko nagnemo v desno
in iz njega bo iztekel še zadnji deciliter
goriva.

november 2008

37

ELEKTRONIKA

JERNEJ BOHM

Kuhanje jajc nedvomno sodi med
najenostavnejše pripravljanje hrane, a
vseeno poznamo kar lepo število šal na
ta račun, kar pomeni, da ga kljub temu
lahko kar precej polomimo: serviramo
trdo kuhano jajce, čeprav je gost naročil
nekaj povsem drugega. V knjigi Felicite
Kalinšek, ki slovi kot nekakšna kuhar¬
ska biblija, najdemo kar šest receptov o
kuhi jajca (sklicujem se na izdajo iz leta
1952). Razlikujejo se izključno po dolži¬
ni vrenja vode z jajcem. Če je čas pri teh
opravilih tako zelo pomemben dejav¬
nik, v kar pač ne gre dvomiti, ga velja na¬
tančno in zanesljivo meriti. Nič lažjega
za elektroniko.

Elektronska shema štoparice

Danes lahko celo hobijski začetnik
meri čas na mikrosekundo natančno,
kar pa je pri kuharskih veščinah popoln
nesmisel, celo nekaj sekund več ali manj
še zdaleč ne vpliva usodno, vnemar pu¬
ščamo celo začetne temperature vseh
medijev kuhinje in celo samega objek¬
ta. Tako smemo za generiranje časovne
baze uporabiti najbolj skromno RC-vez-
je, v našem primeru Pl, R4 in C2. S po¬
tenciometrom Pl tako več kot dovolj
natančno »odmerimo« dolžino toplotne
obdelave. Vezje U1 ima poleg oscilatorja
še delilnik, ki v 14 stopnjah podaljšuje
periodo takta generatorja (oscilatorja).
Teoretično je perioda oscilatorja dobro
opisana z enačbo (v osnovnih enotah):

t = 2,3 • (Pl + R4) ■ C2.

Signal za proženje opozorila od¬
vzemamo na izhodu Ul/3, torej po 2 14
(16.384) nihajih oscilatorja od vklopa
napajanja. Tu bomo zanemarili vpliv
R10C1 (rešet vezja). Izhod Ul/5 se ne¬
prestano prevrača med 0 V (logična »0«)

in + 9 V (logična »1«), kar posledično
povzroči enakomerno utripanje svetlob¬
ne diode D4. Ta signal torej služi zgolj za
indikacijo, da ura teče.

Signalu Ul/3 s pomočjo tranzistorja
Tl obrnemo fazo tako, da je vezje U2
ves čas »kuhanja« resetirano. Ob izteku
se stanji spremenita in U2 začne oscili¬
rati. Tokrat frekvenco (periodo) določa
konstanta R5C3- Ustrezno se spreminja¬
jo tudi vsi ostali izhodi U2. Zaradi logič¬
nih diodnih vrat (D2, D3 in D 5) se temu
primerno odpira in zapira tranzistor T2,
s tem pa tudi krmiljenje piskača Zl. Ta
se oglaša s kratkimi piski bip-bip.

Dioda Dl služi za hitro praznjenje
vezja ob izklopu vezja, ker le na tak na¬
čin zagotovimo sprejemljivo ponovlji¬
vost meritev tudi po kratki prekinitvi
napajanja.

Tokovna poraba vezja je manjša od
1 mA, aktivna Zl in D4 pa jo povečata
na približno 10 mA.

Izdelava vezja

Tiskano vezje zlahka izdelamo v
domači delavnici po predlogu iz revi¬
je. (Elektronska različica je dosegljiva
prek www.faro.si.) Pri razvrščanju ele-

ELEKTRONIKA

mentov je v pomoč risba medsebojnih
povezav. Za namestitev obeh čipov na
TIV uporabimo (t. i. profesionalni!)
podnožji, saj bo ugotavljanje napak
mnogo lažje, če bo kaj šlo narobe. Po¬
tenciometer Pl in stikalo Sl pritrdimo
na ohišje kuhinjske štoparice, žične po¬
vezave izvedemo s pomočjo običajne
izolirane (večbarvne) mehke žice iz ka¬
kega odsluženega kabla. Za priključek
9-V baterije BI uporabimo kar tovarni¬
ško izdelan priključek, čeprav ga lahko
izdelamo tudi iz izrabljene baterije. Po
končanem spajkanju, skrbno preveri¬
mo izvedbo.

Tiskovino skupaj z baterijo vgradimo
v ohišje, ki ga izdelamo iz AlMg-pločevi-
ne debeline 1 mm. Lahko pa uporabimo
tudi ustrezno PVC-ohišje. Pomembno
je, da v obeh primerih v ohišje izvrtamo
(zvočno) odprtino natančno nad piska¬
čevo odprtino.

Potrebno je le še umerjanje vezja.
Potenciometer nastavimo na minimum
vrednost (Pl =0 kfl) in vključimo sti¬
kalo Sl. Merimo čas do prvega piskače¬
vega piska (približno 70 s). Če smo z
rezultatom zadovoljni, z nekaj zapored¬

nimi poskusi določimo položaj gumba
potenciometra za tri minute. Na »skali«
izpišemo MEHKO. Enako ponovimo še
za čas 10 minut, dobljeni položaj pa to¬
krat označimo z napisom TRDO. Obe
vrednosti lahko nastavimo tudi druga¬
če, pač glede na priporočila aktualne
kuharske teorije. Poleg tega lahko ozna¬
čimo še drugačne vrednosti (npr. POL¬
TRDO), ali kar v časovni skali (minute).
Dobljene vrednosti končno prenesemo
v računalniško risbo oziroma na samo¬
lepilno folijo.

Za izdelavo vezja potrebujemo pri¬
bližno štiri ure dela.

Uporaba štoparice

Pomembno je, da gumb potencio¬
metra Pl najprej zavrtimo v ustrezni
položaj (MEHKO, TRDO). Stikalo Sl
vključimo v trenutku, ko jajce spustimo
v krop. Kuhano je, ko se oglasi piskač.
Pogostost utripanja LED-diode je odvi¬
sno od položaja osi potenciometra Pl.
V položaju MEHKO utripa najhitreje!
Dolžina piska piskača je neodvisna od
nastavitve potenciometra.

Predlog nalepke (O njeni izdelavi glej bese¬
dilo.)

r i

E

Razporeditev elementov na tiskanim

Način priključitve povezav

3

november 2008

mi

Kuhinjska štoparica med konkurenčnima izdelkoma

39

MAKETARSTVO

In ml

Posipalnik trave za makete

JANI TEKAVČIČ

Pri izdelavi maket se vsi srečujemo
s problemom, kako ozeleniti travnate
površine na način, da bo trava čim bolj
podobna pravi? Lahko si pomagamo z
že pripravljeno travo na podlagi, ki jo
preprosto prilepimo na površino ma¬
kete, težava pa se pojavi, ko podlaga ni
ravna. Tedaj je za ponazoritev travnatih
površin bolje uporabiti tanka vlakna raz¬
ličnih dolžin, debelin in barv.

Takšno travo nanašamo na predhod¬
no pripravljeno in z lepilom premazano
podlago. Do tu vse lepo in prav, žal pa
se vlakna ne obdržijo v pokončnem po¬
ložaju, temveč se poležejo po lepilu. De¬
loma si lahko pomagamo s preprostimi
pripomočki; sam sem pri svoji prvi ma¬
keti uporabil Nochovo stekleničko, ki je
sestavni del kompleta za izdelavo maket.
S stekleničko je rezultat zadovoljiv, ne
pa tak, kot bi si želeli.

Na svetovnem spletu je mogoče najti
veliko napotkov, kako lahko sami izdela¬
mo razne pripomočke. Želja vsakega ma-
ketarja je, da bi dosegal rezultate, kakr¬
šne je mogoče doseči s profesionalnimi
pripomočki znanih proizvajalcev. Tako
sem tudi sam želel izdelati pripomoček,
s katerim bi lahko posejal vlakna, ki bi
dejansko ustvarila vtis travnate ruše.

Ne gre prezreti dejstva, da bomo za
doma izdelan posipalnik (sejalnik) trave
porabili le zanemarljivo vsoto denarja,
rezultati pa bodo skoraj enaki kot pri

profesionalnih izvedbah. Posipalnik za
svoje delo izkorišča električne nabo¬
je statične elektrike, ki se merijo v kV,
čeprav za napajanje uporablja le dve
bateriji AA (skupaj 3 V napetosti). Pri
uporabi posipalnika je treba predvsem
paziti, da naprave ne vklopimo takrat,
ko držimo ali kratko spojimo oba kon¬
takta (mrežica in kontaktna žica), saj bo
rezultat podoben kot pri električnem
pastirju - rahel elektrošok. Zato mora¬
mo pri uporabi upoštevati vsa varnost¬
na navodila.

Za izdelavo preprostega posipalnika
trave potrebujemo loparček za uničeva¬
nje muh in komarjev (slika 1), plastično
posodo s pokrovom (po možnosti z na¬
voji), nekaj žice in tanke pločevine, ko¬
vinsko mrežico z luknjicami 1x1 mm
ali 2 x 2 mm (odvisno od dolžine vla¬
ken), lepilo in spajkalnik.

Sejalnik sem izdelal tako, da sem lo¬
parček najprej razstavil in odrezal del
ročaja (slika 2), kjer bo spoj med poso¬
do in držalom. Kontakta oz. izvoda iz
naprave sem razdvojil, saj bo en kontakt
priključen na mrežico, drugi pa na pod¬
lago (slika 3).

V posodi oz. na dnu rezervoarju sem
naredil odprtino (slika 4), kjer bo pritr¬
jen ročaj naprave.

Enega od kontaktov sem razdvojil in
ga povezal s kontakti, ki sem jih izdelal
iz ploščate bakrene pločevine in jih pri-

V pokrov sem izrezal okroglo odprti¬
no in z notranje strani pritrdil kovinsko
mrežico. Mrežica mora imeti stik s kon¬
takti na posodi oz. z enim od izvodov iz
naprave.

Po namestitvi ročaja in izdelavi kon¬
taktov do mrežice sem spoj med roča¬
jem in posodo utrdil z lepilom iz pištole
za toplotno lepljenje in obenem zatesnil
odprtine med posodo in ročajem napra¬
ve. Če imamo posodo z notranjim po¬
krovom in mrežico, potem je posipalnik
vedno pripravljen za uporabo, saj lahko
vlakna v njem pustimo in čez pokrov z
mrežico namestimo še zunanji pokrov
(slika 6).

Drugi izvod iz naprave spojimo s
površino na maketi, ki je premazana z
lepilom (na mestih, kjer želimo nanesti
travo).

Ko začnemo posipati travo, se ob
vklopu naprave med mrežico in nano¬
som lepila ustvari statična elektrika,
zaradi katere vlakna, ki padajo iz posi-

40

november 2008 TEKI’

MAKETARSTVO

I n .ffl

palnika obdržijo smer (med mrežico in
lepilom). Če napravo med posipanjem
izključimo se bodo vlakna, ki še niso pri¬
lepljena, takoj polegla.

Zato je treba paziti, da na površini ni
preveč lepila, da lepilo ni tekoče ali že
popolnoma suho in da imamo napravo
vključeno ves čas, dokler se vlakna vsaj
malo ne utrdijo oz. zlepijo s podlago. Z

doma izdelanim posipalnikom trave (sli¬
ka 7) je z nekaj vaje mogoče doseči lepe
rezultate (sliki 8 in 9).

Naredimo lahko tudi nekatere do¬
polnitve, ki bodo napravico naredile
popolnoma varno, a zaradi njene »šibko¬
sti« ne enako učin¬
kovito. Na dno po¬
sode namestimo
kovinsko ploščico
(slika 10), na ka¬
tero priključimo
enega od izvodov
iz naprave. V tem
primeru ne potre¬
bujemo kovinske
mrežice, ki je lah¬
ko tudi plastična
in se ob vklopu
izognemo nepo¬
srednem kratkem
stiku.

Žal pa so rezultati slabši, saj naprava
ne sproži dovolj močnega električnega
naboja in zato tudi ne dovolj statične
elektrike, ki je nujna, če želimo, da vlak¬
na ostanejo v želenem - pokončnem
položaju.

Vsak 2. in 4. četrtek
v vašem kiosku,...

Računalniške

i novice

www.raounalniske-novioe.oom

... še bolje pa, če so v vašem
poštnem nabiralniku.

Za naročila pokličite: 01 /300 38 03 I

JOŽE HIRŠEU

Praktično delo pri pouku tehnike in
tehnologije je za učence zelo zanimivo,
ob delu spoznavajo delovne postopke in
se naučijo pravilno uporabljati orodja.

V 8. razredu se seznanijo z lastnostmi in
načini preoblikovanja kovinskih gradiv.

V kompletu gradiv dobijo tudi pločevi¬
no, iz katere lahko naredijo uporaben
izdelek.

Eden od takih izdelkov je tudi namiz¬
no stojalo za sliko. Preprosti izdelek je
primeren za razvijanje učenčeve ustvar¬
jalnosti, obenem pa je lahko tudi lepo
darilo.

Gradiva:

• aluminijasta pločevina,

• čevljarska kovica.

Orodje in pripomočki:

• zarisovalno in merilno orodje za ko¬
vino,

• vzvodne škarje,

• pile,

• vijačni sveder,

• PVC-kladivo,

• primež,

• šablona iz lesa,

• kladivo.

Zaščitna sredstva:

• predpasnik,

• očala.

Postopek izdelave

Za izdelavo stojala uporabimo alu¬
minijasto pločevino debeline 0,5 mm,
ki jo dobimo v šolskem kompletu gra¬
div. Iz načrta prenesemo mere na gra¬
divo, pri čemer uporabimo zarisovalno
iglo, meter in kotnik. Z vzvodnimi škar¬
jami izrežemo sestavne dele. Nato se
lotimo obdelave robov. Neravne dele
poravnamo s pilo, z njo zaoblimo in ob¬
likujemo tudi vogale, če želimo nekoli¬
ko drugačno obliko okvirja. Pri piljenju
uporabimo primež in lesene deščice za
zaščito izdelka. Material vpnemo v pri¬
mež tako, da je del, ki ga obdelujemo,
čim bližje čeljustim primeža in da je pi¬
ljenje lažje. Oba sestavna dela na mestih
vrtanja zatočkamo. Le tako bodo luknje
točno na predvidenem mestu, sveder
pa nam pri vrtanju ne bo zdrsnil in se
celo zlomil.

V glavo vrtalnega stroj vpnemo
sveder ustreznega premera (0 4 mm),
nadenemo si predpasnik in očala, ob-
delovanec primemo s kleščami in v oba
dela izvrtamo luknjo. Del za izdelavo
okvirja (1) s pomočjo šablone vpnemo
v primež in pločevino upognemo po
zarisani črti. To naredimo na obeh stra-

1

Stojalo za sliko Konstruiral: Jože Hiršelj

Kosovnica

42

november 2008

ZA SPRETNE ROKE

neh, pri upogibanju pa si pomagamo
s PVC-kladivom, da ne poškodujemo
j^ovršine. V primež vpnemo še del za
naslon (2), ki bo pritrjen na del 1 ter
ga rahlo upognemo. Kot je lahko polju¬
ben, odvisno od tega, ali želimo stojalo
s sliko postaviti pod večjim ali manjšim
kotom.

Čevljarsko kovico vstavimo v del 2
in ga s kovico vred vstavimo v del 1, na¬
taknemo še drugi del kovice in s kladi¬
vom potolčemo kapo kovice. Namesto
čevljarske lahko uporabimo tudi druge
kovice, vendar se je čevljarska pokazala
kot dovolj enostavna in primerna za spa¬
janje pločevinastih delov.

Spoštovane bralke in bralci revije TIM!

Izšel je novi Katalog knjižnih novosti
Tehniške založbe Slovenije za leto 2009.

Če ga želite prejeti, nas pokličite na
brezplačno telefonsko številko 08017 90
ali ga naročite na spletni strani www.tzs.si
in poslali vam ga bomo brezplačno.

In ne pozabite: zvesti naročniki revije Tim
imate tudi letos v novembru in decembru
30-% popust na vse knjige
Tehniške založbe Slovenije razen učbenikov.

Celotno ponudbo si lahko ogledate na spletni
strani www.tzs.si.

Izberite si knjige še danes!

Ttehnišl

Slej

TTEl 3

november 2008

43

ZA SPRETNE ROKE

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

V reviji Tim smo že nekajkrat pred¬
stavili tehniko polstenja volne, s pomoč¬
jo katere je mogoče izdelati celo vrsto
zanimivih drobnjarij, npr. nakit, pa tudi
večjih izdelkov, npr. torbice, knjižne
ovitke, okrasno cvetje ipd. Poznamo dva
temeljna postopka polstenja: »mokro«
polstenje z milnico ali posebno polstil-
no tekočino ter »suho« polstenje, pri ka¬
terem volnena vlakna zamršimo z iglo.
Oba postopka lahko tudi kombinirano,
npr. pri izdelavi polstene šatulje za na¬
kit.

Za izdelavo polstene šatulje potre¬
bujete raznobarvno volneno kopreno,
ki jo kupite v bolje založenih hobijskih
trgovinah, milnico ali posebno tekočino
za polstenje, polstilno iglo, stiroporno
kroglico premera pribl. 10 cm, polstilno
podlogo (letvasti pogrinjek ali mehurja¬
sto folijo), škarje, lahko pa tudi steklen
ali plastičen zaobljen kozarec približne
velikosti stiroporne krogle (slika 1).

Slika 1. Potrebščine za polstenje stiroporne
krogle

Slika 2. Polstilno sredstvo in pršilka

Za polstenje potrebujete milnico in
pršilno posodo. Primerna sta tekoče
sredstvo za pranje posode in hobijska
prišilka; zadostuje tudi prazna pršilka za
čistila (slika 2).

Tanke plasti raznobarvne koprene
položite na podlago in na sredino po¬
stavite stiroporno kroglo. Ovijte jo s
kopreno, da je vsa površina krogle ena¬
komerno prekrita, vlakna pa v različ¬
nih plasteh tečejo v različnih smereh
(slika 3).

Slika 3 • Navzkrižno polaganje plasti volne¬
ne koprene

Površino koprene rahlo popršite z
milnico ali polstilnim sredstvom in za¬
čnite pazljivo kotaliti stiroporno kroglo
med dlanmi. Pri tem ne pritiskajte pre¬
več, da koprena ostane enakomerno
razporejena po površini krogle. Med ko¬
taljenjem kopreno rahlo gladite, da na
površini krogle nastaja gosta spolstena
plast (slika 4). Med polstenjem lahko do¬
dajate tanke plasti koprene, ki jo sproti
rahlo popršite z milnico ali polstilnim
sredstvom.

Slika 4. Polstenje s kotaljenjem med dlanmi

Ko na površini stiroporne krogle
nastane nekaj milimetrov debela, gosta
in trdna plast polsti, jo dodatno utrdite

s polstenjem na letvasti ali mehurjasti
podlagi (slika 5).

Slika 5■ Polstenje na letvasti ali mehurjasti
podlagi

Izdelate lahko krogle z enobarvno
ali pisano površino (slika 6). »Mokro«
izdelano polst lahko dodatno okrasite s

Slika 6. »Mokro« spolstene krogle s stiropor-
nim jedrom

»suhim« polstenjem z iglo. Pripravite si
tanek volnen pramen kontrastne barve
in ga z iglo pripolstite na spolsteno po¬
vršino krogle (slika 7).

Slika  7 . Dodatno »suho« polstenje volnenega
pramena kontrastne barve na »mokro« spol¬
steno površino krogle

44

november 2008

TISI’

ZA SPRETNE ROKE


Po končanem polstenju spolsteno
lupino pazljivo krožno zarežite, a ne po
vsem obsegu, da nastane pokrov (sli¬
ka 8). Pri rezanju enakomerno in ravno
prerežite vse plasti polsti. Odrezani rob
lahko ostane raven, lahko pa nanj napr-
šite nekaj polstilnega sredstva in rob s
prsti posvaljkate, da se odrezana vlakna
roba zamršijo.

Slika 8. Rezanje polsti na stiroporni krogli

Ko je odrezani rob spolsten, pazljivo
izvlecite stiroporno kroglo iz splostene
lupine (slika 9). Če je zarezani pokrov
premajhen, pazite, da odprtine preveč
ne raztegnete. Raje z modelarskim no¬
žem razrežite stiroporno kroglo v notra¬
njosti lupine in jo odstranite po kosih.

Slika 9 • Snemanje spolstene lupine s stiro-
porne krogle

Slika 10. Vstavljanje steklenega kozarca, ki
ohranja obliko šatulje in povečuje njeno sta¬
bilnost

Nastalo spolsteno šatuljo lahko upo¬
rabite za shranjevanje nakita ali kot da¬
rilno embalažo (sliki 11 in 12). Ker je
lahka, ni preveč stabilna. Njeno obliko
lahko utrdite, če vanjo postavite zaob¬
ljen steklen ali plastičen kozarec primer¬
ne velikosti (slika 10). Na pokrov lahko
tudi prišijete ali z lepilno pištolo prile¬
pite gumb, spolsteno kroglico ali kak
drug okrasek. Pokrov lahko zarežene
cikcakasto ali naredite le nekaj centime¬
trov dolgo zarezo. Preostanek koprene
lahko posvaljkate med prsti, da nastane
držalo - rep (slika 12).

Slika 11. Spolstena šatulja za nakit

Slika 12. Raznobarvna sjoolstena darilna
embalaža

Nič hudega ni, če vam pri ovijanju
okrog krogle koprene ne uspe enako¬
merno porazdeliti. Preostali čop kopre¬
ne razdelite na pramene in jih drugega
za drugim posvaljkajte s prsti, da nasta¬
nejo posvaljkane konice (slika 13). Če
ste polstili večjo kroglo, ste dobili »čo¬
pasto« šatuljo, manjše kroglice pa so pri¬
merne za izdelavo cvetov (slika 14).

Slika 13- Svaljkanje odvečnih snopov ko¬
prene

Slika 14. Spolsteni snopi v obliki rože

Snope enakomerno porazdelite in
posvaljkajte v obliki cveta. Predolge pra¬
mene pazljivo skrajšajte, tako da z njih
počasi potegnete odvečno dolžino sno¬
pov vlaken (slika 19).

Za izdelavo cveta potrebujete tudi
steblo. Lahko je leseno ali žičnato; upo¬
rabite pobarvano paličico za ražnjiče ali
s trakom ovito debelejšo žico. Na steblo
nataknite rozeto (slika 15), izrezano iz
ostankov zelene polsti. Rozeto lahko iz¬
delate tudi s polstenjem z iglo na pol-
stilni penasti podlagi ali s polstenjem
koščka zelene polsti, ki jo v rozeto ob¬
likujete s škarjami.

Slika 15. Natikanje rozete na leseno steblo

Na steblo nataknite cvet (slika 16) in
tudi njegov položaj utrdite z lepljenjem
z lepilno pištolo (sliki 17 in 18). Rozeto

m 1

november 2008  45

ZA SPRETNE ROKE

Slika 16. Nabadanje cveta na steblo

Slika 20. Spolsteno cvetje

Slika 23■ Vra s ploščo izspolstenih ostankov

Slika 17. Utrjevanje cveta z lepilno pištolo

Slika 18. Pritiskanje rozete na kroglo

zijske cvetove, ki so primeren okras pa¬
pirne darilne embalaže ali samostojen
okras (slika 20).

Iz ostankov polsti in raznobarvne
volnene koprene lahko izdelate celo
vrsto drobnjarij. Ob prihajajočih novo¬
letnih praznikih bodo primerna drobna
darila. Nekaj idej najdete na slikah od 21
do 26, če sprostite domišljijo, pa lahko
izdelate še vse kaj drugega: okrasne šči¬
palke, držala za prtiče, obeske za ključe,
dekorativne mobile ali okrasite posa¬
mezne uporabne predmete.

Slika 21. Lepljenje spolstenih okraskov na
ščipalke z lepilno pištolo

Slika 24. Držala za prtiče

Slika 25. Obeski za ključe

takoj po nanosu lepila z lepilno pištolo
prilepimo k cvetu.

S kombinacijo mokrega in suhega
polstenja lahko izdelate različne fanta-

Slika 19. Krajšanje predolgih pramenov

46

Slika 22. Okrasne ščipalke

A

Slika 26. Mobili

november 2008  TIKI 5

1. Prvo mesto na letošnjem 13- pokalu Revell v Celju v kategoriji letal
1 : 48 je osvojil Črnomaljec Igor Kolbezen z maketo dvomotornega
Messerschimttovega nočnega lovca Bf 110 G-4.

2. Model letala biicker jungmann Janka Ruparja na Leškem letališču.
Model z razpetino 2,6 m in maso 7,3 kg poganja motor s prostornino
50 cm 3 .

3. Maketa protiletalske rakete Sa-2, ki so jo izdelali mladi modelarji,
učenci Mednarodne kozmonavtične šole v Bajkonurju.

4. Italerijeva maketa neobičajnega bojnega vozila camionetta AS 42
sahariana je prvi »tankovski« izdelek vsestranskega maketarja Danijela
Viteza iz Prestranka.

5. Silvo Privšek iz Laškega je avtor izjemne ponazoritve nadvse za¬
nimivega letala, Saabovega lovca J-350E draken Mk.II v barvah avstrij¬
skega vojaškega letalstva. Omenjena letala, ki so vsaj tri desetletja slu¬
žila v obrambne namene, so šele pred kratkim začela dobivati pravo
zamenjavo v evrolovcu typhoonu.

Foto: A. Kogovšek, A. Korčagin in J. Rupar

S pomočjo knjige izdelaj zabavne papirnate izdelke
in ob tem spoznaj številne vrste papirja in
vsakdanje predmete, kijih lahko uporabiš za
ustvarjanje - svileni papir za barvitega metulja,
papirnato vrečko za lutko ...

32 barvnih strani
22,5 x 23,5 cm

Cena posamezne
knjige: 9,99 EUR


NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

fJ


r/r>£Li<) V 1 ' i ’ 86  671

'J i-!'£WsU'Jf |

2008/2009

920084746 f  3 COBISS

J\r\ j is] }ir  — n j jj \

IN VTAKDANJIiVJl,

L£ V PETIH ',vmm  USTI/Afllii
ČUDOVITE izdelke.

Za božič lahko okrasiš hišo z okrasnimi kitami,
kroglami, drevescem, zvončki in mnogimi drugimi
preprostimi izdelki, ki jih najdeš v tej knjigi. Darila
lahko zaviješ v unikatni papir, ki ga izdelaš sam, in
vsem prijateljem pošlješ doma narejene voščilnice.

Izkoristi različne odpadne materiale, ki jih najdeš
doma. Izdelaš si lahko denarnico, v kateri boš hranil
prihranke, poskočno lutko ali vrtavko ter številne
druge zanimive izdelke.

Zakaj se ne bi preizkusil v ustvarjanju glinenih izdelkov?
Če prave gline ne moreš dobiti, lahko uporabiš katero od
modelirnih mas, ki so na voljo v prodajalnah umetniških
materialov. S pomočjo preprostih navodil boš lahko
naredil prikupen rogljiček z očmi in usti, domišljijskega
Marsovca, navihano kravico...

m  • november 2008 TEKI 3  * november 2008 • 21

Legenda uporabljenih
materialov:

B - balza
S - smreka

TVP - topolova vezana plošča
VP - letalska vezana plošča
V - vitroplast

Stranski ris in tloris trupa sta zaradi lažjega razumevanja
sicer preproste konstrukcije risana brez balzovih opiat.

Celoten model ima klasično konstrukcijo. Zaradi njegove nizke mase je izrednega pomena dobro
naleganje sestavnih delov in kakovost lepljenih spojev. Sestavne dele lepimo z belim lepilom.

n

LJ

Ko smo na stranici trupa prilepili robne balzove letvice 5x5 mm in vse notranje ojačitve,
jih pravokotno povežemo med rebroma R2 in R5. Nadaljnje sestavljanje trupa oziroma
vstavljanje reber R1, R6 in R7 izvedemo na hrbtu, torej s trupom, obrnjenim narobe. Trup
mora biti simetričen in raven. Preden ga vzamemo z delovne površine, ga še s spodnje
strani zapremo s prečnimi oplatami iz balze debeline 1,5 mm.

R4

B 5x5

R6

R7

Hodi krmil:

višinsko krmilo ±12 mm
smerno krmilo ± 35 mm

i gr

I jl_&

B 5 x 5

Krmilne povezave s smerjo in višino izdelamo iz jeklene žice
0  0,8 mm, ki teče po zunanji plastični cevki 0  2/0,8 mm.
Žico skozi krmilni ročici na obeh straneh enostavno ukrivimo
v L, pred iztikanjem iz ležišča pa jo zavarujemo z majhnim
koščom termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila.
Žica se mora v krmilnih ročicah prosto vrteti.

Na prototipu je uporabljen brezkrtačni motor kontronik dancer brez
prenosa, s propelerjem APC-E 8x4,  krmilnikom vrtljajev kontronik
sun 18 A in napajanjem 3S Li-po 1800mAh 25C. Izbrani pogon
zagotavlja precejšnjo zalogo moči in polete do 15 minut.

ogljkova cevka 0 5/3x110 mm

Ko smo model prekrili in ga dokončali, na njem
z nalepkami v kontrastnih barvnih odtenkih
ponazorimo zasteklitev kabine, s tankim obstojnim
flomastrom pa zarišemo vrata in pokrov motorja.

Pred vsakim poletom preverimo, ali se krmilne površine
neovirano odklanjajo v prave smeri in ali so nastavljeni hodi
krmil dovolj veliki. Ker so pogonski akumulatorji precej težki,
preverimo tudi njihovo pritrditev, da se med letom položaj
težišča ne bo premikal, saj je to lahko za model usodno.

Zenair CH701

polmaketa za zabavo

risal: Sašo Babič

Merilo 1 :2

Razpetina: 1016 mm

Masa modela: 560 g

Krilna obremenitev: 35 g/dm 2

RV-funkcije: višina, smer, plin

Pogon: električni pogon do približno 160 W

n

fr*

00

(M

24 • mi 3  • november 2008 TEEI 3  • november 2008 • 25

22 • TCELC 3  • november 2008 TIK ,! 3  • november 2008 • 27

RK2

RK2

RK2

RK2

RK2

RK2

RK2

RK1

RK1

PZ1/TVP3 PZ2/TVP3

PS2/TVP3 PS2/TVP3

P1-P1

in hlajenje so odvisne od izbranega elektromotorja, v tem primeru je to Kontronikov
brezkrtačni dancer.

Višinski in smerni stabilizator sta v celoti izdelana iz 5-mm balzovih letvic ustreznih širin.
Oba stabilizatorja prekrijemo v celoti, šele nato ju prilepimo v trup. Pred tem folijo za
prekrivanje na stičnih ploskvah odstranimo.

Žičnato podvozje modela je izdelano in zvito iz jeklene žice 0  3 mm. Pomembno je, daje
podvozje, posebej sprednjega kolesa, natančno ukrivljeno, da model pelje v ravni črti.

šablona za kot vlepljanja
sredinskega krilnega rebra

V-lom krila