LETNIK XLV

Pingo

3

NOVEMBER 2006 CENA 500 SIT / 2,08 €

THE U LT,MATE  R ADI0  CONTROL SYSTEM V

| Rtegrated sywthesizeo technologv


GRAUPNER GmbH & Co. KG
Postfach 1242 • D-73220 KirchheinVTeck
www.graupner.de

Podrobne
informacije
si oglejte
v katalogu FS
z novostmi.

Trgovina Mibo

/ Stara c. 10, 1370 Logatec
tel.: 01/759 01 01
faks: 01/759 01 03

e-pošta: trgovina@mibomodeli.si
e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si

MX-16s

Mikroprocesorska RV-naprava
Nar. št. 4701  za območje 35 MHz
Nar. št. 4703  za območje 40 MHz

Komplet vsebuje:

oddajnik MX-16s z vgrajenim sintetizatorskim
oddajniškim modulom v ustreznem
frekvenčnem območju, vgrajen akumulator
Ni-MH, 8NH-1700 mAh, 9,6 V,
sprejemnik R16SCAN v ustreznem
frekvenčnem območju, servomehanizem C 577
in priključni kabel s stikalom __

★ izbirni meni za modele
letal in helikopterjev,

★ 12 spominskih mest,

★ 8 funkcij,
★ izbira modulacije
med SPCM in PPM 18 (FM),
★ popolnoma opremljena naprava
z vsemi drsniki in stikali,

★ prosta izbira funkcije
posameznega stikala,

funkcijska drsnika in momentni tipki,
★ dvostopenjski eksponecialni
in dvojni hodi,
pettočkovni mešalnik krivulje za plin,

V 'k kopiranje med posameznimi

spominskimi mesti,
^—štoparica in odštevalnik časa
možrfostjo alarma.

KAZALO gž


Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

NOVEMBER 2006, LETNIK XLV, CENA 500 SIT / 2,08 €
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.
Za založbo:

Branko Bergant

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje oglasnega prostora:

Bernarda Žužek
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01 /479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:
telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 500 SIT / 2,08 €,
naročnina za prvo polletje pa
2500 SIT / 10,43 €.

Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
10.000 SIT (42 €).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,

Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: 5156029220012171943
Koda SWIFT: UBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Računalniški prelom in izdelava filmov:

Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Schwarz, d. o. o.

Naklada:  5.400 izvodov
Publikacijo sofinancira Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS
in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
- Urad za znanost ter Urad za šolstvo.
Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Letošnje svetovno prvenstvo raketnih modelar¬
jev je potekalo na območju kozmodroma Baj¬
konur, ki velja za zibelko vesoljskih poletov.
Od tod sta poletela v vesolje prvi umetni sate¬
lit Sputnik in prvi kozmonavt Jurij Gagarin.

Foto: J. Čuden

KAZALO

2

6

10

11

14

16

19

20

29

30

PET MEDALJ RAKETNIH
MODELARJEV NA SVETOVNEM
PRVENSTVU V BAJKONURJU_

PINGO

MAKETA KARAVELE
SAN RAFAEL

NOVO NA TRGU

TIMOV TEST - KATANA.

VGRADNJA RV-NAPRAVE
V MODEL AVTOMOBILA

NOVO NA TRGU

NASTAVITVE ESU-DEKODERJA . .

10 LET MODULNE MAKETE
NA JESENICAH

ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA
VOJNA (3. DEL)

- HEINKEL HE 51 ..

33

34
36

38

39

40

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO
HEINKEL HE 111 H-6.

DIGITALNI FET SERVOMEHANIZMI

VKLOP LUČI ŠE NEKOLIKO
DRUGAČE

NOVO NA TRGU

PAPIRNI LAMPIJON

VZVODNA TEHTNICA.

42

44

46

OBEŠALNIK IZ LESENIH GRABLJIC

SKODELICA IZ ČASOPISN
PAPIRJA

DVA IZDELKA
Z MOTIVOM GROZDJA ...

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

1

mr

november 2006

REPORTAŽA

M intiiil j rakttnih mt> dularjev
m  sveto vijsjjj prvenstvu v Bajkonurju

MIHA ČUDEN

Foto: M. Čuden, D. Jermančič, M. Nastran in A. Vrbec

Letošnje svetovno prvenstvo raketnih
modelarjev, ki je v drugi polovici septem¬
bra potekalo v Bajkonurju v Kazahstanu
na območju prvega kozmodroma na sve¬
tu, je po pričakovanju privabilo rekordno
število tekmovalcev, tokrat kar iz 25 držav.
Že sama udeležba na tem prvenstvu je za
večino udeležencev pomenila uresničitev
dolgoletnih želja - stopiti na tla, kjer se je
začel človekov prodor v vesolje in od ko¬
der sta poletela v vesolje prvi umetni Zem¬
ljin satelit Sputnik ter prvi kozmonavt Jurij
Gagarin. Komur pa je tu uspelo osvojiti še
medaljo na največjem športnem tekmova¬
nju raketnih modelarjev, je bil to zanj go¬
tovo še prav poseben dosežek, ki mu bo za
vselej ostal v spominu.

Za svetovno prvenstvo v Bajkonurju
lahko rečemo, da je bilo prvenstvo pre¬
sežnikov. Mnogi, med njimi tudi nekateri
funkcionarji mednarodne aeronavtične
zveze FAI, so bili ob izboru Bajkonurja
močno v dvomih, ali bodo ruska Zveza
raketnih modelarjev, predvsem pa lokalni
organizatorji kos nalogi, ali jim bo v suro¬
vih polpuščavskih razmerah kozmodroma
uspelo izpeljati tako zahtevno prireditev,
kot je svetovno prvenstvo. Prizadevni Baj-
konurci pa so ob izdatni državni podpori
in sodelovanju tako ruskih kot tudi kazah¬
stanskih lokalnih oblasti z izjemno organi¬
zacijo, ki bi ji težko očitali kako večjo napa¬
ko, povsem razorožili prav vse dvomljivce.

Sredi stepe so v neposredni bližini
postaje za spremljanje vesoljskih poletov
Saturn postavili pravo mestece prikupnih
šotorov na betonski ploščadi z vso potreb¬

Miha Čuden čaka na ugoden trenutek za iz¬
strelitev modela rakete s trakom.

2

Prizadevni organizatorji so za potrebe svetovnega prvenstva v kazahstanski stepi postavili
pravo naselje, kjer so tekmovalci imeli vsak dan na voljo vse potrebno za nemoteno izvajanje
športnih aktivnosti.

no infrastrukturo za udobno namestitev
tekmovalcev in dva ločena tekmovalna
poligona za mladince in člane z lansirnimi
mesti za vse države udeleženke. Še pose¬
bej veličastni sta bili otvoritev prvenstva
in zaključna slovesnost, na kateri je sodelo¬
valo več sto mladih in je spominjala na po¬
dobne prireditve ob odprtju olimpijskih
iger.

V slovenski reprezentanci je letos so¬
delovalo 11 športnikov, od tega 6 članov
in 5 mladincev, poleg teh pa še sodnica
časomerilka ter trije spremljevalci. Orga¬
nizacija potovanja je bila najbolj zahtevna
doslej, saj je bilo treba vse modele in opre¬
mo pripraviti za letalski prevoz najprej do
Moskve in nato naprej do Bajkonurja, ki se
nahaja na ozemlju Kazahstana in ga imajo

Slovenska članska ekipa na štartnem mestu
med tekmovanjem raket s trakom (S6A)

Rusi zakupljenega za daljše obdobje. Poleg
tega je bilo treba pridobiti še vizume, kar
je bilo zaradi posebnega režima na terito¬
riju kozmodroma povezano z zapleteno
in dolgotrajno birokratsko proceduro, ter
zagotoviti bivanje v Moskvi in avtobusne
prevoze med hotelom in letališči. Če k
temu dodamo še visoke stroške udelež¬
be, je razumljivo, zakaj je reprezentanca
LZS tokrat nastopila v nekoliko okrnjeni
zasedbi. Kljub temu odsotnost nekaterih
standardnih reprezentantov ni bistveno
vplivala na rezultate, saj so drugi naši tek¬
movalci tokrat skoraj v vseh panogah, kjer
so nastopili, dosegli izvrstne dosežke in v
doslej najmočnejši konkurenci osvojili kar
pet medalj - dve posamezno in tri ekipno
ter še nekaj uvrstite v povsem pri vrhu.

Vzlet rakete kategorije S6A Borisa Jenka s
članskega štartnega mesta 34

november 2006

mi 3

REPORTAŽA

Boris Jenko pri zlaganju padala pred odlo¬
čilnim letom v fly-offu

Andrej Vrbec je po enoletnem premoru spet
Miha Kozjek pred startom rakete s padalom nastopil v kategoriji raket s padalom (S3A).


Že v uvodni tekmi mladincev v katego¬
riji raket s trakom S6A je za največje prese¬
nečenje poskrbel naš najmlajši tekmovalec
Mitja Žgajner, ki je že v svojem drugem re¬
prezentančnem nastopu osvojil bronasto
medaljo. Skupaj z Urošem Jenkom (13.) in
Miho Čudnom (14.) so se izvrstno odrezali
tudi ekipno in osvojili 4. mesto. Načrtova¬
na medalja je tako prišla že prvi dan, kar je
vse reprezentante nekoliko razbremenilo
pred nastopi, ki so sledili.

Člani so po dolgem »sušnem« obdobju,
ko se pri raketah s trakom nikakor niso
mogli otresti četrtih in petih mest, tokrat
vendarle stopili na stopničke. Boris Jenko,
Jože Čuden in Marjan Jenko so svoj nastop
v S6A okronali z bronasto medaljo. Tudi
posamezno sta Boris (6.) in Jože (10.) za¬
sedla visoki mesti, medtem ko je Marjan,
tretjeuvrščeni z lanskega EP, pristal na 44.
mestu.

Pri raketah s padalom (S3A) štejejo le
polni, maksimalni rezultati, vsak spodrsljaj
pomeni globok padec na lestvici, še pose¬
bej v tako močni konkurenci, kot je bila tu.
Pri članih se je v fiy-off 15 tekmovalcev od
naših uspelo uvrstiti le Borisu Jenku, med¬
tem ko sta se Andrej Vrbec (46.) in Miha
Kozjek (47), vsak le s po enim maksimu¬
mom, uvrstila v drugo polovico lestvice.
Boris je na koncu osvojil 8. mesto.

V tej kategoriji so odlično nastopili
naši mladinci, ki so v napetem boju le za
malenkost zgrešili srebrno medaljo, seve¬
da pa so bili Janko Rupnik (7), Marko Pirc
(11.) in Uroš Jenko (24.) izjemno veseli
tudi bronaste medalje.

Glede na izvrstno pripravljenost na¬
ših modelarjev v kategoriji raketoplanov
(S4A) so bila naša pričakovanja tu zelo
visoka. Žal pa so se ob izjemno čudnih
kriterijih glavnega sodnika za člane, ki je
vsako najmanjše spiralno vzpenjanje mo¬
dela med motornim letom kaznoval z nič¬
lo, razblinila že ob uvodnih letih. Žrtve
tega so bili predvsem tekmovalci z modeli
klasične konstrukcije - med njimi žal vsi
naši. Pri mladincih je zaradi nenadne bo¬
lezni Mihe Čudna v ekipo v zadnjem hipu
vskočil Marko Pirc, ki pa z rezervnimi mo-

TEE .! 1

Uroš Jenko je le za las zgrešil stopničke v
mladinski kategoriji raketoplanov (S4A).

Tako kot večina naših reprezentantov, tudi
Janko Rupnik »leti« z raketoplani klasične
konstrukcije.

Člani
mladinske
ekipe
v kategoriji
raket
za doseganje
višine (SlA),
Janko Rupnik,
Miha Čuden
in Uroš Jenko,
med pripravo
modelov
na štartnem
mestu

november 2006

3

REPORTAŽA

Mitja Žgajner, najmlajši med reprezentanti je že
ob svojem prvem nastopu na svetovnem prvenstvu
osvojil bronasto medaljo med mladinci v kategoriji
raket s trakom.

Najboljši v kategoriji raket za doseganje višine (z leve): Sergej Romanjuk, Rusija (2.),
Vladimir Menšikov, Rusija (l.),Jože Čuden (3■) in Branko Krčedinac, Srbija (3.)

Tomaž Kogej je z uvrstitvijo na 10. mesto
prispeval pomemben delež k novi ekipni me¬
dalji.

Jože Čuden med pripravo prve stopnje višin¬
skega modela na let za bronasto medaljo

deli ni imel nobene možnosti za vidnejši
dosežek. Težave je imel tudi Janko Rupnik,
zato pa je odlično nastopil mladinski ev¬
ropski prvak v tej panogi, Uroš Jenko, in
se s tremi maksimumi uvrstil v fly-off. Žal
naslednji dan z istim modelom ni ponovil
izvrstne predstave in je tekmovanje končal
na nehvaležnem četrtem mestu, kar pa je
kljub vsemu izjemen dosežek.

Rakete za doseganje višine so že vrsto
let naša paradna disciplina in tudi tokrat
naši niso razočarali. Sest let po osvojitvi
naslova svetovnega prvaka je Jože Čuden
spet stopil na stopničke za najboljše. Z
dvostopenjskim letom na 575 m je dosegel
povsem enako višino kot mladi Srb Branko
Krčedinac, s katerim sta si na koncu delila
tretje mesto. Skupaj s Tomažem Kogejem
(10.) in Marjanom Jenkom (26.) so brona¬
sto medaljo v S1B osvojili tudi ekipno.

Dobro so »leteli« tudi naši mladinci.
Kljub visokim letom so bili Miha Čuden
(12.), Uroš Jenko (13 ) in Janko Rupnik
(26.) tokrat nekoliko prekratki za medalje,
vendar je tudi 5. mesto ekipe v S1A lep do¬
sežek.

Zadnja panoga, v kateri so sodelova¬
li naši reprezentanti, so bili žirokopterji

Naš najboljši
v kategoriji
žirokopterjev
je bil tokrat
Marjan Jenko.

Po dolgem »sušnem«
obdobju končno
stopničke za člansko
ekipo pri raketah
s trakom (3- mesto).
Na sliki z leve:
Boris Jenko,
Jože Čuden,
Marjan Jenko
in trener
Miha Kozjek.

november 2006

mi’

Slovenski raketni modelarji so pri raketah za doseganje višine že dolgo vrsto let med najboljšimi
nasvetu. Na zmagovalnem odru poleg ruskih in srbskih tekmovalcev so z odličji za tretje mesto:
Jože Čuden, Tomaž Kogej, Marjan Jenko ter mladinski trener Miha Kozjek.

(S9A). Članski nastop je bil v povprečju so¬
liden. V zelo spremenljivih razmerah se je
tokrat najbolje odrezal Marjan Jenko (13.),
Jože Čuden je zasedel 21. mesto, nekaj več
težav pa je imel Miha Kozjek, ki je tekmo
končal na 35. mestu. Ekipno so zasedli še
vedno dobro 7. mesto. Precej več pregla¬
vic so novi modeli žirokopterjev povzro¬
čali našim mladincem. Mitja Žgajner (31),
Uroš Jenko (38.) in Miha Čuden (39.) so tu
z doseženim še najbolj odstopali od sicer
visokega povprečja slovenskih nastopov
na SP v Bajkonurju.

Kljub temu da tokrat zaradi okrnjene
sestave naši niso nastopili kar v treh dis¬
ciplinah, so se po osvojenih medaljah uvr¬
stili tik pod vrhom, takoj za tradicionalno
najuspešnejšimi Rusi, Ukrajinci, Poljaki in

Pomembno vlogo na prvenstvu je imela tudi
naša sodnica - časomerilka Ana Logar.

Slovaki ter ohranili ugled, ki ga naša re¬
prezentanca raketnih modelarjev uživa po
svetu.

REPORTAŽA  - j*/

r -\

Timov

portret

Mitja Žgajner iz Zgornje Voličine, uče¬
nec OŠ Lenart, se z raketnim modelar¬
stvom aktivno ukvarja šele dobri dve leti in
že se lahko pohvali z medaljo mladinskega
svetovnega prvenstva. Za ta konjiček se je
odločil že zgodaj, ko je ob prvem stiku z
revijo TIM ugotovil, da mu je modelarstvo
zelo blizu. Svoje prve modelarske izkušnje
je nabiral doma v očetovi delavnici in v
šoli pri svojem učitelju, g. Divjaku.

Da mu je modelarjenje res pisano na
kožo, je spoznal, ko se je srečal z Igorjem
Štricljem, predsednikom sevniškega Astro-
navtičnega in raketnega kluba Vega. Ko je
prvič obiskal klubske prostore, so ga ra¬
ketni modeli povsem prevzeli. Vedno ne¬
strpno čaka dneve, ki jih lahko prebije v
klubu, čeprav je to kar daleč od doma. Uži¬
va ob gradnji novih modelov, pri katerih
lahko pokaže vse svoje sposobnosti.

Doma je sprva izdeloval papirnate mo¬
dele raket s padalom, kasneje v klubu pa je
nadaljeval z gradnjo naprednejših tekmo¬
valnih modelov kategorij S3 in S6 iz epok-
sidnih laminatov.

Svojo športno pot je začel kot učenec
OŠ Lenart, kjer se je udeleževal tekmovanj
mladih tehnikov in že kot zelo mlad mode¬
lar dosegal dobre rezultate. Kot član ARK
Vega pa se je začel udeleževati tudi drugih
tekmovanjih po Sloveniji in v tujini.

Lani je na državnem prvenstvu v Šent¬
jerneju osvojil 2. mesto v kategoriji S6A v
članski konkurenci in 5. mesto na tekmi
za svetovni pokal. Sodeloval je še na dveh
podobnih tekmah v Sremski Mitroviči in
Bratislavi. Ob zaključku sezone se je kot
član mladinske državne reprezentance pr¬
vič udeležil evropskega prvenstva v mestu
Buzau v Romuniji in tam osvojil 14. mesto
posamezno ter z ekipo 4. mesto v katego¬
riji S6A.

Tudi letos je sodeloval na tekmah za
svetovni pokal, in sicer v Sremski Mitro¬
viči, Krškem in Beogradu, kjer je dosegel
nekaj vidnih rezultatov.

Njegov največji uspeh pa je 3. mesto v
mladinski konkurenci v kategoriji S6A na
letošnjem svetovnem prvenstvu v Bajko¬
nurju v Kazahstanu.

Na koncu sezone je nastopil tudi na
finalu svetovnega pokala v Ljubljani, za
nameček pa osvojil še naslov članskega
državnega prvaka v kategoriji S3A ter bro¬
nasto medaljo v kategoriji S9A na mladin¬
skem državnem prvenstvu.

Mitja vedno stremi za čim boljšimi re¬
zultati, zato ga dosežek na svetovnem pr¬
venstvu zagotovo ne bo uspaval, temveč
mu bo predvsem v veliko spodbudo za
delo v prihodnje. To kar je dosegel že kot
osnovnošolec, so za marsikaterega mode¬
larja nikoli uresničene sanje. Med klubski¬
mi prijatelji, drugimi tekmovalci in kolegi
iz reprezentance je Mitja znan po svoji
prizadevnosti in tovarištvu. Odlikujejo ga
kvalitete, kakršne se spodobijo za držav¬
nega reprezentanta.

november 2006

5

ROBERT RESMAN

Model je namenjen modelarjem, ki
bi radi zgradili svoj prvi radijsko vodeni
model. Odlikuje ga preprosta gradnja in
enostavno vodenje, kar je pomembno
pri prvih korakih v RV-modelarstvo. Mo¬
del je zasnovan tako, da se gradi zelo po¬
dobno kot prostoleteči modeli. To tehni¬
ko naj bi modelarji začetniki že osvojili.
Trup je klasične škatlaste konstrukcije,
krila iz reber pa so enostavna in dovolj
trdna tudi za trše pristanke. Model po¬
ganja elektromotor velikosti 400, ki je
namenjen za dvig na zadostno višino,
nato model jadra. Z blokom balze, ki ga
prilepite na nos namesto propelerja, se
model lahko spremeni v klasični jadral¬
ni model.

Krilo

Sestavljeno je iz treh delov - iz rav¬
nega centroplana in dveh ušes, ki zago¬
tavljata modelu veliko stabilnost. Vsak
del sestavite posebej in jih na koncu
sestavite v celoto. Najprej sestavite cen-
troplan. Načrt pritrdite na ravno desko
in ga zaščitite s prozorno folijo, da ga
obvarujete pred lepilom. Z bucikami
pritrdite najprej spodnjo smrekovo let¬
vico nosilca K 14, prednjo letvico Kil
iz balze in zadnjo K 9 ■ Na svoja mesa
nanizate rebra K 1 in na sredini tri re¬
bra K 2, ki so nekoliko tanjša. Rebra na
skrajnih robovih so prilepljena nekoliko
pod kotom, ki ga določite s šablono iz

Rebro na spoju med centroplanom in uše¬
som prilepimo pod kotom, nosilec pa nada¬
ljujemo z dvema V-ploščicama. Na tem me¬
stu je rebro treba razrezati.

Centroplan in ušesa
krila sestavljamo
na ravni deski.

Nanjo pritrdimo načrt
in ga zaščitimo
s prozorno folijo,
nato posamezne
elemente z bucikami
pritrdimo na svoja
mesta in jih prilepimo.

Balzov zaključek ušesa obrusimo v aerodi¬
namično obliko, prav tako tudi konce letvic.

6

november 2006

mr

PRILOGA

kartona. Pred lepljenjem srednjih treh
reber podnje vstavite oplato K 17 iz bal¬
ze debeline 1,5 mm. Ko se lepilo posuši,
iz ostankov balze debeline 1,5 mm nare¬
žite pravokotnike K 16 in jih prilepite
pokončno med rebri. Te ploščice tvorijo
I-nosilec, ki močno ojkrepi konstrukcijo
krilnega nosilca. Pri tem pazite, da so
letnice postavljene navpično. Zdaj lahko
prek reber prilepite še zgornjo smreko¬
vo letvico K 14 in balzovo letvico K 13,
ki predstavlja turbulator in preprečuje,
da bi se folija na krilu preveč usločila.
Na srednja tri rebra zgoraj namestite še
zgornje opiate iz balze K 17 in lepo obru¬
site. Na zadnji rob prilepite še kos tanjše
vezane plošče, ki jo na robovih poševno
obrusite, da bo prekrivanje s folijo lažje.
Ta ploščica okrepi zadnji tanki rob krila,
da se pri pritrjevanju krila na trup z ela¬
stikami preveč ne deformira. Na koncih
centroplana zarežite rebra in ob nosilec
prilepite dela K 18, ki določata kot med
ušesom in centroplanom.

Ušesi izdelajte na enak način kot cen-
troplan, vendar pazite na vrstni red pri
vstavljanju reber, saj se uho proti koncu
zožuje. Prav tako najprej pritrdite spod¬
njo nosilno letvico K 15 ter sprednjo
K 12 in zadnjo letvico K 10. Rebro K 1
je prav tako prilepljeno pod kotom, ki
ga določite s šablono. Ko se lepilo posu¬

ši, prilepite še zgornjo smrekovo letvi¬
co K 15. Na koncu ušes prilepite za¬
ključka K 19 iz balze 3 mm in ju utrdite
s trikotnikom K 20. Rebra K 1 zarežite,
ušesi nataknite na centroplan ter ju
prilepite. Celotno krilo postavite na
ravno mizo, nekoliko obtežite in obe
ušesi na koncih podprite, da bosta od
ravnine mize dvignjeni za 10 cm. Ko
se lepilo posuši, obrusite še morebitne
nepravilnosti, predvsem pri spojih med
rebri in letvicami.

Trup

Stranici trupa sta zaradi večje trd¬
nosti narejeni iz 3 mm debele topolove
vezane plošče. Polovici se med seboj
nekoliko razlikujeta. Desna polovica je
nekoliko krajša od leve, kar je na načrtu
označeno s črtkano črto. Ta razlika dolo¬
ča nagib motorja v desno, kar izenačuje
moment vrtečega se propelerja. Poseb¬
no pazorni bodite pri izrezovanju uto¬
rov za notranja rebra, ki dajo konstruk¬
ciji veliko trdnost. Tudi notranja rebra
so iz topolove vezane plošče debeline 3
mm. Na spodnjo stran nosilca servome-
hanizmov T 7 prilepite pravokotnike T
8 iz vezane plošče, da dobite debelejšo
steno na mestu, kjer bodo vijaki za pri¬
trditev servomehanizmov. Nosilec na¬

taknite na rebro T 9 in vse skupaj pri¬
lepite na obe stranici trupa. V utore pri¬
lepite še mizico za akumulator in jo na
spodnjem koncu poševno obrusite, da
se sklada s spodnjo konturo trupa. Spre¬
daj prilepite nosilec motorja T 5 in ga
utrdite s štirimi trikotnimi balzovimi let¬
vicami T 12. Na zadnji del trupa zgoraj
prilepite oplato T 4 iz balze debeline 3
mm. Ker je spodnji del trupa še odprt,
lahko v notranjost trupa prilepite bovd-
ne. Na dolžini 7 do 10 cm na bovdne pri¬
lepite kose papirnatega lepilnega traku
in na teh mestih bovdne prilepite na
trup. Trakovi omogočajo boljši oprijem
pri lepljenju, saj je bovden iz plastike, na
katero lepilo slabše prime. Zdaj lahko z
oplato T 15 zaprete tudi spodnji del tru¬
pa. Uporabite kose trše balze debeline
1,5 mm in pazite, da letnice potekajo
prečno vzdolž trupa. Čeprav je ta balza
dokaj tanka, smer letnic zagotavlja veli¬
ko trdnost opiate. Na nos trupa prilepite
še oplato T 13, ki je zaradi večje trdnosti
iz vezane plošče. Robove trupa lahko
zdaj polkrožno obrusite, na nosu pa se
kvadratna oblika trupa spremeni v krog.
Pod nosilec akumulatorja prilepite kos
letvice iz balze, ki bo držala akumulator,
da se med letom ne bo premikal. Oba
nosilca za elastike samo vstavite na svo¬
ja mesta, prilepili jih boste šele potem,

Trup začnemo sestavljati na prednjem delu, kjer na svoja mesta pri¬
trdimo rebra in nosilce servomehanizmov in akumulatorja. Paličic
za pritrditev krila še ne lepimo.

Višinski stabilizator je poravnan s hrbtom trupa, zato ga lahko na
trup prilepimo kar na ravni deski.

Nos trupa iz kvadratne oblike obrusimo v
okroglo, ki se spredaj nadaljuje v kapo elise.

Skelet modela je pripravljen
za prekrivanje s folijo.

mr 3

november 2006

7

PRILOGA

ko bo trup prekrit s folijo. Iz kosa balze
debeline 10 mm zbrusite pokrov kabine
T 10 in nanj prilepite zatič T 14. Kabina
je na sprednjem delu zataknjena v trup,
na zadnjem, kjer pokriva krilo, pa jo pri¬
trdimo z elastiko.

Stabilizatorji

Stabilizatorji so izrezani iz polne
balze debeline 3 mm. Okrogle luknje
za zmanjšanje teže so se pokazale kot
nepotrebne, saj se težišče modela ni
spremenilo, zmanjšala se je le trdnost
stabilizatorjev. Spoj med krmilom in sta¬
bilizatorjem naredite kar z lepilnim tra¬
kom, zato rob na krmilu samo nekoliko

poševno obrusite. Višinski stabilizator
prilepite na trup tako, da celoten trup
položite na hrbet na ravno desko in ga
obtežite. Oblika trupa na hrbtu sovpada
z vpadnim kotom višinskega stabilizator¬
ja. Na prednjem robu trupa na sredini
označite točko, iz katere izmerite razda¬
ljo do obeh skrajnih točk višinskega sta¬
bilizatorja. Tako brez težav določite, da
je višinski stabilizator popolnoma pra¬
vokoten na smer leta. Ko se lepilo dobro
posuši, na višinski stabilizator narišite
središčnico in nanjo pravokotno prilepi¬
te smerni stabilizator. Na obeh straneh
ga dodatno okrepite z dvema trikotnima

letvicama iz balze, ki ju na obeh straneh
polkrožno obrusite. Iz vezane plošče de¬
beline 2 mm izrežite ročice za komande
in v krmila izdolbite odprtine, v katere
se ročice lepo prilegajo. Ročic še ne le¬
pite, saj je delo lažje, če jih prilepite šele
potem, ko so površine prekrite s folijo.

Prekrivanje

Krilo zmeraj prekrivamo najprej na
spodnji strani, začnemo pa s centropla-
nom. Centroplan je smiselno prekriti s
folijo drugačne barve kot ušesi, da boste
laže ocenili lego modela med letom. Fo¬
lijo ukrojite tako, da je na vseh straneh
5 mm večja od krila. Odstranite zaščitno

komerno napeta. Ko to dosežete, jo lah¬
ko z likalnikom zalikate na prednjem in
zadnjem robu krila. Na spoju med uše¬
som in centroplanom folijo zapognete
na rebro in jo zalikate. Površine folije
še ne napenjajte, saj morate najprej na
enak način prekriti celotno krilo, sicer
se lahko krilo nepopravljivo ukrivi. Ko
so vsi robovi na krilu dobro zalikani, z
likalnikom počasi in narahlo potegnite
po foliji. Vročina likalnika bo folijo lepo
napela. Pri tem opravilu pazite, da krilo
ni zvito, saj bo v takem stanju tudi osta¬
lo. Napenjajte najprej celotno spodnjo
stran krila, ko se folija povsem ohladi,
pa še zgornjo.

Bovden
za komando
smeri speljemo
iz trupa
po trikotni
ojačitveni letvici.

Izhod komande
višine iz zadnje
odprtine v trupu

plast in folijo položite čez krilo. Pazite,
da folije ne zmečkate, ker se sicer na teh
mestih teže napenja.

Pred lepljenjem določite pravo tem¬
peraturo likalnika. Košček folije posta¬
vite na vročo ploščo likalnika tako, da
je stran z lepilom zgoraj. Če se folija na¬
guba in deformira, je likalnik prevroč.
Folija se mora samo zviti in nato znova
poravnati, pri čemer lahko malo potem¬
ni. To je znak, da je temperatura likalni¬
ka prava.

S konico likalnika folijo najprej pritr¬
dite na nekaj točkah spredaj in zadaj ter
pazite, da je celotna površina folije ena-

Krilo je tako gotovo, vendar je tre¬
ba preveriti še njegovo zvitje. Krilo na
sredini primite z eno roko in jo iztegni¬
te ter primerjajte zvitje vsake polovice
krila posebej. Obe polovici krila morata
biti enako zviti, sicer bo model vedno
zavijal v eno smer. Posebnega zvitja kri¬
lo ne potrebuje, za večjo stabilnost pa je
dobro, da sta ušesi zviti tako, da je pred¬
nji rob odklonjen nekoliko navzdol. Če
je krilo na eni polovici bolj zvito kot na
drugi, si lahko pomagate tako, da po¬
lovico krila zvijete v pravo smer - folija
se bo v tem primeru nekoliko nagubala.
Z likalnikom te gube napnite in krilo

Pokrov kabine prekrijemo z modro folijo, s katero tudi na trupu pri¬
kažemo del zasteklitve.

Servomehanizma sta pritrjena drug za drugim, ročici pa sta obrnje¬
ni vsaka na svojo stran.

8

november 2006

Akumulator leži poševno na mizici, da med trkom odleti skozi po¬
krov kabine in ne poškoduje motorja ter krmilnika vrtljajev.

Krilo je na trup pritrjeno z elastikami, kabina, ki jo prav tako pritrdi¬
mo z elastiko, pa še dodatno okrepi prednji rob.

se bo poravnalo. Včasih je za popravilo
zvitja krila potrebnih več poskusov.

Na trupu najprej s trakovi folije pre-
krijte prehode med trupom ter smer¬
nim in višinskim stabilizatorjem. Trup
začnite prekrivati najprej po straneh in
šele nato na spodnji in zgornji strani. Pa¬
zite, da se folija med plastmi prekriva za
približno 5 mm. Ukrojite obliko folije za
smerni in višinski stabilizator in jo na-
likajte na površino. Z ostrim skalpelom
izrežite odprtine za hlajenje motorja,
luknjice za pritrdilne paličice krila in na
straneh, kjer se nahajajo ročice komand.
Nato ročice in paličice za krilo prilepite
na svoje mesto. Z modro folijo oblepite
kabino, na stranici trupa pa prilepite še
stranski videz kabine. Ker na teh mestih
lepite modro folijo čez belo, se rado
zgodi, da med njima nastanejo zračni
mehurčki. Temu se izognete tako, da po¬
vršino z buciko nekoliko naluknjate in
šele nato nalikate folijo. Plin, ki nastane
pri segrevanju lepila na foliji, bo skozi
luknjice lahko prehajal v notranjost tru¬
pa in ne bodo nastajali zračni mehurčki.
Ce se mehurček vseeno pojavi, lahko na
tem mestu preluknjate tudi modro fo¬
lijo in prelikate. Pri tem naj bo likalnik
nekoliko manj vroč.

Krmili na smernem in višinskem
stabilizatorju prekrijte posebej in ju na
koncu s pomočjo prozornega lepilnega
traku na zgornji strani prilepite na stabi¬
lizatorje. Spoj mora biti toliko elastičen,
da ne ovira premikanja krmil.

Vgradnja elektronskih delov

Elektromotor z dvema vijakoma pri¬
trdite na prednje iebro in na gred pri-
vijte zložljivi propeler. Na akumulator in
nosilec akumulatorja v trupu prilepite
sprijemni (ježkasti) trak, ki bo akumu¬
lator držal na svojem mestu. Na sponke
motorja prispajkajte žice iz krmilnika
vrtljajev in pazite na polariteto.

Oba servomehanizma z vijaki pri-
vijte na svoja mesta in napajalne žice
potegnite do mesta, kjer se nahaja spre¬
jemnik. Tega ovijte s peno in ga pritr¬
dite na svoje mesto. Servomehanizma
povežite s sprejemnikom in priključite
akumulator. Na oddajniku nastavite ro¬
čice in trimerje v nevtralni položaj. Ser-

3

november 2006

vomehanizmi bodo zavzeli srednjo lego,
nato ročici na servomehanizmih posta¬
vite v položaj, da sta pravokotni na smer
bovdnov. V tej legi ju lahko privijete na
servomehanizme. V bovdne potisnite
jekleni žici in ju na obeh straneh zakri¬
vite v obliki kljukice in ju vstavite v luk¬
nje na ročicah. Preverite, ali so krmila v
nevtralnem položaju brez zračnosti. To
naredite tako, da krmilo odklonite v eno
smer, in ko krmilno palico postavite v
nevtralni srednji položaj, se mora tudi
krmilo postaviti v nevtralo. Poskus nare¬
dite še v drugo smer. Zračnost bovdnov
ugotovite po tem, da se krmilo postavi
v nekoliko poševen položaj. Tedaj poma¬
ga, da v luknjice na ročicah, v katerih se
suče jeklena žica bovdna, vstavite malo
petminutnega epoksidnega lepila. Ko se
začne lepilo strjevati, morate spoj premi¬
kati, da se jeklena žica ne prilepi na svo¬
je mesto in ostane gibljiva. To ponavljaj¬
te toliko časa, da se lepilo dobro osuši.
To opravilo je lažje, če jekleno žico prej
namažete z vazelinom ali oljem.

Letenje

Na model z elastikami pritrdite krilo
in preverite, da je pravokotno na trup.
Najbolje je z alkoholnim flomastrom
prej zarisati oznako na krilu, da je delo
kasneje lažje. Preverite, ali je težišče na
pravem mestu. Če je pomaknjeno pre¬
več naprej, posku¬
site premakniti
akumulator neko¬
liko nazaj, in če to
ne pomaga, v rep
prilepite košček
svinca. Kadar je
težišče preveč na¬
zaj, pa dodajte ne¬
kaj svinca v nos.

Pred prvim po¬
letom preverite
smeri odklonov
krmil in njihovo
velikost. Višinsko
krmilo naj se od¬
klanja približno
7 mm navzgor in
navzdol, smerno
pa 30 mm na obe

strani. Krmila postavite v nevtralni pol¬
ožaj in model brez prižganega motorja
vrzite kot prostoleteči model. Če je vse v
redu, mora model lepo zajadrati. Nasled¬
nji korak je že pravi štart z motorjem.
Vključite motor z najvišjimi vrtljaji in vr¬
zite model enako kot prej z ugasnjenim
motorjem. Model vselej vržete proti ve¬
tru. Pri polnih vrtljajih ima model rahlo
tendenco, da dviguje nos, kar pomeni,
da morate višinsko krmilo tiščati nekoli¬
ko navzdol. Pri začetniških modelih je to
običajno, saj imajo zaradi manjše hitrosti
letenja dokaj velik vpadni kot krila. Po¬
navadi pomaga, da za letenje z motorjem
trimer potisnete nekoliko naprej, ko pa
motor ugasnete, trimer vrnete v srednji
položaj.

Model je v zraku zelo stabilen, kar
pomeni, da se pri motnji zaradi sunka
vetra ali pilotove napake sam vrne v pr¬
votni položaj. Pri letenju bodite pozorni
na to, da se krilo na nagne preveč, saj
model nima vodljivega nagiba. V takem
položaju model izgubi kar nekaj viši¬
ne, da se vrne v prvotni položaj. Če se
to zgodi prenizko, je lahko pogubno za
model. Za varno letenje ostrejše manev¬
re izvajajte na večji višini, ko pa model
prijadra dovolj nizko, letite nežneje z
manjšim nagibom krila in velikimi za¬
voji. Na višini, manjši od dveh metrov,
model samo poravnajte in počakajte, da
sam pristane.

TEK

PRILOGA

Podatki o modelu:

Merilo: 1: 115
Dolžina: 325 mm
Višina: 275 mm
Širina: 160 mm

MATEJ PAVLIČ

Med mlajšimi bralci Tima in še pose¬
bej med novimi naročniki je vedno kar
nekaj takih, ki si nadvse želijo izdelati
maketo kake znamenite zgodovinske
ladje. Najbolj priljubljene so seveda San¬
ta Maria, Bounty, Victory, Beagle, Cutty
Sark in še nekatere, ki pa so vse po vrsti
zelo zahtevne za gradnjo in se jih lahko
lotijo le maketarji z večletnimi izkušnja¬
mi in s celo vrsto že izdelanih prepro¬
stejših modelov. In tu pridemo do bistva
stvari: nekdo, ki bi rad gradil velike ma¬
kete znanih zgodovinskih ladij, mora za¬
četi z nabiranjem znanja ob gradnji pre¬
prostejših in manjših maket. Le tako ne
bo že ob prvi resnejši oviri izgubil vsega
veselja do dela.

Tega dejstva se dobro zavedajo tudi
nekateri proizvajalci kompletov za izde¬
lavo ladijskih maket, ki v svoj program
uvrščajo manj zahtevne in manj podro¬
bne modele, s katerimi se lahko spopri-

nem zelo obogatijo videz narejene ma¬
kete. Tako morate za izdelavo takšnega
modela poleg hitro vezočega belega le¬
pila za les (npr. UHU holz expressleim)
in univerzalnega lepila (UHU fest, UHU
sekundenkleber) imeti le še oster mode¬
larski nož, komplet iglastih pilic, majhen
čopič za nanašanje lepila, fin brusilni pa-

kotno (latinsko) jadro, lahek trup in ve¬
lik ugrez, kar vse jim je omogočalo var¬
no plovbo tudi na razburkanem morju.

Opozorilo: Na prilogi na sredini revije
objavljeni načrt je avtorsko zaščiten,
zato gaje dovoljeno kopirati samo za
lastne potrebe!

mejo tudi začetniki. Eno takšnih pod¬
jetij je Mamoli iz Milana (www.mamo-
limodel.com/eng/modmini.htm), ki je
prav v ta namen zasnovalo serijo »Mini
Mamoli«, v kateri je 27 kompletov za iz¬
delavo znanih in značilnih plovil iz zgo¬
dovine pomorstva - med njimi so tudi
vsa zgoraj našteta - v različnih merilih
od 1 : 55 do 1 : 330. Pri vseh so se pre¬
mišljeno izognili zapleteni in dolgotraj¬
ni gradnji trupa s pomočjo reber in let¬
vic ter prevelikemu številu podrobnosti,
kljub temu pa so glavne oblike teh plovil
ostale dobro prepoznavne. V škatlah so
priloženi tudi vsi potrebni drobni deli
iz kovine ali umetne mase, ki prav tako
občutno skrajšujejo čas gradnje in obe-

pir, modelarske bucike in majhne spone
(ali vsaj ščipalke za perilo), pa tudi mini¬
aturni električni vrtalnik z garnituro pri¬
bora je nadvse koristen pripomoček pri
tem delu. Vse našteto orodje je tako ali
tako osnova za kakršno koli ukvarjanje
z modelarstvom oziroma maketarstvom
in brez njega preprosto ne gre.

V tem prispevku je predstavljen po¬
tek gradnje makete karavele San Rafael
(slika 1), s katero se je portugalski mor¬
jeplovec Alfonso Gon^alvez Baldaya leta
1434 odpravil raziskovat obale Afrike.
Takšne dvojambornice so v 15. stoletju
prevladovale na takrat znanih pomor¬
skih poteh. Njihove glavne značilnosti
so bile dve veliki pravokotni in eno tri-

Komplet za gradnjo makete (slika
2), ki ga je za 9.500 SIT mogoče kupiti v
brežiški trgovini Modelar, vsebuje polo
z natisnjenim načrtom, kos lesa za trup,
šop letvic, nekaj trakov različno široke¬
ga in debelega furnirja, okrogle paličice
za jambore in prečke, blago za jadra in
vrvico za njihovo privezovanje ter še
nekaj drobnarij (košček tkanine z natis¬
njenimi zastavicami, dva rešilna čolna,
dve sidri, vitel, stopnice, žične pripone,
jamborni koš). Posamezni koraki izdela¬
ve so prikazani na priloženem načrtu,
ki pa po preglednosti, natančnosti in
uporabnosti na žalost precej zaostaja za
podobnimi izdelki drugih proizvajalcev.
Enako velja za barvno shemo in dokaj

november 2006 mi 3

10

PRILOGA

suhoparna navodila v štirih jezikih, med
katerimi pa ni slovenskega. Tudi kosov¬
nico boste iskali zaman. Vsi ti »prijemi«
proizvajalca resda preprečujejo piratsko
kopiranje načrta, vendar pa po drugi
strani otežujejo delo, saj se je v takšni
dokumentaciji težko znajti.

Ko boste prinesli škatlo domov in
jo odprli, se ne zaženite takoj k rezanju
in lepljenju, ampak si najprej res dobro
oglejte vsebino kompleta in predvsem
načrt, da boste dobili občutek, kako je
model sploh zasnovan. Nasploh se pri
ladijskem maketarstvu ne splača hiteti.
Če nimate potrpljenja in če niste pri¬
pravljeni za sestavljanje makete žrtvo¬
vati približno 50 ur časa, potem se dela
raje sploh ne lotevajte.

Ladijski trup je iz enega kosa lesa,
ki je poleg tega že skoraj v celoti obde¬
lan, kar je izredno dobrodošla poteza
avtorjev načrta, saj se čas izdelave za¬
radi tega skrajša vsaj za tretjino. V žleb
po sredini dna in kljuna je treba nalepiti
letvice, ki ponazarjajo kobilico (slika 3),
ograje vzdolž bokov in na krmi pa so iz
trakov furnirja in letvic (slika 4). Da bi
bili krovi videti »kot pravi«, jih je pripo¬
ročljivo prelepiti s trakovi furnirja (4 x
0,5 mm).

Pri lepljenju vodoravno in navpično
potekajočih letvic na bokih je treba biti
čim bolj previden. Za lepljenje se najbo¬
lje obnese UHU holz expressleim, ki se
suši precej hitreje kot druga bela lepila

za les, za zadrževanje posameznih letvic
na ustreznem mestu pa si pomagamo z
bucikami in modelarskimi sponami. Ker
so ograje na krovih narejene iz letvic s
prerezom 1,5 x 1,5 mm, je posamezne
koščke najbolje sestaviti na ravni podla¬
gi in jih nanjo začasno pritrditi z bucika¬
mi (slika 5).

Med sušenjem lepila izdelamo po¬
krova vhodov v podpalubje in podsta-

Trgovina Modelar

MULIIVUIA SA UJLKPU

Multiplexova računalniška RV-napra-
va SX cockpit je postala uspešnica, še
preden je prišla na prodajne police.
Naprava je opremljena z vsemi stika¬
li in drsniki. Oddajnik in sprejemnik
nimata običajnih kristalov, uporabnik
lahko hitro in enostavno s pritiskom
na gumb poljubno spremeni kanal.
Cena RV-naprave (v kompletu je oddaj¬
nik, 7-kanalni sprejemnik in en servo-
mehanizem) je 52.500 SIT.

na tof u

LESENE MAKETE LADIJ MAMOLI

Lesene makete ladij proizvajalca Ma-
moli so med graditelji maket dobro
znane in zelo priljubljene.

Mamoli ima poleg klasičnih maket v
ponudbi tudi serijo kompletov za za¬
četnike. Makete so v večjem merilu in
imajo trup iz enega kosa lesa, kar moč¬
no olajša sestavljanje.

Maketa Bounty je v merilu 1 : 135 in
meri v dolžino 335 mm ter v višino
260 mm.

Kolumbova Santa Maria v merilu
1 : 106 je dolga 310 mm ter visoka
255 mm.

Cena posameznega kompleta je 9.500
SIT.

Tovarniška 10
8250 Brežice

Nakupovalni center Intermarket
Tel.: 07 49 62 072

Faks: 07 49 62 073

GSM: 041 945 531
www.trgovinamodelar.com
e-pošta: trgovina.modelar@siol.net
delovni čas: od ponedeljka
do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13 mOdellSpOft

r*l»bc

trgovina

MODELAR

Stjepan Količ, s.p.

X

n-

•Ji:-.

^ e r of modelsport!

li

mr

november 2006

PRILOGA

Jl

vek za maketo. Slednjega je priporočlji¬
vo narediti po svoje (slika 6), saj takšen,
kot je prikazan na načrtu, bolj slabo slu¬
ži svojemu namenu, pa tudi kdo ve kako
lep ni.

Pri barvanju trupa (slika 7) si poma¬
gamo z barvno shemo in fotografijami
na škatli. Prilepljene letvice naj bodo
temnejše od ograj in krova, ki je naj¬
svetlejši. Zaradi boljše zaščite izdelka je
priporočljivo vse površine nato še en¬
krat polakirati z brezbarvnim akrilnim
lakom.

(slika 9) vzame kar precej časa. Ker je
od natančnosti pri nadaljnjem delu zelo
odvisen končni videz cele makete, se res
splača potruditi. Poleg tega je treba po¬
samezne postopke preudarno časovno
razporediti, da nas na primer prekmalu
postavljeni večji deli ne ovirajo pri kas¬
nejši montaži manjših (sliki 10 in 11). Ko
jadra izrežemo iz priloženega kosa blaga
ter nanja narišemo črte in križe (slika 12),
jim zalikamo robove in po možnosti zaro¬
bimo ter jih po vsej površini prepojimo z
nekoliko razredčenim akrilnim lakom (sli-

in priponami je opravilo, ki terja dobrš¬
no mero natančnosti, potrpežljivosti in
sistematičnosti. Zanj poleg mirnih rok in
dobrih oči potrebujemo še eno ali dve
pinceti (slika 15), šivanko, nekaj manjših
ščipalk za perilo, tanek čopič, škarjice ali
ščipalnik za nohte in skalpel ali oster mo¬
delarski nož s čim daljšim rezilom. Zaradi
boljše preglednosti so vrvice na načrtu
oštevilčene. Vse glavne prehode vrvic
skozi ušesca in napenjalnike ter seveda
vse vozle utrdimo s kapljico nitrolaka ali
lepila (slika 16). Ko se posuši, odvečne

Vsa ušesca za privezovanje zategoval-
nih vrvic in držala napenjal na bokih (sli¬
ka 8) nalepimo s cianoakrilatnim ali ka¬
kim drugim hitro vezočim lepilom (npr.
UHU hart). Izdelava jamborov in prečk

ka 13). K prečkam jih prišijemo z močnim
sukancem, ki je sestavni del kompleta (sli¬
ka 14). Jambore z jadri vred prilepimo v
odprtine na krovu. Napenjanje vrvi med
jambori, prečkami, ušesci, zategovalniki

koščke vrvic previdno odrežemo. Na kon¬
cu na maketo pritrdimo še zastavici.

Če modela ne morete postaviti v za¬
stekljeno omaro, kjer bo bolj na varnem
pred prahom in neprevidnimi občudo¬
valci, zanj iz navadnega ali akrilnega
stekla naredite ustrezno veliko vitrino.
Izdelava je bila opisana leta 2003 v no¬
vembrski številki Tima.

Glede na vsebino je komplet gotovo
vreden svojega denarja. Pripombe velja¬
jo le načrtu in precej skopo odmerjene¬
mu gradivu, saj bi bilo nekaterih letvic,
ki se zaradi krhkosti zelo rade lomijo,
lahko več. Modelar z nekaj izkušnjami
in večino ustreznega orodja ter drobnih
pripomočkov lahko to maketo brez več¬
jih težav naredi v približno 50  urah, za¬
četnikom pa gradnje ne priporočamo.

PRILOGA

Iskra ERO

Creative

nature

Narava ustvarjanja.

V podjetju Hidria Perles poznamo vašo ustvarjalno
žilico. Zavedamo se, kako zahtevna je včasih
izvedba ideje, ki se vam je utrnila in jasno
nam je, kakšne kvalitete pričakujete od nas.

Zato smo naše električno ročno orodje še bolj
uskladili z vašo naravo. Poiščite nas
pri vseh bolje založenih trgovcih.

HIDRIA PERLES. d.o.o.. Savska loka 2, 4000 Kranj

www.iskra-ero.com

TIM 3

november 2006

13

Katana je model, ki je zelo priljub¬
ljen zaradi lepe oblike in dobrih letal¬
nih sposobnosti. Z razpetino kril 2 m
in dolžino trupa 1,76 m je ravno pravih
dimenzij, da nam ne povzroča preglavic
s prevozom v osebnem avtomobilu, in
dovolj velik, da izstopa na modelarskih
srečanjih. Kakovosten komplet v izved¬
bi ARF (skoraj nared za letenje) je že
po nekaj dneh dela v delavnici nared za
preizkus na modelarskem letališču.

Izbor opreme

Sprva sem na katani uporabil motor
z notranjim zgorevanjem ASP 20 cm 3 ,
a je bil prešibak za akrobatsko letenje
in tudi precej balasta sem moral pritr¬

diti na sprednji del trupa, kar priča, da
ta model prav kliče po motorju z večjo
prostornino. Zato sem ga nadomestil z
ASP 30 cm 3 , ki je dovolj močan za akro¬
batsko letenje, in se hkrati znebil tudi
nujnega balasta. Opremo v modelu je
mogoče razporediti tudi tako, da ne bi
potrebovali balasta ob uporabi večjega
bencinskega motorja, ki bi poskrbel tudi
za večjo avtonomijo pri 3D-letenju. Če se
odločite za »metanolski« motor, priporo¬
čam nakup kompleta za gretje svečke,
da se izognete nevšečnostim pri vžiga-
nju motorja in zmanjšate nevarnost pre¬
kinitve delovanja motorja med letom.

Hitecovi servomehanizmi so med
modelarji zelo priljubljeni, saj ponuja¬
jo odlično razmerje med kakovostjo in

&■'' . .

Katana

ALAN GOUEVŠČEK

Modelarski mitingi ponujajo prilož¬
nost za druženje modelarjev, izmenjavo
mnenj in pridobivanje novih prijateljev.
Marsikdo prav tu prvič v javnosti po¬
kaže svoj novi model. V zadnjem času
na mitingih prevladujejo večji modeli,
ki so še posebej zanimivi za gledalce.
Kdor želi biti na taki prireditvi čim bolj
opazen, ob tem pa ne zapraviti preveč
denarja, je pravi model zanj katana, ki jo
pri nas prodaja trgovina Modelar.

ceno. Takšen model si zasluži digitalne
servomehanizme, zato sem za vsako po¬
lovico višinskega krmila in vsako krilce
izbral hiteč HS-5925MG, za smerno kr¬
milo hiteč HS-5945MG, za motor pa di¬
gitalni mini servomehanizem.

Za model s šestimi servomehanizmi
potrebujete zmogljivejšo RV-napravo z
možnostjo programiranja vsake polovice
višinskega krmila posebej. Priporočam
izbiro kakovostnega sprejemnika (po
možnosti PGM) in zanesljivih baterij.

Sestavljanje

Sestavljanka razveseljuje s preprosto
konstrukcijo sestavnih delov ter kako¬
vostno izdelanim pokrovom motorja,
kabino in copatki. Priloženo je vse, kar
potrebujete za izgotovitev modela (re¬
zervoar, kolesa, kapa propelerja, poveza¬
ve ...). Že po kratkem pregledu nazornih
navodil lahko začnemo s sestavljanjem,
ki gre hitro in tekoče. Konstrukcija mo¬
dela je klasična iz balze in vezane plošče
ter prekrita s folijo. Za lepljenje sestav¬
nih delov sem uporabil epoksidno lepi¬
lo. Poudariti velja le to, da je nekatere

Pred prvim poletom

Začetek pospeševanja

vijake treba zamenjati, saj niso vsi najbolj točnih mer. Tudi pri¬
ložene CA-šarnirje je priporočljivo zamenjati s klasičnimi.

Letenje

Model tako na tleh kot tudi v zraku ne razočara. Z maso do¬
brih 6 kg leti zelo počasi, lahkotno in predvidljivo, a obenem
dovolj natančno za akrobacije programa F3A. Velike krmilne
površine in nazaj premaknjeno težišče katani omogočajo izva¬
jati vse bolj priljubljene 3D-akrobacije (hoovering, harrier ...).
Model je primeren za RV-pilote, ki se prvič srečajo z večjimi
modeli, nikakor pa ne za začetnike. V rokah izkušenega pilo¬
ta zmore atraktiven program, ki bo nedvomno požel aplavz na
vsakem letalskem mitingu.

mr 3

15

november 2006

MODELARSTVO

Vgradnja RV-naprave v model avtomobila

Vgradnjcs sprejemnike! in akumulatorja ses napajanje

JANEZ NEBEC

Deli, kijih potrebujemo za vgradnjo RV-naprave:

1 -plošča za RV-napravo z vgrajenimi servomehanizmi in vodotesno škatlico za sprejemnik,

2  - cevka za anteno,

3  - sprejemnik,

4  - kabel za priklop napajalnega akumulatorja ali stikalo,

5  - napajalni akumulator,

6  - sprejemnik zaščitimo z balončkom,

7 - plastične spojke za pritrditev kablov,

8  - pokrov škatlice za sprejemnik

Pri nameščanju RV-naprave v model
avtomobila je najpomembnejša vgrad¬
nja sprejemnika in akumulatorja za na¬
pajanje. Vedno moramo izbrati ustrezni
sprejemnik. Za začetniške modele so
dovolj dobri že ceneni sprejemniki AM
(amplitudna modulacija), ki jih dobimo
v kompletih z RV-napravami nižjega ce¬
novnega razreda, kakršne so ponavadi
priložene kompletom avtomobilov. Za
zmogljivejše modele in tiste za tekmo¬
valne namene pa moramo izbrati ka¬
kovostni sprejemnik FM (frekvenčna
modulacija), PCM (kodirana frekvenč¬
na modulacija) ali HRS (sprejemnik z
zelo hitrim odzivom). Ti sprejemniki so
manj občutljivi za motnje in zagotavljajo
dober sprejem tudi ob najzahtevnejših
pogojih tekmovanj, kjer je hkrati vklju¬
čenih več RV-naprav. Izberemo tak spre¬
jemnik, ki je kompatibilen z RV-napravo,
ki jo uporabljamo. Sprejemniki, name¬
njeni posebej za uporabo v modelih av¬
tomobilov, so manj občutljivi za tresljaje
kot sprejemniki za letalske modele zato
bodo dalj časa brezhibno delovali.

Priklop kablov

Ko so servomehanizmi nameščeni
tako, kot smo pisali v člankih o njihovi
vgradnji, kable napeljemo v škatlico za
sprejemnik. Čeprav naj bi bile vse ška¬
tlice vodotesne, jih moramo vseeno še
dodatno zatesniti, saj kljub zagotovilom
proizvajalcev prepuščajo droben prah in
vodo, ki pronica ob kablih. Ko so kabli
napeljani, vstopno odprtino še dodatno
zatesnimo s tekočo gumo ali s kontak¬
tnim lepilom. Na priključek za kanal št.
1 na sprejemniku priklopimo servome-

hanizem za premikanje volana, na pri¬
ključek št. 2 pa servomehanizem za plin
in zavoro. Pri modelih, ki uporabljajo še
tretji servomehanizem za vklop vzvrat¬
ne prestave, tega priklopimo na priklju¬
ček št. 3. Na kateri koli prosti priključek
ali na priključek z oznako »B« (baterija)

priklopimo kabel za povezavo z akumu¬
latorjem ali stikalo.

Uporaba stikala za vklop

Med akumulator za napajanje in
sprejemnik lahko vgradimo stikalo za
vklop, ki omogoča preprosto vklaplja-
nje in izklapljanje RV-naprave v avto¬
mobilu. Stikala so zelo nezanesljiv del
opreme, saj jih umazanija, voda in tres¬
ljaji, ki so jim izpostavljena, hitro po¬
škodujejo, kar povzroča slab stik in pre¬
kinja delovanje RV-naprave. Temu se
izognemo tako, da namesto stikala med
sprejemnik in akumulator vgradimo
le podaljšek s priključkom, ki ga priklo¬
pimo pred začetkom vožnje. To opra¬
vilo je nekoliko bolj zamudno, še zla¬
sti, kadar moramo zaradi tega odpirati
škatlico za sprejemnik, vendar nam pri¬
hrani mnogo težav, ki jih lahko povzro¬
či pokvarjeno stikalo. Kable za priklop
akumulatorja moramo zamenjati vsaj
enkrat v sezoni, priporočljiva pa je me¬
njava ali vsaj temeljito čiščenje po vsa¬
ki vožnji, kjer so bili kabli izpostavljeni
vodi.

16

november 2006

mr

MODELARSTVO

Zaščita sprejemnika pred vodo
in prahom

Ko so vsi kabli pravilno prikloplje¬
ni, sprejemnik vodotesno zaščitimo. To
storimo tako, da ga vstavimo v gumijast
balonček. Kable na izhodu dodatno za¬
tesnimo s tekočo gumo ali s kontaktnim
lepilom in jih stisnemo s plastično spoj¬
ko. Tako zaščiten sprejemnik namesti¬
mo na njegovo mesto v škatlici. Če je le
mogoče, prostor za sprejemnik v škatli¬
ci podložimo s penasto gumo, s čimer
zmanjšamo vpliv vibracij, ki lahko po¬
škodujejo sprejemnik. Anteno speljemo
skozi luknjo na škatlici.

kot dve uri vožnje tudi v tekmovalnih
modelih z najmočnejšimi servomehaniz-
mi, ki porabijo največ toka. Napačno na¬
polnjen akumulator pa lahko povzroči,
da se zabava ob vožnji avtomobila konča
že po nekaj minutah.

Ker je polnjenje akumulatorjev zelo
preprosto, vedno upoštevamo osnovna
pravila:

1.) Akumulator polnimo na način,
ki ga predpisuje proizvajalec,
in se že ob nakupu seznanimo s
pravilnim načinom polnjenja in
izberemo ustrezen polnilnik

(So

ga izklopa, moramo pred polnjenjem
izračunati čas polnjenja. Za to potrebu¬
jemo naslednje podatke:

- tok polnjenja (I), ki je napisan na
polnilniku v miliamperih (mA).
Nekateri polnilniki imajo več pri¬
ključkov za različne tokove polnje¬
nja,

- kapaciteto akumulatorja (mAh).
Kapaciteta je označena na vsakem
akumulatorju.

Čas polnjenja izračunamo po nasled¬
nji enačbi:

čas polnjenja (h) = kapaciteta akumu¬
latorja (mAh) : tok polnjenja (mA) x 1,4

Sprejemnik vodotesno zaščitimo z gumijastim balonom.

Akumulator, vgrajen v škatlico za RV-napravo

Akumulator za napajanje

Brez brezhibnega akumulatorja za na¬
pajanje RV-naprava ne bo delovala. V mo¬
delih avtomobilov nikoli ne uporabljamo
škatlic za baterije, ki so priložene kom¬
pletom RV-naprav. Škatlice imajo vzmet¬
ne kontakte, ki ne zagotavljajo dobrega
stika, poleg tega pa hitro oksidirajo, kar
stik še dodatno poslabša. Vedno uporab¬
ljamo spajkane akumulatorje v velikosti,
ki je primerna za naš model avtomobila.

Pred izbiro akumulatorja preveri¬
mo, za katero napetost so namenjeni
servomehanizmi, ki jih uporabljamo.
Če so namenjeni napajanju z napetostjo
4,8 V, lahko uporabimo samo akumula¬
torje (Ni-Cd ali Ni-Mh), ki so sestavljeni
iz štirih členov in imajo napetost 4,8 V.
Če servomehanizmi dopuščajo napajanje
z napetostjo 6 V, lahko uporabimo 4,8-V
ali 6-V akumulatorje. Ob uporabi akumu¬
latorjev z napetostjo 6 V bodo servome¬
hanizmi močnejši in hitrejši, vendar bo
njihova življenjska doba nekoliko krajša,
saj bo elektromotor v njih nekoliko bolj
obremenjen. Pri enaki kapaciteti bo aku¬
mulator z napetostjo 4,8 V deloval neko¬
liko dlje kot akumulator z napetostjo 6 V.

Polnjenje akumulatorja za napaja¬
nje RV-naprave

Pravilno napolnjen akumulator
ustrezne kapacitete bo zadostoval za več

mr

2. ) Pred polnjenjem akumulator ved¬

no izpraznimo. To lahko storimo
z avtomatskim praznilnikom (ki
je vgrajen v večini zmogljivejših
polnilnikov). Akumulator izpraz¬
nimo do napetosti 0,8 V / člen
(3,2 V za 4,8-V akumulatorje ali
4 V za 6-V akumulatorje). Praz¬
nimo ga s tokom največ 500 mA.
Če avtomatskega praznilnika ni¬
mamo, lahko akumulator izpraz¬
nimo tako, da ga priključimo na
12-V avtomobilsko žarnico in po¬
čakamo, da žarnica ugasne.

3. ) Akumulator vedno napolnimo

tik pred uporabo, ponoči pred
vožnjo s počasnim polnilnikom
tik pred vožnjo pa z avtomatskim
polnilnikom.

4. ) Nov akumulator pred prvo upo¬

rabo vsaj trikrat napolnimo in
izpraznimo. Nekaj ciklov polnje¬
nja in praznjenja ponovimo tudi
vsakič, ko akumulatorja ne upo¬
rabljamo več tednov.

5. ) Čeprav je življenjska doba neka¬

terih akumulatorjev mnogo dalj¬
ša, jih je priporočljivo zamenjati
po 5 letih uporabe.

Počasno polnjenje akumulatorjev

Kadar za polnjenje uporabljamo pre¬
proste polnilnike, ki nimajo avtomatske-

Kapaciteto akumulatorja torej deli¬
mo s tokom polnjenja in rezultat pom¬
nožimo s faktorjem 1,4. Rezultat v urah
je čas polnjenja, ki ga potrebujemo, da
bo akumulator do konca napolnjen. Pri
polnjenju z majhnimi tokovi (do 500
mA) akumulatorja ne moremo poškodo¬
vati, tudi če ga predolgo polnimo.

Predvsem pa se držimo pravila, da
pred vsakim polnjenjem akumulator
vedno izpraznimo in da nikoli ne polni¬
mo vročega akumulatorja!

Hitro polnjenje z avtomatskimi pol¬
nilniki

Z avtomatskimi polnilniki, ki samo¬
dejno prekinejo polnjenje, ko je aku¬
mulator napolnjen, lahko akumulatorje
hitreje napolnimo. Pred tem se seznani¬
mo z naslednjimi podatki:

- Kakšen je največji tok polnjenja, s
katerim lahko polnimo akumula¬
tor. Podatke o tem dobimo v trgo¬
vini, kjer smo ga kupili.

- Kakšen je največji tok, ki je še pri¬
meren za priključni kabel, kakrš¬
nega imamo na akumulatorju. Ka¬
bli z majhnim presekom (manj kot
0,5 mm 2 ) niso primerni za tokove,
večje kot 1 A. Če želimo polniti z
večjimi tokovi, moramo na aku¬
mulator namestiti močnejše kable
z večjim presekom.

november 2006

17

MODELARSTVO

Tudi tu se držimo pravila, da pred
vsakim polnjenjem akumulator vedno
izpraznimo in da nikoli ne polnimo vro¬
čega akumulatorja!

Večina avtomatskih polnilnikov omo¬
goča polnjenje na terenu in jih lahko
priključimo na 12-V avtomobilski aku¬
mulator. Zmogljivejši polnilniki z LCD-
prikazovalnikom ob koncu polnjenja
tudi pokažejo, koliko se je akumulator
napolnil, zato vedno natančno vemo, ko¬
likšna je njegova resnična zmogljivost.

Če bomo upoštevali ta preprosta
pravila, se nam nikoli ne bo zgodilo, da
bi se vožnja avtomobila končala že po
nekaj minutah zaradi praznega akumu¬
latorja.

Namestitev antene

Brezhiba antena je zelo pomembna
za dober sprejem. Anteno namestimo
v plastično cevko in jo na vrhu ter ob
izstopu iz škatlice zatesnimo s tekočo

gumo, s čimer preprečimo vdor vode
ob anteni v sprejemnik. Antene nikoli
ne krajšamo in na njej ne delamo vozlov,
saj to zmanjšuje doseg RV-naprave. Ko¬
nec antene, ki gleda iz cevke, pustimo
pri miru.

Namestitev kablov
za servomehanizme

Ko je sprejemnik vgrajen, kable ser-
vomehanizmov s plastičnimi spojkami
pritrdimo na ploščo za RV-napravo. Pri
tem pazimo, da kabli ne morejo priti
v stik z vrtečimi se deli na avtomobilu
(zobniki, pogonske gredi), saj bi jih ti
lahko pretrgali in v najslabšem primeru
povzročili kratek stik, ki lahko uniči ser¬
vomehanizme in sprejemnik.

Vzdrževanje komponent RV-naprave

Po vsaki vožnji moramo vse kom¬
ponente RV-naprave natančno oči¬

stiti s suho krpo ali čopičem. Pri tem
ne smemo uporabljati agresivnih či¬
stil, ki poškodujejo kable ali prodrejo
v notranjost servomehanizmov. Kadar
je model zelo umazan, pred čiščenjem
modela odstranimo celotno ploščo z
RV-napravo. Sprejemnik nekajkrat v
sezoni, obvezno pa po vsaki vožnji na
mokrem terenu, odvijemo, pregleda¬
mo in znova zaščitimo z balončkom.
Vsaj enkrat v sezoni zamenjamo kable
na akumulatorju ter povezovalni ka¬
bel med sprejemnikom in akumulator¬
jem ali stikalo. Priporočljivo je tudi,
da sprejemnik vsaj enkrat (ponavadi
pred začetkom sezone) odnesemo na
servisni pregled, kjer ga bodo nastavili
in po potrebi zamenjali poškodovane
dele.

Brezhibno delujoča RV-naprava je
eden od osnovnih pogojev za normalno
delovanje avtomobila, zato moramo ved¬
no skrbeti, da je v brezhibnem stanju.

Antena je nameščena v plastični cevki.

Kabli servomehanizmov so pritrjeni na ploščo za RV-napravo.

Nagradno vprašanje

V prvi letošnji številki Tima smo
skupaj s podjetjem Mehano,
d. o. o. iz Izole zastavili nagrad¬
no vprašanje, kako se imenujejo
Mehanove garniture, ki imajo pri¬
ložen relief za izdelavo makete.
Možni so bili trije odgovori, pravi¬
len pa je: Moj prvi vlak.

Med tistimi bralci, ki so pravilno
odgovorili na zastavljeno vpraša¬
nje in v roku na dopisnicah posla¬
li svoje odgovore, smo izžrebali
dobitnika nagrade, ki jo je prispe¬
valo podjetje Mehano, d. o. o.. To
je Tilen Potisk iz Poljan. Nagra¬
jencu bomo garnituro Moj prvi
vlak izročili v uredništvu revije
TIM na Lepem potu 6 v Ljubljani.

november 2006

mi’

Atovo na tofu

MODRI TIGER POOL

Iz Mehana prihaja vrhunski model prve
serijske šestosne dizelsko-električne lo¬
komotive blue tiger v novi barvni razli¬
čici POOL. Model lokomotive je pobar¬
van v značilnih tigrastih progah v modri
barvi. S serijsko vgrajenimi belimi sve¬
tlečimi diodami in natančno izdelavo
postavlja nove mejnike pri izdelavi že¬
lezniških modelov.

Priporočena maloprodajna cena z dav¬
kom modela za sistem DC brez dekoder-
ja znaša 45.000 SIT, za model z vgrajeni¬
mi zvočnimi efekti pa bo treba odšteti
71.000 SIT.

Mehano, Polje 9, 6310 Izola,
www.mehano.si

AIR ACE

RV letalski modeli air ace za začetnike
so izdelani iz trpežnega penastega ma¬
teriala in so že popolnoma izgotovljeni.
Dobimo jih skupaj z RV-napravo, aku¬
mulatorjem in polnilnikom. Modele se
upravlja s pomočjo krmiljenja vrtljajev
motorjev, in to presenetljivo učinkovi¬
to ter preprosto. Nekateri modeli imajo
vgrajene tudi LED diode za nočno lete¬
nje. Cene modelov air race so od 9.900
SIT dalje.

ENELOOP

Sanyo je razvil akumulatorje, ki se obna¬
šajo kot baterije. Dobimo jih že polne,
enako kot baterije in so pripravljeni na
takojšnjo uporabo! Odlikuje jih majhno
samopraznjenje - le 10 % v šestih me¬
secih, oziroma 15 % v enem letu, kar je
zanemarljivo v primerjavi z običajnimi
akumulatorji Ni-MH, ki so v tem času že
prazni.

MODELARSTVO

Novi akumulatorji so zelo robustni
(praznnjenje tudi do 5C in do 0,1 V viš¬
ja napetost med praznjenjem) in ima¬
jo daljšo življenjsko dobo kot običajni
akumulatorji Ni-MH. Polnimo jih lahko
s standardnimi polnilniki. Več informa¬
cij o akumulatorjih Eneloop najdete na
http://www.eneloop.info/.

Cena blister paketov (po 4 akumulator¬
ji): štirje akumulatorji AAA (micro), 800
mAh stanejo 3.560 SIT (890 SIT na celi¬
co), štirje velikosti AA (mignon), 2000
mAh pa 3.560 SIT (890 SIT na celico).

Miho modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10,1370 Logatec,
tel.: 01 / 759 01 01,
e-pošta: trgovina@mibomodeli.si,
http://trgovina.mibomodeli.si

NATURE


O«*«? 1

man premier train

r.

MEHANO do o Pni■  „■"-===
° ° o. Polje 9 , 6310  IZOLA

V* MEHANO

f «lO'

V našem širokem prodajnem
programu imamo:

• Program visoko kakovostnih
železnic za zbiratelje: velikosti
HO in N, dodatni tiri in številni
dodatki za zbiratelje ...

•  Garniture železnic: parne in
dizelske garniture, garniture z
maketo, garniture z didaktično
vsebino ...

•  Pisalni stroji: mehanski,
elektronski, Barbie ...

• Elektronske didaktične igrače:
otroški računalniki, zabavne
elektronske poučne igrače ...

•  Didaktični kompleti: s področij
elektronike, elektrike, fizike,
magnetizma, elektromagnetizma...

pi.

L. »■ Naše izdelke odlikujejo visoka
- uporabna vrednost, spodbujanje
^ "J f  ustvarjalnosti otrok in varna uporaba. £
—■ Svoje izdelke nenehno razvijamo in £
dopolnjujemo, jim dodajamo nove in ,
inovativne funkcije, izboljšujemo
postopke izdelave ... “

-, dwww.M EH ANO.si

©05557

0


EXPERIM^ ta © CUBe

mcttosoloc*


expekim^ t ^! U8e

19

mr 3

november 2006

MAKETARSTVO

IGOR KURALT

Vse več ljubiteljev mo¬
delnih železnic se odloča za
digitalno vodenje lokomotiv
na svojih maketah. Če pa že¬
limo, da bi lahko v novem di¬
gitalnem sistemu vozile tudi
starejše lokomotive, moramo
v vsako posebej vgraditi digi¬
talni dekoder.

V svetu modelnih železnic
sta dva najpogostejša digital¬
na formata: Marklin/Motorola
in NMRA/DCC. Za vgradnjo
v model lokomotive je naj¬
primernejši multiprotukolar-
ni ESU-jev dekoder LokPilot,
ki podpira vse formate, ki se
trenutno uporabljajo v želez¬
niških modelih. Zapomniti
si moramo, da imajo vsi de-
koderji v večini tovarniško
nastavljen naslov (kodo) 03.

Zato moramo po vgradnji de¬
koderjev v več lokomotiv spre¬
meniti naslove na dekoderjih,
da lahko na istem tiru vodimo
več lokomotiv hkrati. Najlaže se nastavit¬
ve teh dekoderjev spreminjajo s pomoč¬
jo osebnega računalnika v kombinaciji z
ESU LokProgramerjem. Če te možnosti
nimamo, lahko nastavitve spremenimo
tudi s pomočjo digitalne centrale.

Ker je po ocenah pri nas največ digi¬
talnih sistemov formata Marklin/Moto¬
rola, sem se odločil, da v tokratnem pri¬

spevku na kratko opišem spremembo
naslova ESU-jevih dekoderjev s pomočjo
Marklinove digitalne centrale Control
unit (6021) v omenjenem formatu.

Postopek poteka po naslednjem
vrstnem redu:

- Na tir naj bo postavljena samo lo¬
komotiva, kateri želimo spremeniti

naslov na dekoderju (sli¬
ka 1);

- Ko je centrala priklopljena
na napetost, jo resetiramo
tako, da istočasno pritis¬
nemo tipki stop in go (sli¬
ka 2). Na prikazovalniku
bo dvakrat utripnila šte¬
vilka 99. Z resetiranjem iz¬
brišemo v centrali vse od
prej shranjene nastavitve,
ki bi lahko ovirale pri na¬
stavitvah dekoderja.

- Na tipkovnici centrale
odtipkamo stari naslov
(kodo), ki je nastavljena
na dekoderju. ESU-jevi de-
koderji imajo ponavadi
serijsko nastavljeno kodo
03. Zato najprej pritisne¬
mo tipko 0, nato pa še tip¬
ko 3 (slika 3). Če je stari
naslov drugačen, moramo
vpisati druge številke.

- Prižgemo luči s priti¬
skom na tipko function,

da se prepričamo, ali je naslov pravi
(slika 4).

- Pritisnemo na tipko stop, da izklo¬
pimo napetost v tirih, pri čemer se
ugasnejo tudi luči (slika 5).

- Regulator hitrosti (kontrolni gumb)
obrnemo v levo, kot da bi menjali
smer vožnje, in to pomeni potrdi¬
tev (enter). Kontrolni gumb držimo

20

november 2006

MAKETARSTVO

obrnjen ter istočasno pritisnemo na
tipko go (slika 6). Znak, da smo po¬
stopek pravilno izpeljali, je, da luči
začnejo utripati.

- Na tipkovnici centrale vtipkamo CV
(Configuration Variable) 01, da pri¬
demo v meni za nastavitev naslova
(slika 7).

- Vneseni CV potrdimo tako, da re¬
gulator hitrosti spet obrnemo v
levo kot pri menjavi smeri vožnje
(slika 8).

- Na tipkovnici centrale vtipkamo
nov naslov v razponu od 01 do 80,
pri čemer je najbolje, da se ta nana¬
ša na model lokomotive. Na primer,
če želimo spremeniti naslov na de-
koderju, vgrajenem v Mehanovem
eurosprinterju, ki nosi oznako 127,
izberemo novi naslov 27 in ga odtip¬
kamo na tipkovnici (slika 9). Meha-
no v svoje digitalno vodene modele
lokomotiv že serijsko vgrajuje ESU-
jeve dekoderje.

- Novi naslov potrdimo tako, da kon¬
trolni gumb za regulacijo hitrosti
obrnemo v levo (slika 10).

- Postopek nastavitve dekoderja za¬
ključimo tako, da pritisnemo na tip¬
ko stop. S tem izklopimo napetost v
tirih, nato s tipko go znova vklopimo
napetost v tirih (slika 11) in že ima¬
mo na dekoderju v lokomotivi na¬
stavljen novi naslov.

Prav tako lahko po navodilih od sli¬
ke 8 naprej nastavimo stopnjo pospeše¬
vanja CV 03, stopnjo zaviranja CV 04 in
stopnjo največje hitrosti CV 05, ki je v
razponu vrednosti od 0 do 63.

Enak postopek lahko uporabimo pri
nastavitvah dekoderjev LokSound in
najnovejših MFX, ki jih Marklin vgrajuje
v svoje modele.

mi 1  november 2006

UROŠ KURALT

Že samo ime makete nam pove, da
je sestavljena iz modulov. Vsak modul
predstavlja zaključeno enoto s pred¬
pisanim profilom stranice, ki služijo
v glavnem za to, da zagotavljajo uskla¬
jeno medsebojno
spajanje modulov
(dioram) v več¬
jo maketo. Ena
takšnih večjih
modulnih maket
male železnice
v Sloveniji se na¬
haja na Jesenicah
v železniški stav¬
bi na Kurilniški
ulici 10 a.

Začetek na¬
stanka te makete
sega v leto 1996,
ko je bila postav¬
ljena v precej
manjšem obsegu
od sedanjega. Po¬
budnik gradnje
modulnih maket
v Sloveniji je bil
akademik in skla¬
datelj prof. Uroš Krek, sicer tudi velik
ljubitelj malih železnic, ki je navdušil
Martina Brumata, da je prvi pri nas
začel z modulno gradnjo. Pri tem mu
je pomagal tudi Milan Hribar. Na za¬
četku leta 2000 so maketo prenesli
v tretje nadstropje stavbe, kjer stoji še
danes.

Skupna dolžina proge na sedanji po¬
stavitvi makete znaša več kot 125 me¬
trov. Modulna maketa male železnice
ima dve veliki postaji, vsako z osmimi
prevoznimi tiri. Glavna proga na make¬

Na predstavitvi Mehanovih modelov,
šič (Mehano), Igor Kuralt, Milan Hribar

ti poteka prek dvanajst večjih in manj¬
ših mostov in skozi sedem predorov.
Vožnje vlakov potekajo skoraj tako kot
na pravih progah. Pri maketi sodeluje
tudi Janez Koželj, ki je glavni pri konč¬

ni izdelavi pokrajine in skrbi za detalje,
kot so prizori iz vsakdanjega življenja,
ograje pašnikov, čebelnjak, grmovje ob
progi in podobno. Pokrajina na tej ma¬
keti je res verodostojno upodobljena.

21. oktobra letos je bila na Jesenicah
priložnostna slovesnost ob 10. obletni¬
ci modulne makete. Ob tej priložnosti
so železniški maketarji z Jesenic v sode¬
lovanju z izolskim Mehanom na pose¬
bej izdelanih modulih predstavili svoje
modele malih železnic. Predstavljeni
so bili tudi modeli iz Mehanovega pro¬
grama Hobby,
program hitrih
vlakov in serija
Prestige z zad¬
njimi novostmi.
Praktično je bilo
prikazano delo¬
vanje modelov
v sistemu AC in
DC v analognem
in digitalnem na¬
činu. Iz te serije
sta bila predstav¬
ljena tudi dva
vzorčna modela
alstom LINT 41
in alstom (SNCB)
DMU 41, ki bosta
prišla s proizvod¬
nih trakov šele
ob konca leta.

Ena od dveh postaj na modulni maketi. Dolžina postaje omogoča, da
lahko na njej ustavljajo tudi daljše vlakovne kompozicije, kot na pri¬
mer garniture hitrih Mehanovih vlakov.

Od desne proti levi: Emil Tomi-
in Janez Koželj

29


Diorama s He 51 v merilu 1 : 48; gre za letalo, ki ga je leta 1938 za obiskovanje pacientov
uporabljal zdravnik dr. Neumann.

PRIMOŽ DEBENJAK
Foto: A. Kogovšek

Dvokrilnik He 51 je bil prvo pravo
lovsko letalo nanovo ustvarjenega nem¬
škega letalstva v 30-ih letih preteklega
stoletja. V mednarodni primerjavi je bil
solidno, a precej povprečno letalo, ki je
bilo leta 1936, ko so ga poslali v Španijo,
že zastarelo. Tedaj je bil He 51 najmo¬
dernejši nemški lovec, malo pozneje se
mu je pridružil še nekoliko sodobnejši
dvokrilnik arado Ar 68, kmalu pa je oba
začel spodrivati slavni messerschmitt Bf
109, ki je postal najštevilčnejše lovsko
letalo vseh časov.

V času weimarske republike Nemčija
ni smela imeti vojaških letal, a so nemški
proizvajalci po naročilu vojaških oblasti
vseeno razvijali tudi taka letala, ki so jih
na podlagi tajnih dogovorov s Sovjetsko
zvezo preizkušali v Lipecku v Rusiji. V
Sovjetski zvezi so postavili tudi tovarno
Junkersovih letal za potrebe sovjetskega
letalstva. To sodelovanje se je končalo
kmalu po prihodu nacistov na oblast.

Neposredni predhodnik heinkla 51
je bil He 49 iz leta 1932, ki pa ni prišel
v serijsko proizvodnjo. Vzporedno so
naredili dva prototipa - »kopenskega«
z običajnim podvozjem in pomorske¬
ga s plovci. Prvi je dosegal maksimalno
hitrost 325 km/h, tisti s plovci pa je bil
za 13 km/h počasnejši. Tudi pri He 51 je
pozneje obstajala različica s plovci.

He 51 je bil dvokrilnik z za tisti čas
povsem konvencionalno konstrukcijo
iz zvarjenih jeklenih cevi in lesa, pre¬
vlečeno s platnom. Zgornje krilo je bilo
večje od spodnjega, konstrukcija je bila
okrepljena s številnimi žicami. Podvoz¬
je je bilo opremljeno z amortizerji in
hidravličnimi zavorami. Dvanajstvaljni

motor BMW VI 7,3 Z z največjo močjo
750 KM je poganjal dvokrak leseni pro¬
peler. Nekoliko nenavadne so bile dol¬
ge, navzdol usmerjene izpušne cevi, ki
so jih namestili zato, da zračni tok iz¬
pušnih plinov ne bi odnašal v odprto
kabino. He 51 načeloma sicer ni bil pro¬
blematično letalo, imel pa je to pomanj¬
kljivost, da se je pri tršem pristanku rad
postavil na nos.

Skupno je bilo izdelanih 616 He 51 v
kopenskih različicah A-l, B-l in C-l ter
pomorskih različicah A-2 in B-2. Vseh
105 primerkov španske izpeljanke C-l

so izdelali v Fieselerjevi tovarni v Kasslu.
He 51 je ostal v oborožitvi lovskih enot
nemškega letalstva do leta 1938, ko ga je
dokončno nadomestil sodobni enokril-
nik messerschmitt Bf 109.

He 51 v Španiji

He 51 je bil eno prvih nemških letal
v španski državljanski vojni, saj so prvi
primerki z ladjo prispeli v Španijo že
sredi avgusta 1939. O tem priča tudi niz¬
ka karakteristična številka 2, ki so jo do¬
delili temu letalu. V tej začetni fazi vojne

Pravo letalo 2-102 je bilo pobarvano bolj »po domače«; na posnetku
se dobro vidi s ponjavo prekrita kabina.

Pogled z druge strani lepo razkriva kamuflažo.
Na trupu prevladujeta obe temnejši barvi.

november 2006

mr 3

30

MAKETARSTVO

je bil He 51 prav uspešen lovec. Tako kot
večina drugih lovcev svojega časa je bil
oborožen z dvema lahkima strojnicama
v nosu. Motor BMW VI mu je omogočal
največjo hitrost 330 km/h. Tako je bil
He 51 sicer boljši od zastarelih letal NiD
51, s katerimi je bilo oboroženo republi¬
kansko letalstvo, a že ruski dvokrilnik
Polikarpov 1-15 je bil za več kot 30 km/h
hitrejši. Hitrejši je bil tudi francoski vi-
sokokrilnik devvoitine D.371, s kakršnim
je v Španiji letel tudi slovenski pilot Jo¬
sip Križaj. S tedaj najsodobnejšim eno-
krilnim lovcem 1-16 (glej prvo letošnjo
številko) pa se He 51 sploh ni mogel
kosati. Zato so heinkle 51 kmalu začeli
uporabljati kot letala za podporo kopen¬
skim silam. V ta namen so jih oborožili
z lahkimi bombami, namenjenimi za boj
proti pehoti, s katerimi pa je bilo z nekaj
sreče mogoče uničiti tudi kakšno oklep¬
no vozilo.

Prvi He 51 v Španiji so bili na vseh
površinah pobarvani svetlosivo (RLM
63 ). Pozneje, ko niso bili več kos bolj¬
šim nasprotnikovim lovcem in so jih
začeli uporabljati za napade na zemelj¬
ske cilje, pa so jih prebarvali s temnej¬
šimi barvami. Posledica improviziranja
je bila velika raznolikost kamuflažnih
shem.

Heinkli 51 so imeli tudi različne zna¬
ke enot in individualne oznake. S He 51
so sprva letele vse štiri lovske eskadrilje
Legije Kondor: znak l.J/88 je bil stilizi¬
ran črn ptič, ki naj bi bil marabu (afri¬
ška štorklja), znak 2.J/88 je bil klobuk
- cilinder, 3.J/88 je za svoj znak izbrala
Miki miško, znak 4.J/88 pa je bil »pikov
as«, torej pik na belem polju, naslika¬

Nova ICM-jeva maketa v merilu 1: 72 je pre¬
cej bolj kakovostna kot maketa Classic Air-
frames, ki sem jo uporabil za dioramo.

Zgornje krilo je bilo pobarvano drugače kot trup. Podvojeni črni krogi so sicer nestandardni,
a so običajni za ta tip letala.

nem čez črni krog na trupu. Nacionalne
oznake so bile podobne kot pri drugih
letalih: črn (poln) krog na trupu, beli
konci zgornjega in spodnjega krila, na
spodnji strani spodnjega krila na vsaki
strani črn krog in bel andrejev križ, na
zgornjem krilu pa na vsaki strani po dva
črna kroga in andrejev križ.

Maketa

V merilu 1 : 48 obstaja samo ena ma¬
keta tega letala, ki jo je pred nekaj leti
izdalo ameriško podjetje Classic Air-
frames. Gre za klasični primer starejše
makete »short run«, kakršne so pred ka¬
kimi desetimi leti izdelovali na Češkem,
kjer izdelujejo tudi kalupe za tega pro¬
izvajalca.

V merilu 1 : 72 je že več kot 30 let
s prekinitvami na trgu maketa japon¬
skega proizvajalca Hasegawe, lani pa je
maketo tega letala v istem merilu izdalo
tudi ukrajinsko podjetje ICM. Ta maketa
je najtočnejša od vseh (in v bistvu tudi
najcenejša), jo je pa že težko dobiti, ker
je bila ob izdaji zelo hitro razgrabljena.

V škatli so nalepke za štiri španska leta¬
la. Tudi Hasegawina maketa je še vedno
uporabna, motijo le netočni konci kril.
Na zgornjem krilu to še lahko popravi¬
mo z brušenjem, spodnje krilo pa ima
malce premajhno razpetino, tako da
je tam popravljanje bistveno težje. Kar
zadeva sestavljanje, pa je Hasegavvina
maketa najmanj zahtevna, je pa tudi res,
da notranjost kabine - drugače kot pri
obeh drugih opisanih maketah - ni de-
tajlirana.

Maketa Classic Airframes sicer ni
slaba, v grobem je kar točna, a žal ne¬
natančna v številnih podrobnostih. Za
razliko od obeh maket v merilu 1 : 72
značilni zadnji rob okrova motorja ni
pravilno prikazan. Tudi kolesa so uli¬
ta skupaj z aerodinamičnimi »copati«.
Gre za maketo za ljudi z močnimi živci
in veliko potrpljenja. Treba je bilo pre¬
delati vse nosilce med krili, tisti, ki po¬
vezujejo zgornje krilo s trupom, so bili
predolgi, oni med krili pa prekratki.
Taka maketa je naravnost idealna za di¬
oramo, saj učinkovito prikrije njene po¬
manjkljivosti. Skratka, gre za maketo, ki

Vsebina škatle: maketa se sklada z večino objavljenih načrtov; na vo¬
ljo so nalepke za letala iz španske državljanske vojne.

m’

Desna figura je običajen Preiserjev nemški pilot, figura pilota z zdrav¬
niško torbo pa je predelana iz ameriškega pilota istega proizvajalca.

31

november 2006

MAKETARSTVO

Drevesi, ki stojita v kotu diorame sta izdelani po postopku, ki smo ga
spoznali že lani.

ji bodo kos le izkušeni »stari mački«, medtem ko Hasegawina
maketa v merilu 1 : 72 tudi manj izkušenim ne bo delala večjih
preglavic. ICM-jeve makete še nisem začel sestavljati, a je že na
prvi pogled očitno, da bo z njo dosti manj težav kot s prikaza¬
no maketo v merilu 1 : 48. Pri vsakem He 51 pa je precej dela
z napeljevanjem številnih žic med krili, čemur se ne moremo
izogniti, če hočemo sestaviti realistično maketo.

Diorama

Pred leti sem v tujini kupil komplet nalepk AeroMaster, na
katerem so bile tudi oznake za dva španska He 51. Ker sem
v knjigah našel nekaj fotografij letala, s katerim je zdravnik
dr. Heinrich Neumann obiskoval svoje paciente in za katero
sem imel nalepke, sem se odločil, da naredim dioramo s tem
letalom. Na srečo je kabina na fotografijah prekrita s ponja¬
vo, tako da se ni bilo treba truditi z notranjostjo. Ponjavo sem
izdelal iz papirnatega robčka, pobarvanega s primerno bledo
sivo barvo.

Iz fotografij je mogoče razbrati, da so ta letala pogosto sta¬
la v senci dreves in da so bila tla precej peščena in skorajda
brez nizkega rastlinja. V tistem času je bila standardna temno-
rjavo-zeleno-siva kamuflaža (RLM 61, RLM 62 in RLM 63), pri
čemer sta na He 51 prevladovali obe temnejši barvi. Spodnje
površine sem pobarval svetlomodro, ni pa izključeno, da so
bile svetlosive.

Podstavek

Podstavek te diorame smo spoznali že lani pri opisu teh¬
nik prikaza zemlje in drevja na dioramah. Za prikaz zemlje sem
podstavek premazal z lakom in na še moker premaz potresel
mavec (v prahu). Nato sem po mavcu pazljivo nakapljal vodo.
Obe drevesi sta izdelani iz gabrovih korenin in zeleno pobar¬
vanih socvetij lakote.

Figuri sta iz Preiserjevih kompletov, zdravnik je predelan
iz ameriškega pilota: z modelirno maso Andrea Sculp sem
podaljšal suknjo ter navadne hlače predelal v jahalne, kakrš¬
ne so bile v Španiji zelo razširjene. Preiserjev Američan je že
imel primerno torbo, ki ga tako rekoč kvalificira za zdravniško
službo. Drugo figuro pa sem nepredelano prevzel iz kompleta
nemških pilotov in jo primerno pobarval.

Združenje graditeljev
plastičnih maket Slovenije

vabi na

13. odprto državno
prvenstvo Slovenije
v plastičnem
maketarstvu,

ki bo v soboto, 18. 11. 2006, v prostorih
Dijaškega doma Tabor, Vidovdanska c. 7,
Ljubljana.

Pokal za najboljši izdelek s slovenskimi
oznakami ali temo iz slovenske sedanjosti
ali preteklosti.

Plakete za tri najbolje uvrščene make¬
te na temo španske državljanske vojne
1936-1939 v skupinah letala, ladje in dru¬
ge makete (člani in mladinci ločeno).

Nagrade: najboljši trije tekmovalci iz vsa¬
ke discipline bodo prejeli diplome in me¬
dalje, najboljši dve maketi disciplin L1-L7
in K1-K5 v mladinski in članski konku¬
renci (ločeno) pa prejmeta pokal »Best-
of-Show«.

Vse spremembe in dodatne informacije
bodo objavljene na spletni strani www.
zveza-zgpms.si.

Dodatne informacije dobite na elektron¬
skem naslovu mitja.maruskoiagov.si ozi¬
roma na naslovu: ZGPMS, Mitja Maruško,
p. p. 8, 1001 Ljubljana, ter na maketar-
skem forumu www.makete.si.

Tekmovalne discipline:

• L1 - Makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 oziroma 1 : 10 do 1 : 39 (člani),

•  L2 - Makete zračnih plovil v merilu 1 : 48 oziroma 1 : 40 do 1 : 60 (člani),

•  L3 - Makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 oziroma 1 : 61 in manjše (člani),

•  L4 - Letalske diorame v vseh merilih (člani),

•  L1J/L2J - Makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 in 1 : 48 (mladinci),

•  L3J - Makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 in manjše (mladinci),

•  L4J - Letalske diorame v vseh merilih (mladinci),

•  L5 - Zbirka treh in več maket s skupno temo (člani),

• L5J/L7J - Zbirka + dvojček (mladinci),

• L6 - Makete civilnih letal v merilu 1:100  ali manjše (člani),

•  L7 - Dvojček - par letal istega tipa v poljubnem (različnem) merilu (člani),

•  L8 - Iz škatle - letalske makete v vseh merilih brez izboljšav in dopolnitev

(dovoljena je sprememba barvne sheme in oznak),

•  K1 - Figure (člani),

• K2 - Vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 35 (člani),

• K3 - Vinjete (člani),

• K4 - Diorame (člani),

• K1J/K2J - Vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72 in 1 : 35 (mladinci),

• K3J/K4J - Diorame in vinjete (mladinci),

• K5 - Diorame, vinjete, vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72, 1 : 76 in
1 : 87 (člani),

•  Pl / P2 - Ladje in druga plovila (člani),

•  P1J/P2J - Ladje in druga plovila (mladinci),

•  A1 - Tovorna vozila (člani),

• A2 - Ostala civilna vozila (člani),

• A1J/A2J - Tovorna in civilna vozila (mladinci),

•  X1 - Filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (člani),

•  X1J - Filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (mladinci).

Državno prvenstvo 2006  sta finančno podprla Hibisco, d. o. o., Ljubljana, in
Metronic Komet, d. o. o., Trbovlje.

Vabljeni!

32

november 2006

MAKETARSTVO

Heinkel He 111 H-6 (Revell, kat. št. 04377, M 1 : 72)

PRIMOŽ DEBENJAK
Foto: A. Kogovšek

Heinkel He 111 je bil eden najpo¬
membnejših nemških bombnikov 2. sve¬
tovne vojne. Nastal je kot večnamensko
vojaško in potniško letalo, in sicer na
podlagi izkušenj, ki jih je podjetje Hein¬
kel zbralo s hitrim enomotornim pot¬
niškim letalom He 70. V tistem času ni
bilo pravega trga za čisto potniška letala,
zato so proizvajalci letal večinoma vzpo¬
redno razvijali potniške in bombniške
različice. Tako so, recimo, pri Douglasu
uporabili enaka krila in repne površine
za potniško letalo DC-2 in za sicer ne¬
uspešni bombnik B-18. Boeingovo višin¬
sko potniško letalo stratoliner je imelo
krila »leteče trdnjave« B-17, pri razvoju
poznejših različic B-17 pa so uporabili
navpične repne površine stratolinerja.
Širjenje vojske in ponovna uvedba le¬
talstva v času nacizma sta tudi obetala
dober zaslužek z razvojem vojaških le¬
tal. He 111 naj bi bil začasna rešitev za
prehodno obdobje do razvoja zmoglji¬
vejših letal, ki pa jih potem iz različnih
vzrokov ni bilo, tako da je He 111 ostal v
oborožitvi do konca vojne.

Prvi prototip je krstni let opravil
januarja 1935. Poganjala sta ga dva 12-
valjna motorja BMW VI s 650 KM. Kri¬
la in repne površine so imele eliptično
obliko, podvozje pa je bilo uvlačljivo.
Načrtovana različica He 111 A naj bi
imela podobne motorje kot prototipi,
a so bili prešibki. Tako je bila prva iz¬
peljanka, ki je šla v serijsko proizvodnjo,
He 111 B. To je bil bombnik, ki sta ga
poganjala vrstna motorja Daimler-Benz
DB 600. Podoben je bil tudi He 111 D,
medtem ko je bil He 111 C potniško le¬
talo z motorji BMW VI, ta naj bi bil tedaj
najhitrejše potniško letalo. Različica He
111 E je imela Junkersove motorje jumo
211. Pri He 111 F pa so vpeljali drugač¬
no, poenostavljeno obliko krila, ki jo je
bilo laže izdelovati in so jo obdržali do
konca proizvodnje. He 111 G je bil spet
potniška različica, ki so jo lahko po¬
ganjali različni motorji. Nato je sledila
nova preobrazba: namesto stopničaste¬
ga nosu so razvili povsem zastekljeno,
asimetrično kabino, ki so jo brez kore¬
nitejših sprememb obdržali do izteka
proizvodnje leta 1944. Ob začetku vojne
so vzporedno izdelovali dve različici:
He 111 Hz motorji jumo 211 in He 111
P z motorji DB 601. Proizvodnja različi¬
ce P se je kmalu iztekla, ker so motorje
DB 601 potrebovali za lovska letala, He
111 H pa so v različnih podrazličicah iz¬
delovali do izteka proizvodnje. Heinkel
He 111 so uspešno preizkusili v Španiji,

mi 1

kjer so uporabljali različice B, D in E. Z
največjo hitrostjo okoli 400 km/h je bil
hitrejši od vseh nasprotnikovih lovskih
letal, razen polikarpova 1-16.

Izpeljanka H-6 se je pojavila leta 1941
in je bila najštevilčnejša različica He
111. To je bil prvi He 111 z izboljšanim
motorjem jumo 211 F, ki je ob vzletu do¬
segel moč 1340 KM, in s propelerjem s
širokimi lesenimi kraki. Tudi kapa take¬
ga propelerja je bila malo daljša. He 111
H-6 je bil lahko bombnik, torpednik ter
transportno ali vlečno letalo za jadralce.
Letala te izpeljanke so imela zelo različ¬
no oborožitev: v nosu strojnico MG 15,
kalibra 7,92 mm, ali 20-mm top MG FF,
eno strojnico na hrbtnem položaju, eno
v zadnjem delu trebušne gondole, dosti¬
krat po eno v vsakem od obeh zadnjih
bočnih oken, spredaj v trebušni gondoli
pa strojnico, top ali pa nobene oborožit¬
ve. Nekatera letala so imela tudi strojni¬
co v repnem konusu.

Maketa

Gre za popolnoma novo maketo, ki
je prišla k nam po zaslugi plodnega so¬
delovanja med Revellom in Hasegawo.
Ta ugledni japonski proizvajalec je ma¬
keto izdal v več različicah, Revell pa je
prevzel najpogostejšo - H-6, kar je se¬
veda razveseljivo, saj gre za zelo razšir¬
jeno letalo z raznolikimi kamuflažnimi
shemami. V škatli najdemo nalepke za
štiri letala: 1H+FN s standardno zeleno
kamuflažo in belimi taktičnimi ozna¬
kami za sredozemsko bojišče, 5J+HN z
neobičajno zimsko kamuflažo (zelene
zgornje površine kril in bel trup), 5J+RT
z zeleno kamuflažo zgoraj in črnimi
spodnjimi površinami ter letalo S7+FA
z lisasto kamuflažo. Za vsa štiri letala so

na voljo tudi znaki enot, pri čemer pa se
zdi, da S7+FA ni imel znaka enote pod
nosom. Med štirimi možnostmi sem se
odločil za to letalo, ker je najbolj zanimi¬
vo pobarvano in sem imel na voljo tudi
dve fotografiji.

Maketa je zelo kakovostna in točna,
zaradi konfiguracije letala in zapleteno¬
sti barvanja okvirjev zasteklitve bržkone
ni najbolj primerna za čiste začetnike,
vendar pa tistim z osnovnimi spretnost¬
mi in izkušnjami ne bo povzročala več¬
jih preglavic. Površinski detajli so prika¬
zani v obliki ugreznjenih linij, ki se zdijo
precej izrazite, a ne toliko, da bi motile.
Na voljo sta dve vrsti izpušnih cevi (v
škatli pa je še tretja, ki za H-6 ne pride v
poštev), pa še različne vrste zasteklitve
trebušne gondole in obe vrsti okroglega
sprednjega dela zasteklitve kabine.

V škatli najdemo zabojnike za bom¬
be, ki jih lahko namestimo v notranjost
trupa (v njih so 250-kilogramske bom¬
be visele z repi navzdol), z malo truda
lahko odpremo tudi jašek za bombe. V
ta namen je treba skrbno razrezati vra¬
ta, kar je pravilno prikazano v navodi¬
lih. Na voljo so tudi zunanji nosilci za
bombe. Notranjost trupa je kar dobro
detajlirana, notranjost pilotske kabine
pa se zdi malce, a vendarle ne preveč,
poenostavljena. Tudi za sprednji par
oken so na voljo prozorni deli, ki jih
moramo pobarvati, ker bombniške raz¬
ličice tam niso imele oken. Drsno okno
nad pilotovim sedežem je odlito pose¬
bej, tako da ga lahko odpremo. Manj iz¬
kušenim maketarjem utegne nekaj pre¬
glavic povzročati zapleteno podvozje, a
v celoti gledano, to ni prezahtevna ma¬
keta, tako da jo spričo njene kakovosti
toplo priporočam vsem, ki jih to letalo
zanima.

33

november 2006

ELEKTRONIKA

rCDi

DlGIlRLM FE i SERVOriEHFHUZni

JANKO RANT

V zadnjih nekaj letih so se servome-
hanizmi izrazito spremenili, tako po ve¬
likosti kot po hitrosti delovanja in moči.
Zadnji dosežek, znan kot digitalni ser-
vomehanizem, je še korak naprej v raz¬
voju. Digitalni servomehanizmi imajo
pomembne prednosti v delovanju v pri¬
merjavi s standardnimi, nekaj pa je tudi
pomanjkljivosti. S tem sestavkom bom
poskusili na preprost način pojasniti
pozitivne in negativne lastnosti digital¬
nih servomehanizmov in celo razbliniti
nekatere mite.

Za začetek razjasnimo, da je digitalni
servo povsem enak standardnemu. Raz¬
lika je v mikroprocesorju, ki analizira
prihajajoči signal iz sprejemnika in kr¬
mili motor. Zmotno je mišljenje, da so
digitalni servomehanizmi konstrukcij¬
sko drugače zasnovani kot standardni.
Digitalni servomehanizmi imajo enake
motorje, zobnike in ohišja ter, kar je
najpomembnejše, imajo tudi povratni
potenciometer, .prav tako kot standard¬
ni servomehanizmi, razlikujejo pa se v
obdelavi prihajajočega signala iz spre¬
jemnika, v krmiljenju obračanja ročice,
zagonskem toku motorja, imajo manjše
območje mrtvega signala, večjo resolu¬
cijo in tvorijo ogromen moment držanja
položaja.

Standardni servomehanizem v miro¬
vanju do motorja ne posreduje nobene
moči. Ko je sprejet signal za premik mo¬
torja ali se na ročici servomehanizma
pojavi neka nasprotna sila, se servome¬
hanizem odzove s pošiljanjem napaja¬
nja/napetosti na motor. To napajanje,
ki je v bistvu največja (priklopna) na¬
petost, se pošilja v pulzirajoči obliki kot
vklop oziroma izklop s frekvenco 50
ciklov na sekundo. S spremembo dolži¬
ne trajanja impulza ustvarimo efekt kr¬
miljenja napetosti. Z večanjem dolžine
impulza se veča napetost in s tem po¬
sledično hitrost pospeševanja krmilne
ročice v novi položaj, dokler do motor¬
ja ne pride polna napajalna napetost.
Proces je ravno nasproten, ko povratni
potenciometer posreduje informacijo
elektroniki servomehanizma, da je ta
dosegel želeni položaj. Napetostni im¬
pulzi se skrajšujejo, na ročici se pojavi
pojemek in hitrost se zmanjšuje, dokler
na motorju ni več nobene napetosti in
se motor ustavi.

Verjetno je zdaj že jasno, da kratki
impulzi napetosti motorju ne dajo kaj
dosti spodbude za gibanje, medtem ko
ga daljše obdobje napajanja s polno na¬
petostjo bolj spodbuja k gibanju. To po-

34

Standardni servomehanizem ima poseben
logični čip in časovne komponente ter stan¬
dardni 30-žičnipriključni vodnik.

meni, da je servomehanizem zelo slabo
odziven pri majhnih odklonih krmil¬
nih površin. Standardni servomehani¬
zem se v praksi na zelo majhne odklone
krmilne ročice na oddajniku sploh ne
odziva.

Prednosti digitalnih
servomehanizmov

Sprejemnemu signalu je mogoče
prek mikroprocesorja aplicirati predna-
stavljene parametre še pred pošiljanjem
impulzov do motorja. To pomeni, da

Digitalni servomehanizem ima mikroproce¬
sor, kateremu takt daje kristal, FET-ojačeval-
nik in močnejši 50-žični priključni vodnik.

lahko dolžino impulza in s tem velikost
poslane napetosti za aktiviranje motorja
prilagodimo z mikroprocesorjevim pro¬
gramom in ga s tem uskladimo z našimi
potrebami ter optimiramo.

Digitalni servomehanizem pošilja
impulze do motorja s precej večjo frek¬
venco. Če standardni servomehanizem
krmili motor s 50 impulzi na sekundo,
ga digitalni kar s 300 impulzi na sekun¬
do. Prav tako se dolžina impulza skrajša
v neposrednem razmerju z višjo frek¬
venco, ker ga procesor pošilja pogoste¬
je. Pogostejši signal pa laže spravi mo-

Standardni servomehanizem

Diag. 1

= / cikel (20 milisek.)

Diag. 2

= 1 cikel (20 milisek.)

S'

Diag. 3

= 1 cikel (20 milisek.)

Digitaln i servo m ehan izern

- 1 cikel (20 milisek.)

I cikel (20 m  ilisek.)

Diag. 1

/ cikel (20 milisek.)

Diag. 2

Diag. 3

Diagram 1 - stanje mirovanja

Diagram 2 - kratka dolžina impulza, nizka napetost do motorja
Diagram 3 - daljša dolžina impulza, večja napetost do motorja

Diagrami prikazujejo dva cikla z impulzom vklop-izklop.

november 2006

TIHI

ELEKTRONIKA

tor v gibanje. To pomeni, da se motor
hitreje odziva na ukaze, ker se prenos
impulzov za pospeševanje in pojemanje
oblikuje veliko pogosteje. Zaradi tega
ima digitalni servomehanizem zmanj¬
šan mrtvi pas signala, hitrejšo odziv¬
nost, hitrejše in bolj gladko pospeševa¬
nje in pojemanje, boljšo resolucijo in
večjo moč.

Mikrosekunde

Primerjava digitalnega in standardnega ser-
vomehanizma

Graf prikazuje primerjavo širine
mrtvega pasu med dvema Futabinima
servomehanizmoma z enakimi speci¬
fikacijami. Kot je razvidno, ima S9450
manjšo širino mrtvega pasu in dostavlja
več moči znatno prej kot S9402.

Praktično to pomeni, da če hoče
neka sila premakniti krmilno ročico
S9450 iz trenutnega položaja, bo odziv
bistveno hitrejši, več moči/napetosti
bo zgodneje dostavljene. Vse skupaj se
odraža v večjem momentu držanja po¬
ložaja in točnejšem nastavljanju.

Samo ena pomankljivost

Edina slaba lastnost digitalnih ser-
vomehanizmov, glede na vse prednosti,
je poraba energije. To je tudi normalno,
saj do motorja dovajamo več energije,
s čimer se posledično mora povečati
tudi poraba. Glede na to, da se kapacite¬
ta akumulatorjev v istih okvirih stalno
povečuje, večja poraba ne bi smela biti
problem. Pazimo samo na to, da vgradi¬
mo akumulatorje z največjo kapacite¬
to, kar nam jih dovoljuje razpoložljivi
prostor (masa). Priporočljivo je vgradi¬
ti monitor napetosti za spremljanje sta¬
nja akumulatorjev, in če je le mogoče,
pred vsakim poletom akumulatorje na¬
polniti.

Zdaj je jasno, da bodo po digitalnih
servomehanizmih posegali predvsem
modelarji, ki zahtevajo natančno in hi¬
tro odzivnost krmilnih površin tudi pri
najmanjših odklonih.

Vir:

Internet, http://www.futaba-rc.com/servos/
digitalservos.pdf

november 2006

iCZ>i

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse
Timove načrte. Cena vsakega je 1000 SIT.

TIMOV NAČRT 1
TIMOV NAČRT 2
TIMOV NAČRT 3
TIMOV NAČRT 4
TIMOV NAČRT 5
TIMOV NAČRT 6
TIMOV NAČRT 7
TIMOV NAČRT 8
TIMOV NAČRT 9
TIMOV NAČRT 10
TIMOV NAČRT 11
TIMOV NAČRT 12
TIMOV NAČRT 13
TIMOV NAČRT 14
TIMOV NAČRT 15
TIMOV NAČRT 16
TIMOV NAČRT 17
TIMOV NAČRT 18
TIMOV NAČRT 19
TIMOV NAČRT 20
TIMOV NAČRT 21
TIMOV NAČRT 22
TIMOV NAČRT 23
TIMOV NAČRT 24
TIMOV NAČRT 25
TIMOV NAČRT 26
TIMOV NAČRT 27
TIMOV NAČRT 28
TIMOV NAČRT 29
TIMOV NAČRT 30

- motorni letalski RV-model basic 4 star

- RV-jadrnica lipa I

- RV-jadralni model HOT-94

- polmaketa letala cessna 180

- RV-model katamarana KIM I

- Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

- RV jadralni model HOT-95

- Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

- tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

- polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis

- jadralni RV-model gita

- racoon HLG-3

- akrobat 40, trenažni motorni RV-model

- maketa vodnega letala utva-66H

- RV-model trajekta

- spitfire

- trener 40

- lupo, elektromotorni RV-model

- P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje

- potepuh, RV-model motorne jahte

- bambi, šolski jadralni RV-model

- Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

- e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom

- P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

- messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje

- RV-polmaketa aeronca L-3

- fokker E III, RV park-fly polmaketa

- vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi

- Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče

- maketa bagra CAT 262

TIM NA ZGOŠČENKAH

Celotna letnika revije TIM
2003/04 in 2004/05
lahko dobite shranjena
tudi na zgoščenkah.

Cena posamezne je 1.000 SIT

VLOŽNA MAPA
ZA SHRANJEVANJE
REVIJE TIM

Za bralce revije TIM smo pripravili novost -
vložno mapo za shranjevanje kompletnega letnika

(10 številk) revije TIM.

Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih
shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri
lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju žele¬
nih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene
izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima
še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za grad¬
njo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka.

Poseben sistem v mapi z žičnimi vpenjali
omogoča preprosto vpenjanje ali izvlačenje
posameznih izvodov revije.

Na hrbtu mape je prazen prostor za naved¬
bo letnika, kar omogoča pregledno razvrsti¬
tev večjega števila vložnih map.

TIM

M ■ ,

J

X

Cena ene mape je 1.000 SIT.
Naročite jih lahko na brezplačni
telefonski številki 080 17 90
ali na spletu: www.tzs.si

35

Vklop luči še nekoliko drugače

JERNEJ BOHM

Elektronika je nameščena v ohišje svetilke nad vrati z ogledalom.
Vklapljamo jo z enim od stikal. Z istim stikalom prižgemo tudi luč
za vrati.

Način priključitve elektronike na že obstoječo inštalacijo. S stikalom
S 1 prižigamo obe žarnici, vendar dodatno CZ 1) le s kratkotrajnim
izklopom. Z več zaporednimi izklopi dosežemo, da se tudi žarnica
Z 1 prižiga enako kot Z 2. Spremembo načina delovanja prekličemo
s popolnoma enakim postopkom.

Čeprav sem podobno te¬
matiko že obravnaval v lanski
6. številki revije TIM, je tokrat
opisani način prižiganja luči
vendarle drugačen. Uporab¬
ljena je ideja, ki sem jo prvič
obdelal v knjigi Elektroni¬
ka v domači delavnici (TZS,

2000). Marsikdo bo ob prebi¬
ranju prispevka pripomnil, da
je s prižiganjem in ugašanjem
luči vse že dorečeno - vsaki
svetilki je nekje prigrajeno
stikalo, s katerim jo prižiga¬
mo in ugašamo. Tam, kjer je
elektrika (električna žarnica)
ravnokar dobila domovinsko
pravico (ali recimo leta 1930),
bi trditev utegnila biti celo
pravilna. Današnji človek, sez¬
nanjen z možnostmi sodobne
tehnologije, pa zagotovo ni
zadovoljen zgolj z osnovnimi
rešitvami. Prepričljiv dokaz
za to je izredno razvejena in
izpopolnjena električna inšta¬
lacija pri novogradnjah. Očit¬
no skušamo svoje domovanje
čim bolj avtomatizirati. Hiše
ne razsvetljuje več ena sama
žarnica, pač pa množica sve¬
tilk, ki jih moramo na nek na¬
čin krmiliti.

Da bi na steno v dnevni
sobi pritrdili približno enako
množico stikal, kot imamo
svetilk, ne pride v poštev. Po drugi strani
pa mora projektant ves čas paziti na raci¬
onalno izkoriščanje energije. Naročniku
mora ponuditi tako razkošno razsvetlja¬
vo, kot tudi možnost posamičnega vklo¬
pa najmanj pomembne žarnice. Treba je
najti najprimernejši način, kako realizi¬
rati vse načrtovane funkcije.

Med nedavno adaptacijo stanovanja
sem moral določiti način prižiganja sve¬
tilke nad velikim ogledalom, ki hkrati
predstavlja tudi vrata kopalnice. Zaradi
že omenjenega problema stikalo, name¬

njeno zgolj tej svetilki, ni bilo sprejem¬
ljivo; predvideval sem, da se bo le redko
uporabljala. Hkrati je logično, da bi tudi
to pomožno svetilko lahko prižigali in
ugašali z istim stikalom kot luč v kopal¬
nici. Toda kako doseči, da (nova) žarnica
zagori le takrat, ko želimo v ogledalu pre¬
veriti, kako se nam poda ta ali drugi kos
oblačila, večino časa, ko se zadržujemo v
kopalnici brez dnevne svetlobe, pa ne?
Rešitev ni tako zahtevna, da je ne bi zmo¬
gli realizirati v »domači delavnici«, po¬
drobneje pa je opisana v nadaljevanju.

Elektronsko vezje

Ne preseneča, da je v
vezju uporabljen mikrokon-
troler, logične probleme pač
najenostavneje rešujemo s
programsko opremo, torej ne
več z množico čipov, tranzi¬
storjev, uporov, kondenzator¬
jev in drugih dobro znanih
elementov iz elektrotehnike.
Te elemente bomo tudi v
prihodnje še vedno uporab¬
ljali, vendar v spremenjeni,
t. i. vmesniški vlogi, zgolj za
prilagajanje napetostnih in
močnostnih nivojev. V našem
primeru moramo mikrokon-
trolerju, ki lahko sprejema
zgolj signale z največ 6,5 V
(dosti drugače ni pri drugih
tipih mikrokontrolerjev), ne¬
nehno »sporočati« prisotnost
omrežne napetosti (230 V f )
ter v danem trenutku signa¬
lizirati z 0 do 5-voltno logiko
vklop releja (12 V) s porabo,
ki bolj ali manj presega zmož¬
nosti čipa. Prvo vmesniško
nalogo rešujeta upora R 5 in
R 7, drugo tranzistorski oja¬
čevalnik (T 1). Pravzaprav je
upor R 7 povsem nepotre¬
ben, njegovo prisotnost bodo
pozdravili predvsem razvojni-
ki. Vsekakor zanimiva rešitev,
ki spretno izkoristi prenapetostno zašči¬
to PIC-vhoda. Z dovolj velikim uporom
moramo zgolj omejiti tok (30 gA).

Preostali elementi skrbijo za napa¬
janje. Potrebujemo +12 V za močnostni
del vezja (za delovanje releja A) in +5 V
za logiko (čip Ul).  Ker tako rele kot mi-
krokontroler delujeta v precej širokem
napetostnem območju, smemo upora¬
biti najpreprostejše napajalno vezje z
zenerjevima diodama (D 3 in D 4). Ker
dioda D 4 prevzema le slabe 4 %  napeto¬
sti iz javnega omrežja, ostanek večinoma
prestreza paralelni stik kondenzatorjev
C 1 in C 2. Od vrednosti njune kapaci-
tivnosti je odvisno, koliko električne¬
ga toka (bremena) zmore tak preprost
napajalnik. Prispevek upornosti R 4 je
tu skoraj zanemarljiv. Ta upor poskrbi
zgolj za hitro praznjenje kondenzator¬
jev ob izklopu, kar prispeva predvsem k
varnejši uporabi vezja: še prej kot nam
uspe razstaviti svetilko, se napetost na
prej omenjenih kondenzatorjih že to¬
liko zniža, da ne pomeni več posebne
nevarnosti ob dotiku z roko (razen, če
nam ne uspe svetilko razstaviti v eni ali
dveh sekundah).

36

november 2006

mi 3

230U

ELEKTRONIKA

Kaj pa upor R 2? Ta ima svoj pravi
pomen le v trenutku priklopa na omrež¬
no napetost, saj omeji vklopni tok. Kljub
vsemu se lahko prav neprijetno segreje,
zato dosledno upoštevajmo vrednosti,
ki so zapisane v seznamu materiala.

Ena izmed nalog usmernika (+5 V)
je, da zagotovi neoporečno napajanje
mikrokontrolerja še kaki 2 sekundi po
izključitvi omrežne napetosti. V tem
času mora mikrokontroler zaznati iz¬
klop napajanja in novo stanje shraniti za
primer, ko uporabnik izvede postopek
kratkotrajnega izklopa luči. Pri tem je
poraba U 1 skoraj zanemarljiva, glavno
breme je (pritegnjeni) rele, zato mora
programska oprema takoj, ko zazna iz¬
klop omrežnega napajanja, prekiniti na¬
pajalni tokokrog releja. V nasprotnem
primeru bi morali precej povečati vred¬
nosti kondenzatorjev in »predimenzio¬
nirati« diode.

Vsak kratkotrajni izklop stikala (S 1)
izmenoma vklaplja (seveda, ko je vzpo¬
stavljeno omrežno napajanje) in izklap¬
lja rele A in s tem tudi svetilko Z 1. Če
pa izvedemo več izklopov drugega za
drugim, spremenimo vklopni režim sve¬
tilke Z 1 (»pomožne« žarnice v svetilki
nad vrati kopalnice). Sprememba reži¬
ma pomeni, da se bo rele A vklopil vsa¬
kokrat, ko vezje dobi napajanje. Tedaj
bo svetilka Z1 zasvetila takoj, ko bomo
vključili stikalo, torej bo delovala ena¬
ko kot tista v kopalnici (Z 2). Ob spre¬
membi režima se njegovo stanje shrani
v EEPROM-pomnilnik mikrokontrolerja.
Režim lahko kadarkoli zamenjamo z več
zaporednimi kratkimi izklopi.

Dodatno možnost načina delovanja
svetilke z žarnico Z 1 smo uresničili
zgolj s programsko opremo, kar je lep
primer, kako možnost programiranja
poveča vrednost in uporabnost izdelka.

Priznati moramo, da bi opisano pri¬
žiganje in ugašanje žarnice Z 1 lahko iz¬
vedli tudi brez mikrokontrolerja, a bi za
to morali uporabiti kar nekaj čipov. Tako

pa je vse skupaj vprašanje nekaj deset
programskih vrstic. V podrobnosti pro¬
gramske opreme se ne bomo spuščali.
Celotni program, ki poleg lastnega za¬
gona skrbi za svoje zanesljivo delovanje
in hkrati opravlja zahtevane naloge, je
shranjen v datoteki LUC2X.HEX.

Varovalka V 1 (0,315 A) je dimenzi¬
onirana za Z1 = 20 W. Rele (iz seznama
materiala!) sicer dovoljuje priključitev
bremen moči do 200 W.

Varistor Va 1 je običajna prenape-
tostna zaščita elektronike. Morda res
nekoliko potratna, a vse skupaj bomo
vendarle prižigali in ugašali v močno
induktivno pobarvanem okolju varčnih
luči. To je tudi vzrok, da smo uporabi¬
li rele in ne cenejši triak. Poleg tega se
tako izognemo precej nevšečnostim za¬
radi težko opisljivega bremena v času
vklopa.

LUC2X.HEX (Checksum = 0x1224)

:020000040000FA

:020000002028B6

:020008000900ED

:10001000320030002D00300039002D003000360055
:10002000540041004C004E004F005F00470052005A
:10003000450054004A0045005F0076003000310062
:1000400083018B130B130730990030309000831617
:100050000F30810012309F003A3085008301850106
:10006000A0011030A800AC00AA01A901AB01AE01AB
:10007000AD01 AF0101309F006400A52041208F2019
:100080003C289F180800A018552820194D281F1536
:100090009F11 A10F08009F1420159F180800201120
:1000A0001E08A7006520A0140800A0195D281F15D0
:1000B0009F15A10F08009F14A0159F180800A011FC
:1000C0001E08A6007A20A01008002708A907031818
:1000DOOOAAOAA80B0800AAOCA90CAAOCA90CAAOC25
:1 OOOEOOOA90CAAOCA90C2908ABOOAA01A90110307F
: 10OOFOOOA80008002608AD070318AE0AAC0B0800DC
:1OO1O00OAEOCADOCAE0CAD0CAEOCADOCAEOCAD0C23
:100110002D08AFOOAE01AD011030AC000800201872
:1001200094280511051008002B08803C031C0515B8
:100130002B084E3C031805112F08803C031C0514A6
:100140002F084E3C031805100800851 DAD282E30E1
:10015000A200A30B0800201408002E30A300A20B5D
:0601600008002010080059
:02400E00DC3F95
:00000001FF

Še beseda o uporih. Na večini se ne
sprošča niti 0,25 W, pa moramo nemalo¬
krat vseeno uporabiti nekoliko močnej¬
še. Zakaj? Poleg moči proizvajalec dolo¬
či tudi največjo dovoljeno napetost med
njegovima priključkoma, in ta je pri 0,25
W uporih preskromna za 325 V, s koli¬
kor jih teoretično vezje »preizkuša«.

Izdelava

Tiskano vezje izdelamo po predlogi.
Nima prevez in je dovolj enostavno, da
ga izdelamo celo brez fototehnologije,
torej prostoročno v domači delavnici.
Pri razvrščanju elementov je v pomoč
risba, ki nazorno prikazuje njihovo na¬
mestitev. Za namestitev mikrokontroler¬
ja U 1 lahko uporabimo podnožje, ni pa
obvezno. Če se odločimo za namestitev
podnožja, vgradimo najkakovostnej¬
še, da kasneje zaradi nekaj tolarjev ne
bomo obžalovali svoje odločitve. Iskanje
nezanesljivih kontaktov je namreč pre¬
cej nehvaležno in zamudno opravilo!

Posebnost je kondenzator C 3 in
uporabiti moramo takega za površinsko
montažo (velikost 1206). Prispajkamo
ga na spodnjo stran tiskanega vezja, ne¬
posredno pod mikrokontroler U 1. Pre¬
pričan sem, da ta pristop zagotavlja naj¬
boljši način za blokiranje procesorskega
čipa in je najučinkovitejša zaščita mikro¬
kontrolerja pred električnimi motnjami
v napajanju. Omenili smo, da bomo vez¬
je po vsej verjetnosti uporabljali v nepo¬
sredni bližini luči, in to luči z ne tako za¬
nemarljivo majhnimi dušilkami, ki vsaj
ob vklopu (in seveda izklopu) ustvarjajo
neprijetne električne impulze.

Tiskano vezje je izvedeno za vgradnjo
v svetilko italijanskega proizvajalca Ese-
dra-Targetti (www.esedralight.it), ki ga
pri nas zastopa ljubljansko podjetje Arca-
dia. Glede na to, da je svetilka prirejena
za 14-W žarnico tipa T5/G5 (Osram), lah¬
ko pričakujemo, da lahko predlagano TIV
vgradimo skoraj v vsako drugo svetilko z

Prototipno vezje v času testiranja

37

ELEKTRONIKA

Montaža kondenzatorja C3

V izvedbenem primeru je vezje za malce drugačno prižiganje luči vgrajeno kar v ohišje svetil¬
ke, skupaj z elektroniko za napajanje žarnice T 5.

enako žarnico. V nasprotnem primeru bomo pač prisiljeni nari¬
sati lastno tiskanino, kot tudi tedaj, ko nameravamo vezje upora¬
biti kako drugače. Namesto svetilke Z 1 lahko priključimo npr.
ventilator.

Pri vgradnji elektronike v ohišje svetilke si moramo zares
dobro ogledati originalni način povezave, ker ga moramo na¬
tančno reproducirati ob nekoliko spremenjeni legi elektroni¬
ke svetilke. V ohišju je navadno še dovolj prostora za opisani
dodatek.

Čip U 1 moramo prej obvezno programirati, sicer naprava
ne bo delovala. Če nimate možnosti za programiranje Microc-
hipovega mikrokontrolerja PIC12F675, obljubljam naročnikom
revije TIM brezplačno pomoč (programiranje) še eno leto po
izidu prispevka, vendar le za osebno uporabo izdelka.

Vezje deluje brez posebnega uglaševanja že ob prvem pri¬
klopu na omrežje. Če bi vendarle kaj zatajilo, z voltmetrom
najprej preverimo obe napajalni napetosti (+5 V in +12 V). Z
razumevanjem sheme zlahka sledimo poti, ki nas pripelje do
napake.

Vsekakor je zelo priporočljivo, da tiskanino še pred spajka-
njem pregledamo z lupo. Enako preverimo tudi kakovost spaj-
kanja. Končno preverimo še pravilno namestitev (orientacijo)
mikrokontrolerja, tranzistorja, elektrolita in diod.

Ker vezje napajamo neposredno iz omrežja 230 V, je doti¬
kanje vezja med delovanjem izredno nevarno, celo smrtno ne¬
varno! Če niste vešči ravnanja s tovrstno elektroniko, prosite
za pomoč izkušenega elektronika ali vsaj električarja. Ne avtor
prispevka in ne uredništvo revije tu ne prevzemata odgovorno¬
sti. Upoštevajte nasvet, nevarnost je resna!

Da bi zmanjšali nevarnost udara visoke napetosti ob doti¬
ku, ničelni vodnik priključimo na sponko K 2/2, fazo pa na K
2/1. Pri priključitvi svetilke Z 1 upoštevajte tudi navodila pro¬
izvajalca! V vsakem primeru vezje obvezno vgradimo v varno
ohišje. V pomoč objavljamo tudi ta načelni vezalni načrt.

r n i k

epoksidne smole, lepila,
steklene tkanine, karbon,
ločilci, polnila...

Mirnik TG, d. o. o.

Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana
www.mirnik.si
e-pošta: info@mirnik.si

Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro
na telefon 01/54 654 14.

38

Uporaba

Če želimo v nekem prostoru ločeno prižigati dvoje svetilk,
potem pač potrebujemo dvoje stikal - a zadostuje že eno samo
stikalo, kar smo spoznali v tem prispevku. Vezje lahko skoraj
brez spremembe inštalacije uporabimo za prižiganje dodatnih
žarnic, na primer nad toaletno mizo ali nad delovno mizo v de¬
lavnici.

Vezje lahko uporabimo tudi za nekoliko zagonetno priži¬
ganje žarnice. Tisti, ki prebivamo v blokih, imamo shrambo
v kletnih prostorih navadno brez električne napeljave. Če si
izprosimo (manjkajoči) podaljšek razsvetljave, lahko nanj pri¬
ključimo elektronsko vezje in žarnico tako, kot je opisano. Luč
bo v shrambi zagorela šele po kratkotrajnem izklopu.

Isto vezje lahko uporabljamo tudi za vklop ventilatorja.
Možnosti za uporabo je res veliko, nekaj jih najdete tudi v uvo¬
du omenjene knjige!

A/ovo n a ttfu

BREZKRTAČNI MOTORJI IN KRMILNIKI WELGARD

Na slovenski trg prihajajo kakovostni in cenovno ugodni brez-
krtačni motorji, krmilniki vrtljajev in akumulatorji Li-po kitaj¬
skega proizvajalca Welgard. Motorji z oznakami A se ponašajo
s podobnimi lastnostmi kot priljubljeni motorji AXI, vendar
za bistveno nižjo ceno. Motor A2212 (primerljiv z motorjem
serije AXI2212) v kompletu z 18-A krmilnikom stane le 8.982
SIT. Na zalogi so motorji serij 2814, 2820, 4120, 4130, 5330, 53-
40 do 6 kW motorja A7050 ter krmilniki 30, 40, 45, 65, 70, 80,
100, 120 do 200 A krmilnika do 12S Li-po. Cena 6-kW paketa z
motorjem in krmilnikom je 80.982 SIT.

Mibo modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10,1370 Logatec,
tel.: 01 / 759 01 01,
e-pošta: trgovina@mibomodeli.si,
http:// trgovina.mibomodeli.si

november 2006

mr

ZA SPRETNE ROKE

Papirni lampifon

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

Na podoben način kot skodelico iz
časopisnega papirja lahko izdelate tudi
lampijon. Uporabite papir z vdelanimi
listi ali travami. Potrebujete plastično
napihljivo žogo, žico za vrhnji obroč in
obešalo, lepilo za tapete, čopič, okrogle
in ščipalne klešče ter papir z vgrajenimi
rastlinskimi deli (slika 1).

Ko je lampijon popolnoma posušen,
spustite zrak iz žoge in jo skozi odprti¬
no lampijona odstranite (slika 4). Če je
odprtina premajhna, jo lahko razširite s
približno desetimi zarezami.

Slika 4. Odstranjevanje žoge

Slika 1. Potrebščine za izdelavo lampijona

Žogo prelepite z dvema do tremi
plastmi papirnih kosov. Površino zgladi¬
te z roko (slika 2). Na vrhu pri ventilu
pustite odprtino s premerom približno
8 cm. Papir posušite s sušilnikom za lase
(slika 3)-

Če odprtine po obodu niste zarezali
pri odstranjevanju žoge, jo enakomer¬
no zarežite, preden vstavite ojačitveni
obroč (slika 5).

Slika  5. Zareze ob odprtini

Žico debeline 0,8 ali 1,0 mm navij¬
te okrog kozarca premera približno
12 cm (slika 6). Obroč mora imeti v
vsakem primeru premer za 3-4 cm več¬
ji od premera odprtine. Kozarec ovijte
3-5 krat, da bo obroč dovolj trden. Kon¬
ca žice spiralno ovijte okrog združe¬
nih obročev, da jih povežete in utrdite
(slika 7).

Slika 2. Lepljenje kosov papirja na žogo

Slika 3■ Sušenje papirnega lampijona Slika 6. Navijanje žice za ojačitveni obroč

3

november 2006

mi

Slika 7. Izdelava ojačitvenega obroča

Obroč vtaknite v odprtino pod za¬
reze. Zarezani rob odprtine premažite
z lepilom za tapete. Žareze zapognite
okrog obroča in prilepite na notranjo
stran lampijona tako, da vlepite ojačitve¬
ni obroč (slika 8).

Slika 8. Vstavljanje ojačitvenega obroča

Odrežite približno 20 cm žice. Na
koncih z okroglimi škarjami naredite za¬
vihke (slika 9). Poravnajte žico. Zavihke
vtaknite pod obroč. Obesite lampijon.

Slika 9■ Izdelava obešala

Slika 10.
Lampijon

39

IZDELEK ZA DOM


jjjj jjjjjj

MARIJAN KRAJNČAN

Tehtnico kot pripomoček za merje¬
nje uporabljamo na najrazličnejših po¬
dročjih. Deluje na principu Zemljine
težnosti. V šoli jo pogosto potrebuje¬
mo pri pouku kemije, fizike ali tehnike.
Tehtnico, navadno vzvodno, vzmetno ali
takšno na baterije, si lahko kupimo ali
pa si jo izdelamo sami. V nadaljevanju
sledi navodilo za izdelavo tehtnice, ki so
jo izdelovali učenci pri pouku tehnike
in tehnologije v osmem razredu. Takšna
tehtnica je primerna tudi za modelarje.

Gradiva

Za izdelek uporabimo trši les, po
možnosti z lepo teksturo. Prikazana
tehtnica je narejena iz češnjevega lesa.
Najbolje je, da nam letvice zanjo naža-
ga mizar, hkrati pa na mero odreže tudi
podstavek iz masivnega lesa. Seveda
lahko letvice kupimo tudi v vsaki večji
prodajalni z lesnimi polizdelki ali z mo¬
delarskim materialom. Za skodelici za
tehtanje uporabimo pokrovčke kozar¬
cev za vlaganje. Ploščici za kontrolo rav¬
novesja izdelamo iz koščka bele ploče¬
vine, iz 2 mm debele žice pa kazalec in
osi. Sestavne dele zlepimo z belim lepi¬
lom za les. Potrebujemo še šest lesnih vi¬
jakov 3,5 x 10 mm za pritrditev skodelic
in merilnika ravnovesja. Končan izdelek
prelakiramo ali prebarvamo z ustrezni¬
mi laki na vodni osnovi.

Orodje in pripomočki

Za zarisovanje sestavnih delov in
prenos mer na material potrebujemo

risalni pribor. Razrez sestavnih delov
opravimo z ročno ali električno žagico
rezljačo. Za površinsko obdelavo sestav¬
nih delov potrebujemo ploščato in kva¬
dratno pilo ter nekaj finega brusilnega

papirja. Izvrtine izdelamo z vrtalnim
strojem in svedri premera 2, 3 in 8 (10)
mm. Pri montaži in površinski zaščiti
potrebujemo še ploščate klešče, izvijač,
lak na vodni osnovi in čopič.

Kosovnica

40

november 2006

IZDELEK ZA DOM

Izdelava in sestavljanje

Najprej se lotimo izdelave nosilca
(2) in obeh veznih delov (3). Po merah
na načrtu z rezljačo narežemo letvice s
presekom 8x8 mm za glavne sestavne
dele, jih zbrusimo in zlepimo (sliki 1 in
2). Sestavne dele poravnamo in zlepimo
na gladki površini. Da jih med leplje¬
njem ni treba držati, jih lahko vpnemo
v primež ali stisnemo s svoro. Površine
gladko prebrusimo. Na sredini utorov

oziroma 25 in 95 mm od zgoraj navzdol
na vseh treh delih izvrtamo luknje za 2
mm debele osi. Pri tem pazimo na pra-
vokotnost in na to, da so luknje točno
na sredini letvice. Iz 8 mm debele in 15
mm široke letvice odrežemo dva 300
mm dolga vzvoda (5). Oba prevrtamo
15 mm od roba in na sredini s svedrom
premera 2 mm. Preverimo natančnost
izvrtin in dele poskusno sestavimo. Iz
2 mm debele žice naredimo šest 24 mm
dolgih osi (8) in kazalec ravnovesja (7).

Za osi lahko uporabimo tudi žičnike pri¬
merne velikosti. Iz bele pločevine izre¬
žemo dve ploščici (6), dolgi 60 in široki
6 mm, za kontrolo ravnovesja. Na vezna
dela z lesnimi vijaki pritrdimo obe po¬
sodici. Za pritrditev posodic in merilni¬
kov ravnovesja uporabimo lesne vijake
premera 3,5 x 10 mm z ravno glavo. Na
mestih vijačenja prej izvrtamo luknjice
premera 3 mm. Merilnike ravnovesja
pritrdimo šele takrat, ko je tehtnica že
sestavljena (slika 3). Pri neobremenjeni
tehtnici morata skodelici stati vodorav¬
no. Če je ena višje kot druga, moramo
na težji strani na veznem elementu od¬
vzeti nekaj materiala ali ga dodati na laž¬
ji strani. Tehtnico najenostavneje urav¬
novesimo tako, da v lažji vezni element
izvrtamo nekaj luknjic in vanje vstavimo
koščke kovine. Uteži moramo kupiti, saj
ročno izdelane ne bi v celoti služile svo¬
jemu namenu.

Tehtnica je zdaj pripravljena za teh¬
tanje. Pri fiziki, kjer je veliko meritev, jo
lahko uporabimo pri temah o gostoti,
pri tehniki in tehnologiji pa za ugotav¬
ljanje lastnosti snovi (tehtanje različnih
vrst lesa, umetnih snovi ...). Poudarim
naj, da je naša tehtnica namenjena zgolj
za tehtanje manjših bremen.

O

C\l

J_I

mi 3

november 2006

41

/\
In fr

IZDELEK ZA DOM

Obešalnik iz lesenih

LILI-ANA JAKLIČ

Obešalnik iz lesenih grabljic je prav poseben uporabni in
hkrati tudi dekorativni izdelek. Če ste povabljeni na praznova¬
nje rojstnega dne, ne boste v zadregi, če boste slavljencu pri¬
nesli zanimivo in zelo uporabno darilo, kot je tak obešalnik.

Kljub temu da danes v trgovinah lahko kupite najrazličnej¬
še kovinske, plastične ali lesene obešalnike, so doma izdelani
lahko prava umetnina in nepogrešljiv dodatek za otroško in
mladinsko sobo doma ali v počitniški hišici. Izdelave obešal¬
nika iz lesenih grabljic se lahko lotite tudi v šoli pri interesnih
dejavnostih ali v ustvarjalnih delavnicah.

Material in pripomočki za izdelavo obešalnika

(sliki 2 in 3):

• manjše lesene grabljice,

• masa das,

• akrilne barve za les in keramiko (rdeča, modra, rumena, ze¬
lena ...)

• belo lepilo za les,

• časopisni papir,

• kladivo,

• žičniki dolžine 20 mm

• zanka za obešanje slik,

• žagica rezljača,

• lesna rašpa,

• brusilni papir,

• daljše ravnilo,

• dva čopiča (večji ploščati in srednji okrogli),

• svinčnik.

november 2006

mr

42

Izdelava obešalnika

Ob nakupu izberite manjše otroške
grabljice, kakršne so prikazane na sli¬
ki 2. Z rezljačo na grabljicah odžagajte
zobe tako, da ostane vsak drugi (slika
4) ali vsak tretji zob (slika 5) in dobi¬
te ustrezne presledke. Mesta rezanja
poravnajte z rašpo (slika 6) in jih nato
zbrusite še s finim brusilnim papirjem
(slika 7).

Z daljšim ravnilom in svinčnikom
na hrbtni strani grabljic označite me¬
sto (slika 8) za zanki, ki bosta služili za
pritrditev obešalnika na zanj pripravlje¬
nem mestu na zidu.

Zanki za obešanje slik z drobnimi
žebljički in kladivom pribijte na grablji¬
ce (slika 9).

Delovno površino zaščitite s časopis¬
nim papirjem, nanjo položite grabljice
in jih z večjim ploščatim čopičem pre¬
barvajte z želeno akrilno barvo (slika
10). Medtem, ko se grabljice sušijo, iz
mase das oblikujte kroglice (slika 11), ki
jih boste nataknili na konice zob grab-

IZDELEK ZA DOM  JT\

''n m

. .....

ljic in bodo kot kljuke služile za obe¬
šanje oblek (slika 12). Izgotovljene in
suhe kroglice previdno snemite z zob
ter v vdolbino, ki je nastala, nanesite
belo lepilo (slika 13). Nato kroglice spet
nataknite na zobe in pustite, da se lepi¬
lo posuši (slika 14). Nalepljene kroglice
prebarvajte z akrilno barvo (slika 15).
Da bo obešalnik bolj zanimiv in živahen,
naj bo vsaka kroglica drugačne barve.
Barva naj se dobro posuši.

Skozi zanki za pritrditev obešalnika
s svinčnikom zaznamujte mesti, kamor
ga želite obesiti (slika 16). Na označeni
mesti zabijte žebljička (slika 17) in obe¬
šalnik obesite na svoje mesto. Če imate
prostor, lahko na steno obesite tudi dva
obešalnika (slika 1).

Ves material, ki ga potrebujete za
izdelavo obešalnika iz lesenih grabljic,
dobite v trgovinah s tehničnim blagom
in trgovinah z umetniškimi materiali,
lesene grabljice pa v trgovinah s suho
robo ali lesenimi izdelki.

mr

43

november 2006

ZA SPRETNE ROKE

Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv

Skodelica iz časopisnega papirja

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

Iz odpadnih gradiv je mogoče izdela¬
ti vrsto uporabnih in dekorativnih izdel¬
kov. Tudi iz časopisnega papirja. Okras¬
no skodelico, na primer.

Potrebujete časopisni papir, lepilo za
tapete, folijo za živila, ostanke kovinske
žice (npr. tiste, ki ste jo potrebovali za
nakit, opisan v prejšnjih številkah revije
TIM), ostanke vrvice, kitajske jedilne pali¬
čice, čopič, ščipalne klešče in modelarski
nož. Potrebujete tudi posodo primerne
oblike in velikosti, ki jo boste uporabili
za kalup; oblika mora dopuščati snema¬
nje novoizdelane papirne skodelice.

Slika 1. Potrebščine za izdelavo skodelice iz
časopisnega papirja

Najprej si pripravite lepilo. Potre¬
bujete ga približno pol litra. Najprimer¬
nejše je lepilo za tapete. Približno 25 ml
lepila v prahu zredčite v razmerju 1 : 20.
Počakajte nekaj minut in premešajte.
Nato počakajte še približno pol ure, da
bo lepilo dovolj gosto. Znova ga preme¬
šajte.

Slika 3■ Prekrivanje kalupa s folijo za živila

s kalupa. Pogladite gube in iztisnite mo¬
rebitne mehurje. Folijo napnite čez ro¬
bove kalupa (slika 4).

Slika 4. Napenjanje folije čez kalup

Kalup poveznite na glavo. Na folijo s
čopičem nanesite plast lepila; omogočala
bo prilepljenje papirnih kosov na kalup.

<AO|SEU p\su

Slika 5. Nanašanje lepila na folijo

Slika 2. Priprava lepila za tapete

Skledo, ki ste jo izbrali za kalup, pre-
krijte s samolepilno folijo za živila (sli¬
ka 3). Prekrivanje s folijo omogoča lažje
snemanje izdelane papirnate skodelice

Natrgajte kose časopisnega papirja.
Če želite, izločite naslove, barvne foto¬
grafije, preglednice ipd. Kosi naj bodo ve¬
liki približno 7x7 cm. Na folijo z lepilom

enega za drugim polagajte kose natrga¬
nega papirja, jih premažite z lepilom ter
zgladite s čopičem ali prsti (sliki 6 in 7).
Pri tem upoštevajte, da bo vidna stran pa¬
pirnih kosov, ki gleda navzdol. Enakomer¬
no nanesite in prilepite 1-2 plasti kosov
časopisnega papirja. Površino zgladite s
prsti in iztisnite morebitne mehurje.

Slika 6. Polaganje kosov časopisnega papir¬
ja na folijo z lepilom

Slika  7. Lepljenje in glajenje papirnih kosov

Izdelavi notranje plasti časopisnega
papirja sledi vgrajevanje žične ojačitve.
S ščipalnimi kleščami odrežite tri kose
žice in jih na koncu spiralno zvijte. Zviti
kosi žic naj segajo natančno prek oboda
do roba kalupa (slika 8).

Slika 8. Priprava žičnih ojačitev

Spiralno zvite žice z roko upognite
in navzkriž položite čez kalup. Dodatno
jih oblikujte s prsti, da se čim bolj pri¬
legajo kalupu (slika 9). Po potrebi do¬
datno zvijte spiralni zaključek ali pa ga
odvijte, da spiralna zaključka vsake žice
segata natančno do roba kalupa.

Ojačitve prekrijte še z dvema plaste¬
ma kosov časopisnega papirja, jih prile¬
pite in zgladite (slika 10).

november 2006

mi 3

44

Slika 9. Polaganje žičnih ojačitev na kalup
s papirjem

Slika 10. Prekrivanje žic s plastjo papirnih
kosov in glajenje površine

Kalup obrnite in položite na plastič¬
no podlago ali krožnik, prevlečen s fo¬
lijo za živila. Rob nastajajoče papirnate
skodelice dodatno utrdite s podolgova¬
timi in preganjenimi kosi časopisnega
papirja (slika 11).

Slika 11. Ojačanje vrhnjega robu papirnate
skodelice

Papirnata skodelica naj se posuši.
Lahko se suši na zraku, kar traja približ¬
no dva dni (odvisno od letnega časa).
Če ste nestrpni, si lahko pomagate s su¬
šilnikom za lase (slika 12).

Slika 12. Sušenje papirnate skodelice s sušil¬
nikom za lase

Ko je skodelica suha, jo s folijo vred
previdno snemite s kalupa (slika 13).
Odstranite plast folije za živila na notra¬
nji strani (slika 14) ter po potrebi porav¬
najte kovinsko ogrodje in uravnotežite
obliko skodelice, ki se je morda defor¬
mirala pri snemanju s kalupa.

Slika 13. Snemanje papirne skodelice s kalupa

Slika 14. Odstranjevanje notranje plasti folije

Pripravite si potrebščine za izdelavo
ročajev, vrvico, kitajski jedilni paličici,
modelarski nož ter luknjač (slika 15).

Slika 15 • Potrebščine za ročaje

Kitajski paličici z modelarskim nožem
zarežite na dolžini približno 10 cm od
konice. Odlomite ju po zarezah in od¬
lomljena roba pobrusite. Na vsak kos pa¬
ličice približno 1,5 cm od koncev prive¬
žite 2 vrvici. Zaporedoma jih nekajkrat
zavozlajte, da nastane vozlani ročaj (slika
16). Papirnato skodelico preluknjajte na

ZA SPRETNE ROKE

štirih mestih (slika 17). Po dve luknjici
naj bosta narazen približno 7 cm, para
luknjic naj si stojita nasproti. Ročaja pri¬
trdite na skodelico z vozlanjem koncev
vrvi skozi luknjice (slika 18).

Slika 16. Vozlanje vrvi na ročaje

Slika 17. Izdelava luknjic za pritrditev ročajev

Slika 18. Ročaj iz kitajskih paličic in vrvi

Slika 19. Skodelica iz časopisnega papirja z
ročaji in kitajskih jedilnih paličic

Skodelico napolnite z orehi ali bom¬
boni, vsekakor pa z nečim suhim, saj ni
primerna za sadje ali kaj vlažnega.

Po želji jo lahko tudi prebarvate ali
premažete z vodoodbojnim lakom.

mr

november 2006

45

ZA SPRETNE ROKE

*© *v''

r- - y «a m

©

MATEJ PAVLIČ

Morda bo kdo pomislil, da bi bilo
tale prispevek bolj primerno objavili že
v mesecu oktobru, ki so ga naši predni¬
ki zaradi opravil v vinogradih in vinskih
kleteh imenovali vinotok. A marsikje
je grozdje še sedaj na trti, saj ga hrani¬
jo za pozno trgatev in ledeno vino. Po¬
leg tega je november tisti mesec, ko na
martinovo - ponavadi pa že prej - mošt
postane vino. Zatorej je še vedno dovolj
razlogov, da si ogledamo, kako razmero¬
ma hitro in skoraj brez stroškov narediti
dva izdelka z motivom grozdja, ki lahko
služita kot okras oziroma kot darilo (na
primer kakemu prijatelju ali sorodni¬
ku, ki prideluje - ali pa zgolj predeluje
žlahtno kapljico).

Slika v okvirju

Za prvi izdelek (slika 1, desno) pri¬
pravite 15 x 15 cm velik kos iverne ali
panelne plošče debeline 12-15 mm in
približno 1 m dolgo letev s prerezom 18
x 35-40 mm, iz katere boste naredili ok¬
vir. Papirne serviete z motivom grozdja
(in tudi drugih vrst sadja) dobite v ho-
bijskih trgovinah in na gospodinjskih
oddelkih vseh večjih trgovskih centrov.
Za lepljenje okvirja potrebujete katero
koli belo lepilo za les, za »lepljenje« pa¬
pirnatega prtička na podlago in lakira-

(slika 2). Kos lesa za podlago mora biti
popolnoma pravokotne oblike, sicer bo¬
ste imeli kasneje težave pri izdelavi ok¬
virja. Če ga boste pustili v naravni barvi
lesa, bo motiv na koncu nekoliko tem¬
nejši kot na papirju, če pa na površino
še pred lepljenjem nanesete plast akril¬
ne bele barve, bo motiv svetlejši. Ob¬

staja tudi možnost uporabe pokajočega
laka, ki povzroči zelo zanimiv učinek.
O njem smo v tej reviji prav tako že več¬
krat pisali (npr. TIM 2001/9-10, str. 68).

Ko je površina pripravljena, nanjo s
širokim mehkim čopičem nanesite plast
brezbarvnega akrilnega laka. Takoj za¬
tem točno na sredino previdno položite
iz serviete izstrižen grozd in ga z enako¬
mernimi potezami čopiča od sredine
proti robovom pritisnite na podlago.
Pazite, da se navlaženi papir ne raztrga
ali se zaradi njegovega neenakomernega
raztegovanja ne naredijo gube, ki jih je
nemogoče odpraviti. Ker se lak ambient
zelo hitro suši, lahko okolico grozda že
čez četrt ure pobarvate (slika 3) in čisto
na koncu še enkrat prepakirate z brez¬
barvnim akrilnim lakom.

Sledi izdelava okvirja, pri kateri naj
po možnosti sodeluje kdo od starejših.
To opozorilo vzemite še posebej resno,

nje izdelka pa se najbolje obnese Belin-
kin brezbarvni akrilni lak ambient.

Okraševanje različnih vrst gradiv s
papirnatimi prtički smo v več nadalje¬
vanjih podrobno opisali v Timu, letnik
2000/2001, pa tudi kasneje je bila t. i.
servietna tehnika v povezavi s posamez¬
nimi izdelki še nekajkrat omenjena. Ker
je povsem nezahtevna, se lahko z njo
brez težav spoprimejo tudi popolni za¬
četniki. Papirnati prtiček z natiskanim
motivom je treba pred striženjem seve¬
da razslojiti in ohraniti le zgornjo plast

46

november 2006 mr

ZA SPRETNE ROKE

če nameravate pri delu uporabiti elek¬
trično orodje. Letev z ustreznim prere¬
zom najprej zgladite in ji z brusilnim
papirjem enakomerno posnemite vid¬
ne robove, nato pa jo razžagajte na štiri
kose, ki ustrezajo velikosti podlage. Pazi¬
te, da bodo stiki pod kotom 45° na voga¬
lih čim manj opazni. Najbolje je uporabi¬
ti električno stabilno žago, ki omogoča
natančno žaganje pod poljubnim kotom,
gre pa tudi z električno krožno ali vbod¬
no žago ter seveda z žago lisičji rep ob
pomoči šablone (slika 4). Ko se letve, ki
sestavljajo okvir, natančno prilegajo deš¬
čici z motivom, njene robove namažite z
lepilom in okvir stisnite s posebnim na-
penjalnikom (slika 5). Če tega nimate,
letvice na hrbtni strani utrdite z nekaj
sponkami (slika 6). Ko se lepilo posuši,
okvir še enkrat obrusite in ga nato po¬
lakirajte ali pobarvajte po svojem okusu
(slika 7).

Da bi izdelek, ki šele pri gledanju od
blizu odkrije, da pravzaprav ne gre za
pravo sliko, lahko obesili na steno, mo¬
rate na hrbtni strani točno na sredini
zgornjega roba z dvema žebljičkoma pri¬
biti kovinsko zanko za obešanje slik.

Plaketa

Izdelek v obliki plakete (slika 1, levo)
je namenjen ljubiteljem rezljanja. Podla¬
ga je iz nekoliko debelejšega vezanega
lesa ali tanke furnirane iverne plošče,
nanjo pa je nalepljen motiv grozda, iz¬
rezljan iz čim tanjše vezane plošče (po
možnosti 1,5-2 mm). Predloga za motiv
je internetnega izvora in je šele po ne¬
kaj predelavah postala primerna za našo
uporabo (slika 8). Da ne bi imeli preveč
dodatnega dela, sta tako podlaga kot ob¬
ris grozda s tremi listi na načrtu (risba
10) narisana v merilu 1 : 1, zato ju lahko
prekopirate kar neposredno na gradivo,
oziroma fotokopijo prilepite z odstran-

Električni vibracijski brusilnik Black&Decker Ka 274 EKA

Električni brusilniki so zelo koristni
pripomočki za površinsko obdelavo
lesa, kovin in umetnih mas. Uporabni
so tudi pri prenavljanju in dekorira-
nju ter celo v modelarstvu in make-
tarstvu, kjer se pogosto srečamo s fi¬
nim brušenjem površine izdelka pred
njegovim lakiranjem ali barvanjem.
Glede na način delovanja in obliko
jih delimo na tračne, rotacijske in vi¬
bracijske. V nasprotju s tračnimi bru¬
silniki, ki so primerni za izdatnejše
brušenje, in z rotacijskimi brusilniki
z okroglo ali trikotno (oziroma delta-
sto) brusilno površino, ki so uporabni
predvsem za obdelovanje manjših,
težko dostopnih in neravnih površin,
so vibracijski brusilniki namenjeni
brušenju večjih ravnih ploskev, saj za¬
radi velike brusilne površine ni bojaz¬
ni, da bi površina obdelovanca med
brušenjem tudi pri nekoliko močnej¬
šem pritiskanju spremenila obliko.
Black&Deckerjev vibracijski brusil¬
nik z oznako KA 274 EKA
(slika 14) poganja elektro¬
motor z močjo 310 W, ki s
6.000-11.000vrt./minprek
ekscentra omogoča, da se
115 x 230 mm velika bru¬
silna površina z brusilnim
papirjem narahlo (2 mm)
krožno premika v isti rav¬
nini in s tem oponaša naše
gibe pri ročnem brušenju.

Ob nakupu je orodju prilo¬
ženih 10 listov brusilnega
papirja različnih zrnato-
sti. Njihova zamenjava je
hitra in nezahtevna, saj je
dovolj, da s pomočjo ročic
ob strani sprostimo čeljusti
na sprednjem in zadnjem
delu brusilne površine ter

izrabljen papir zamenjamo z novim.
Brusilnik sesa prah skozi odprtine v
brusilnem papirju in osnovni plošči v
vrečko na zadnji strani ohišja. S tem je
učinkovitost brušenja večja, vrečka pa
obenem poskrbi tudi za čisto delovno
okolje. Ohišje je ergonomsko obliko¬
vano. Na njegovem zgornjem delu je
z vklopnim stikalom opremljen glavni
ročaj, ki se spredaj razširi v dodatni
ročaj. Tako je mogoče orodje učinkovi¬
to in varno voditi po obdelovancu. Vi¬
bracijski brusilnik Black&Decker KA
274 EKA, ki (brez DDV) stane 17.880
tolarjev, je spravljen v trdnem plastič¬
nem kovčku.

V trgovinah z električnim orodjem
so pod blagovno znamko Piranha tia
razpolago štirje kompleti, ki vsebujejo
vsak po 10 listov brusilnega papirja
(na izbiro so zrnatosti 60, 100 in 150),
seveda pa si liste ustrezne velikosti
brez težav lahko narežete tudi sami iz
večjih pol brusilnega papirja.

G-M&M,  proizvodnja in marketing d. o. o.

Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500
faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74
www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si

Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah:

BAUMAX LJUBLJANA, Šmartinska 152 g, 1000 Ljubljana, tel.: 01/548-44-44
BAUMAX MARIBOR, Tržaška cesta 1, 2000 Maribor, tel.: 02/ 320-73-20
BAUMAX CELJE, Mariborska 100, 3000 Celje, tel.: 03/482-77-77
MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, 4000 Kranj, tel: 04/201-79-00
MERKUR, Vipavska cesta 53, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-32-00
MERKUR MOJSTER, Šmarska cesta 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29
MERKUR MOJSTER, Obrtna ulica 39, 9000 Murska Sobota, tel.: 02/530-10-50

Na vašo željo vam bomo poslali:

□ katalog in cenik orodja ter vrtnega
orodja Black & Decker

□ cenik orodja DeWALT

□ cenik nniverzalnega pribora Piranha

m  BLACK&DECKER |7 hv/j k J

delop

□ cenik za profesionalne krožne žage Delor

□ katalog gospodinjskega programa

Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem
poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma
naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si

Ime in priimek:
Naslov:

Poštna št. in kraj:

TEE.1 3

november 2006

47


ZA SPRETNE ROKE

ljivim lepilom Scotch UP (slika 11). Z iz¬
delavo podlage ne bi smeli imeti težav,
saj jo lahko izžagate z navadno
modelarsko rezljačo, v katero
vpnete žagico z nekoliko več¬
jimi zobci (npr. št. 9), še hi¬
treje pa boste delo opravili
z električno vbodno
žago. Da se les ne
bi cefral, uporabi¬
te ozek list s čim
bolj finimi zobci.

Robove posnemi¬
te z brusilnim pa¬
pirjem, površino
pa je najbolje zgla¬
diti z električnim
vibracijskim bru¬
silnikom (sliki 9
in 14).

Čeprav mar¬
sikdo misli, da je
zelo tanko vezano
ploščo čisto lahko
žagati, pa praksa
kaže ravno na¬
sprotno. Kljub še
takšni previdnosti
in tudi ob uporabi
žagice s čim manj¬
šimi zobci (št. 2
ali 3) se namreč
rada zvija, zaradi
česar se prej ali
slej tudi zlomi ali
strga. Zato je pri¬
poročljivo pod
kos tanke plošče
podložiti še en ne¬
koliko debelejši
kos - na primer
3 mm debel leso¬
nit ali topolovo ve¬
zano ploščo. Oba
kosa je pred rezlja¬
njem priporočlji¬
vo spojiti z nekaj
koščki dvostran¬
skega lepilnega
traku (slika 11).

Dobra stran opisa¬
nega postopka je
v tem, da na kon¬
cu namesto enega
izdelka dobimo
kar dva, ki sta popolno
ma enaka (slika 12)! Druge¬
ga lahko na primer pobarvate
in prav tako uporabite za okras
(slika 13)

Izrezljan in obrušen motiv
grozda prilepite na podlago in še enkrat

Risba 10.
Merilo 1 : 1

pola¬
kirajte z
nekoliko raz¬
redčenim akrilnim

lakom. Da bi struktura lesa ostala vidna,
hkrati pa bi tudi grozd prišel dovolj do
izraza, je podlago priporočljivo že prej
pobarvati s svetlorjavim lužilom ali kak¬
šnim drugim toniranim zaščitnim pre¬
mazom za les (slika 13).

Ker ima izdelek obliko plakete, ga
lahko uporabite kot spominsko darilo

ali pri¬
znanje. V
tem pri¬
meru mo¬
rate pri ka¬
kem graverju naročiti
kovinsko ploščico z napisom,
ki jo nalepite na podlago plakete.

Tej lahko v takem primeru tudi nekoli¬
ko spremenite mere in obliko. Kdor pa
bi želel izdelek obesiti na steno, naj na
simetrali, približno 3 cm pod vrhom iz¬
vrta luknjico s premerom 3 mm.

Na podlagi objavljenih navodil lahko
naredite še celo vrsto podobnih izdel¬
kov, ki jih samo prilagodite drugačnim
zahtevam, okusu, obliki, gradivu, moti¬
vom itd.

48

november 2006

TEKI

CTJVU

1. Celjan Rudi Škornik je na lanskem DP v plastičnem maketarstvu
uspešno nastopil z maketo spitfireja Mk.I v merilu 1 : 48.

2. Maketa angleškega jurišnika beaufighter Mk.X v merilu 1 : 48 iz
časa operacije »Overlord 44« je izdelek znanega belokranjskega ma-
ketarja Igorja Kolbezna.

3. Model starodobnega avtomobila je po načrtu, objavljenem v
Timu, izdelal Boris Urh, ki na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu
vodi uspešen modelarski krožek. V model je vgradil elektromotor-
ček, ki je skrit v zadku vozila z namenom, da bi učenci s takim avtom
lahko sodelovali na tekmovanju v prosti vožnji v cilj. Pogon je prek
preprostega reduktorja na zadnji kolesi speljal z jermenskim preno¬
som. Motorček poganjata dve bateriji (2 x AA), ki sta nameščeni pod
pokrovom motorja v nosu vozila. Kolesa so prevlečena z gumo, da
tned vožnjo ne spodrsavajo.

4. Prvi prelet Rokavskega preliva, ki ga je leta 1909 z letalom Bleriot
XI izvedel Francoz Louis Bleriot, je vedno zanimiva tema med letal¬
skimi modelarji. Model tega letala z razpetino kril 1750 mm in maso
2,15 kg, ki ga poganja motor webra 6,5 cm 3 , je izdelal Janko Rupar iz
Kranja.

5. Marklinov model parne lokomotive BR 44 nemških železnic v me¬
rilu 1 : 87 (HO) je bil izdelan že leta 1958. Lepo ohranjen model, ki
je še vedno v voznem stanju, se nahaja v zbirki ljubitelja modelnih
železnic, Igorja Kuralta. Ohišje in podvozje modela sta iz cinkove zli¬
tine. Vgrajen ima dimni generator in spenjačo vrste telex, ki služi za
avtomatsko odklapljanje vagonov.

Foto: A. Kogovšek, I. Kuralt, J. Rupar in B. Vrh

Vsako soboto, od 14. oktobra

IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

do 2. decembra, ob nakupu Dnevnika


186  671 / 2006/07

COBISS 0

SLIKANICE NODI NA PRODAJNIH MESTIH:

Čarobni prašek - 14. oktober 2006 - NI
Nodi in čarobne dude - 21. oktober 2006 - N2
Nodijevo nenavadno potovanje - 28. oktober 2006 -
Nodi išče mavrico - 4. november 2006 - N4
Uhačevo kolo ■ 11. november 2006 - N5
Drži svojo kapo, Nodi - 18. november 2006 - N6
Nodijevo darilo - 25. november 2006 - N7
Preplah v mestu igrač - 2. december 2006 - N8

prihaj prihaj prihaj priba prihaj prtbaj prihai prihaja


NAROČNIKI ZBIRKE OSMIH SLIKANIC PREJMETE:

SESTAVLJANKO: NODI V MESTU IGRAČ (rrnnn rrnr,- ™n -trt

Naročniki Dnevnikovih edicij lahko slikanice NODI naročite:

- na brezplačni telefonski številki 080 20 07
- na elektronskem naslovu: narocnina@dnevnik.si

SLIKANICA SAMO

999  SIT (4,17 EUR)

Nodi in Dnevnik skupaj 1.189  sit ( 4,96  eur)

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

((( .080 2007 1  Dnevnik

www.dnevmk.si/nodi

Trda vezava;  19, 5 x 23,6 cm; 32 strani

M

SO
O
O
(S
U
D
JS

S

¥

o

c

t 5

SO

o

o

!N

U

V

-0

s

u

>

o

e

k 4

► 3

k 4

H

00

M

TESLI 3  • november 2006 • 27

Maketa karavele

San Rafael (XV. stol.)

Merilo: 1 : 115
Mini Mamoli, Milano